1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA tednik Slovencev videmske pokrajine Č E D A D / C I V I D A L E • U l i c a R i s t o r i 2 8 • T e l. ( 0 4 3 2 ) 7 3 1 1 9 0 • F a x FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD 7 3 0 4 6 2 • P o š tn i p re d a l / c a s e lla p o s ta le 9 2 • P o š tn in a p la č a n a v g o to v in i / Št. 22 (765) • Č edad, Četrtek, 1. ju n ija 1995 a b b o n a m e n to p o s ta le g ru p p o 2 /5 0 % • T e d n ik / s e ttim a n a le • C e n a 1 .4 0 0 lir Kljub načelnemu optimizmu med Slovenijo in Italijo Dogovarjanje ne poteka brez težav N a redni m esečni tisk o v n i k o n fe re n c i se je s lo venski m inister Zoran T ha le r l o t il tu d i v p r a š a n ja odnosov m ed S lovenijo in Ita lijo in tu d i v tej p rilo žnosti p o trd il tezo, “ da je b o lje im eti sp o ra zu m kot n esp o razu m z Ita lijo ” . Te besede vsekakor pom enijo, da se slovensko zunaje m i n istrstv o , v erjetn o tudi na p r i t i s k E v ro p e o z ir o m a Z D A , p r iz a d e v a , d a bi odnose s sosedo prem akni lo z m rtve točke. C e a n a liz ir a m o iz ja v e i t a l ij a n s k e m in is tr ic e A g n e llijev e, lahko z a trd i mo, da je tudi v F arnesini Da ali ne? Odgovor 11.junija V nedeljo, 11. junija bomo ponovno šli na vo lišča: šlo bo za referen dumsko preizkušnjo, saj se bom o m orali izreči kar o 12. referendumih. Teme, ki jih obravnava jo , so različn e, n ajp o membnejše pa vsekakor zadevajo vprašanje tele vizijskega m onopola in n a b ira n ja rek lam e ter sindikalnega predstavniš tva. Ker smo prepričani, da bodo volilci imeli do ločene težave pri referen dumski preizkušnji, smo vam priskočili na pomoč zato o bjavljam o n ek a kšen priročnik. beri na 4 strani Areidiocesi di Udin Videnška nadškofija San Pieri al Nadison Špietar Sabide ai 3 di jugn dal 1995 Sobota 3. junija 1995 Cunvigne Posvet Furlani in Slovenci v Furlaniji volja, da bi se stvari spre priložnosti, da bi povedali, m enile na boljše. N ačelno kako sam i g led am o n a to torej obe državi se strinjata problem atiko, zato je pov z nadaljnim dogovarjanjem sem upravičena zahteva, da in s podpisom bilateralnega tu d i sa m i s o o b lik u je m o sporazum a. T ak šen odnos osnovo našega n adaljnega Pripravlja «Cenici za socialne Par cure dal “C entro Comunicazioni bi vsekakor ugladil težave, obstoja in m ožnega razvo Komunikaci je» pri Videnški nadškofiji Sociali’' de Areidiocesi di Udin s sodelovanjem Gorskih skupnostih k i bi jih I t a l i j a la h k o jacu la colaborazion des Comunità?. Montanis Nadiških in Terskih dolin des Valadis dal Nadison e dal Tor Rudi Pavšič ustvarila Sloveniji pri vsto panju v Evropo. O p tim istič n e iz ja v e p a ne p o m e n ijo , d a vse teče V p e t a k a n n e d ie j o tri s r e č a n j a n a iniciativo B e n e š k e g a lerije po olju in da ni nesporazu mov. Kot nam je dano v e deti, naj bi predvsem vpra šanji vračanja neprem ičnin istrskim optantom in zašči te naše skupnosti p re d sta vljali najhujšo oviro. Glede Importante appuntamento Ikona je besieda, ki par- stra, kadar zna upodobit le orli an cieu miesc preživiet prvega problem a velja p o sabato a S. Pietro al Natisoved ati, da se je slovenska h a ja iz g ršk e g a je z ik a an poto. Ikoni se je trieba par v postu an molitvi. S vietu, v k aterem so se ne dove in un convegno, di vlada odločila za sprem em p rid e reč p o d o b a. A n vsi bližati z viero, že sam a po bo u s ta v e , da bi jo n a r a poznamo tiste podobe s kri- sebe je izraz viere, je božja ik one ro d ile an še živ ijo , retto da don Corgnali, illustri vnala na evropske zahteve, stjanskimi motivi, diženjani Resnica, ki se spušča v iko smo se nomalo parbližali an esponenti del mondo politi ni pa posebej u g o d ila z a narvičkrat na liesu, na zla no an v nji živi an nam go sm o sp o zn a l n je g a b o g a co e culturale affronteranno stvo, takuo viersko kot kul un tema fondamentale per la vori. htevam ezulov in ita lija n tem polju, ozadju. Z atuo ni čudno, de iko- turno, z iniciativo Beneške crescita non solo culturale Ce pa čemo zastopit njih skim desničarskim silam. D rugo vprašanje, ki nas pom ien, se jim na m orem o nografi, tisti, ki ikone diela- galerije iz Spietra, ki nas je del Friuli: “Com e prom uo tudi pobliže zanim a, zade parbližati samuo z radovie- jo, so bli manihi, posvečeni povabila v petak an nedieljo vere la cultura friulana e slo vena nel Friuli di oggi”. Alla va našo n aro d n o stn o sk u dnostjo, ki jo vzbudi vsaka od škofa an priet ko so za na tri zanimive momente. beri na strani 3 tavola rotonda, che avrà ini p n o st. K ot sm o v p re šn ji um etnost, vsaka roka m oj čel s svojim dielam so muzio alle ore 17.30 nella sala številiki zapisali, največjo consiliare di S. Pietro al Nao v iro naj bi p re d sta v lja la tisone, interverranno il presi Benečija. Italija nam reč naj dente del Consiglio regiona bi ne bila pripravljena en a le Giancarlo Cruder, il vicek o v re d n o u p o šte v a ti S lo sindaco e assessore alla cul vence iz videm ske pokraji tura di S. Pietro Bruna Dorne. Na te poglede pa se p o bolò, lo scrittore Riedo Pupstav lja po robu S lovenija, po, il decano d ella S cuola ki si p riz a d e v a za tak šn o superiore di teologia Marino Da venerdì n o rm a tiv o , ki bi z a m e jce Qualizza ed il rettore dell’U al 28 giugno enakovredno upoštevala v alla Beneška n iv ersità di U dine M arzio vseh treh po k rajin ah , k jer Strassoldo. galerija živijo. Al dibattito seguirà, alle omostra di Koliko ta vprašanja ovi re 20 nella chiesa parrocchia icone di ra jo p o d p is b ila te ra ln e g a le, una solenne concelebra Pasquale sporazum a, bom o ugotovili zione eucaristica presieduta Zuanella, v naslednjih tednih. Za n a dall’arcivescovo mons. Batti Paolo šo skupnost pa je važno, da sti a cui parteciperanno il co Orlando e se vključi v proces dogova ro Rosas di Mont di Ovaro ed Silva rjanja, ki jo neposredno za Bogatez il coro di S. Leonardo. nim a. D oslej nism o im eli Furlans e Slovens inFriul Friulani V Špietru smo se srečali e sloveni z vierskim bogastvom ikon insieme Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti. s-Ij h o b l e s HOBLES SpA - 3 3 0 4 9 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm) Zona industriale - Telefono 0 4 3 2 /7 2 7 2 8 6 - Telefax 0 4 3 2 /7 2 7 3 2 1 2 novi m a ta j u r Aktualno četrtek, 1. junija 1995 Lusevera punta, a ragione, sul turismo. Ecco un p a r tic o la r e delle cime dei Musi N e l l a g i u n t a a n c h e un e s p o n e n t e d e l l a lista di o p p o s i z i o n e Lusevera al lavoro Attenzione anche alla salvaguardia della lingua e cultura locale L ’a m m in is tra z io n e c o m unale di L usevera già da qualche anno ha im boccato una strada originale. N ella c o n sa p ev o lezz a d e ll’e n o r m ità dei problem i che si tro va ad affrontare e contem poraneam ente della scarsità dei m ezzi a disposizione ha fatto la scelta di m ettere as sieme tutte le proprie forze. E così ora, caso unico cre diam o, il sindaco M aurizio M izza, riconferm ato alle ul tim e a m m in istra tiv e , sarà a ffia n c a to n el suo lav o ro dal vicesindaco D ario M o lare e da C laudio N oacco, suo diretto antagonista nella c o m p etizio n e eletto ra le in q u a n to c a n d id a to sin d aco n ella lista A lta Val Torre. M olare è assessore ai lavori p u b b lic i, r ic o s tr u z io n e , s p o rt, s c u o la e c u ltu r a , N oacco invece si occuperà di attiv ità p ro duttive, tu ri smo e ambiente, provviden ze C ee, protezione civile e assistenza sociale. N on si è trattato di una m ossa di M izza per neutra lizzare l ’o p p o sizio n e d u n que, m a di un chiaro e diret to coinvolgim ento nella ge stione della cosa pubblica. É evidente che politicam en te le d u e lis te n o n e ra n o molto distanti, ma soprattut to , c o m e h a s o tto lin e a to M izza, “in una realtà picco la com e la nostra, u n ’accesa contrapposizione fra le due co m ponenti non ha senso. Le energie profuse nella di scussione delle singole pro b le m a tic h e p o sso n o v en ir m eglio utilizzate nel dibatti to interno d ell’organo deci sionale: la giunta”. La c re sc ita eco n o m ico sociale della popolazione è uno degli obiettivi principa li d e ll’am m inistrazione co m unale che intende rivolge re al se tto re d e lle attiv ità p ro d u ttiv e gli sfo rzi m ag giori. Particolare attenzione inoltre verrà prestata, ha af fe rm ato il sin d aco M izza, allo sfruttam ento delle ac que del Torre sia nella pro duzione e com m ercializza zione di acque minerali, tra m ite la società di cui fa par te anche il Comune, che per ottenere, tram ite la costitu zione di un consorzio pub blico-privato, energia elet trica pulita. “La peculiarità e specifi cità del po našim , lingua di origine slovena, va adegua tam ente difeso e sostenuto in tutte le sue espressioni” h a p ro s e g u ito il s in d a c o , con la realizzazione di pub blicazioni, recupero di siti, di film ati, org an izzan d o e so sten en d o m anifestazioni culturali. U no dei crucci d e ll’am m inistrazione com unale è il futuro del plesso scolastico di V edronza. I num eri non giocano a nostro favore, ha detto il sindaco M izza, ed è intenzione del P rovvedito rato chiuderlo. Quali le al ternative? Tarcento o assie m e a T a ip a n a a p rire u n a scu o la co m u n e a M o n tea perta. P ropendiam o per la seconda soluzione - ha d i chiarato - perchè l ’altim etria e le distanze resterebbe ro invariate rispetto a T ar cento e inoltre “ci sarebbe un m igliore apprendim ento d e ll’insegnam ento scolasti co, data la m ancanza di pluricla ssi, in sin to n ia con le specificità culturali, territo riali ed etnico-linguistiche proprie delle due realtà co m unali, senza il rischio di cadere in un anonim o «cal derone»”. Come “fare impresa” Sodnik Titoo krajevni korupciji F u r la n ija ne p r e d s ta vlja srečn e oaze, k jer ni k oru p cije, p olitičn e m a l v e r z a c ije in p o d k u p n in . T ako je na številčno o b i sk a n i ja v n i k o n fere n c i p oved al p o rd en o n sk i j a vni tožilec R affaele T ito, ki je p ra v v z a d n jih t e dnih “zaslovel” zaradi za p o r n ih n a lo g , k i j ih je izdal za bivSega deželnega ta jn ik a L ju d sk e stra n k e B ru n a L on ga in b iv šeg a žu p ana iz P od bon esca in predsednika podjetja A u t o v ie V e n e te R o m a n a Specogno. Tito, na srečanju v pa lači K echler, se ni izognil aktualnosti, ki jo predstav lja f u r la n s k a p o d k u pninska afera. Začudil pa se je na reakcijo n ek a te rih , ki so m ila n sk im s o dnikom zap losk ali, ko so s t o p ili na p r s te p r v im s k o r u m p ir a n im p o l i t i kom , danes pa bi radi, da se fu r la n sk im p o litik o m o p r o s t ij o n e p r a v iln o s ti ozirom a, da se zanje u ve de nekakšne olajšalne po stopke. V svoji analizi stanja v F u rla n iji ozirom a v naši d eželi, je bil m n en ja, da so se p od k u p n in sk i posli v id n o o k r e p ili ob p o p o tresn i o b n o v i, ko je v te kraje p rišlo velik o d en a rja za r e k o n s t r u k c ij o . U stvaril se je protizakonit m ehanizem , ki je povezo val nekatere politike s po djetniki. Pordenonski javni toži lec, ki je G oričan po r o du, je bil tudi m nenja, da bi m orala strank e p om a gati sodnikom in iz svojih vrst izključiti vse tiste, ki so tako ali drugače pove z a n i s p o d k u p n in s k im i a f e r a m i. D o k le r b o d o stranke ščitile takšne lju di, je bil m nenja T ito, se bo rana podkupnin težko zacelila. N a k r itik o , ki je b ila prav v teh dneh n am enje na njem u, češ da se s pre cejšnjo lahkoto odloča za p rev en tiv n i zap or, je bil sod n ik T ito dokaj ja sen : taksna ob lik a p reven tive se udejanji le ko je sodnik skoraj stood stotn o gotov, d a j e o b t o ž e n e c k r iv . (r.p.) Na občinskem svetu v Spietru Ne stuojia nam mpeijat vse! Sm o že v ičk rat pisal an sada m uorm o na žalost na zaj ponovit, de kadar itali janska država začne stiskat pas an šp arat začne nim ar tle par nas. Po znanem prin cipu, de je buj lahko tlačit te šibkega ko te m očnega, sada z liepim i besiedam i o r a c io n a liz a c iji s tro š k o v , špež, so spravli naše doline an ljudi v še v ečjo težavo an odriezal cielo varsto so c ia ln ih an z d r a v s tv e n ih struktur. T le n ie sam u o p ro b lem od čedajskega Spitala, ki iz dneva v dan po tihem umiera, an se ne m ore zastopit, na obedno vižo, kaj mislijo narediti z njim . Glih takuo počaso, počaso, an sevieda po tihem so začel poderjat an tisto strukturo, ki jo po znam o ko “distretto sanita rio” v Spietru. O b časn o an n ezad o stn o diela sam uo družinski konzultorij, parhajata psiholog an p ed iater. 2 e m iesce an m iesce ni blizu kardiologa, nie vič im piegata an sada je še an p a r tied n u o d k a r je zm anjku tudi “ufficiale sa nitario” takuo, de so ljudje parsiljeni an zatuole hodit v Čedad. Paš kuo se m orejo u sta Ljubljana: Pokrajina: obisk imenovali Šuštaiju odbornike U trju je se s o d e lo v a n je m ed videm skim i in sloven skimi cerkvenim i ustanova mi in to še posebej na teo loškem in kulturnem podro čju. V ta o k v ir sodi obisk predstavnikov V išje teo lo ške šole iz V id m a pri lju bljanski teološki univerzi. V idem sko zastopstvo, v k a te re m je b il tu d i m sg r. M arino Q ualizza, je z lju bljansko univerzo podpisa lo sp o razu m za so d e lo v a nje. V kratkem se bo obem a in stitu cijam a p rid ru žila še teološka univerza iz G rad ca. V id em sk a d eleg a cija se je m ed obiskom v Ljubljani srečala tudi z m etropolitom A lojzijem Šuštarjem. La CC1AA Servizi Srl e la C am era di C om m ercio di Udine hanno avviato un insieme di servizi denom i nato “Fare Impresa”. Per coloro che decidono di en trare nel m ondo del la v o ro da p ro ta g o n is ti dando vita a nuove imprese “Fare im presa” offre assi sten za m irata su sin g o le problem atiche, orientando i neo-im prenditori, indivi duando le strategie da se guire e correggendo, passo dopo passo, l’impostazione dell’azienda. La formazione del futu ro im prenditore o dell’im prenditore che intende ri qualificarsi com e “nuovo” avviene attraverso la parte cipazione a corsi collettivi suddivisi in più moduli di primo e secondo livello, di stinti per tem atiche azien dali. Il 9 giugno si terrà il Se Me Drive in Slovenia Il lamento delle case da gioco Il p rim o ris to ra n te Me Donald’s fu aperto nel 1955 a D es P la in e s n e llo S ta to dellTllinois. Oggi in 80 pae si del m ondo ci sono più di 15 m ila ristoranti della fa m osa catena nota per i pani ni caldi e le patatine fritte. In Slovenia i primi punti di ristoro Me Donald’s furo no aperti tre anni fa a Lubia na, M aribor e Celje ed ebbe ro molto successo. Nei pros sim i g iorni saran n o aperti ancora due punti di ristoro: i Me Drive, uno a Lubiana e l ’altro a M aribor. Si tratta dei notissimi drive-in in au ge negli anni sessanta negli Stati Uniti. I casinò si lamentano I responsabili delle case da gioco in Slovenia, scon tenti della nuova legge sui casinò, sono scesi in guerra contro il parlamento. I diret tori delle case da gioco han no annunciato azioni legali contro “ una legge ingiusta che taglia pesantem ente gli introiti aumentando di molto gli oneri fiscali”. Alla prote sta si sono aggiunti anche gli a m m in istra to ri d e lle c ittà m inario introduttivo “Fare Impresa” a cui seguiranno i primi due moduli del corso base “D a ll’idea al proget to” rivolto in particolare a chi coltiva un’idea di nuo va impresa o voglia svilup pare un’attività esistente. P er q u a lsia si in fo rm a zione ci si può rivolgere al la Segreteria organizzativa della CCIAA Servizi Srl di Udine, Viale Ungheria 15, tel. 0432 - 248820/21/24. che ospitano le case da gio co. Infatti, con la nuova leg ge, alle amministrazioni ver ranno date soltanto le bricio le, mentre il grosso del gua dagno resterà a Lubiana. Se la legge varata in par lamento non verrà m odifica ta alcune case da gioco ri sch ian o di c h iu d e re en tro breve tempo. Ritornano i notai I notai, figure di profes sionisti m olto note in Italia, dopo cinquant’anni di silen zio inizieranno ad operare in Slovenia. I primi notai han no giurato lunedì di fronte al presidente della Corte costi tuzionale. Con il primo giu gno i n eo n o tai av ran n o la possibilità di operare a pieno titolo. partecipato poche delegazio ni di partiti socialdemocrati ci europei. D urante il co n gresso si è discusso, in parti co lare, d e lla s tra te g ia per v in cere, assiem e ag li altri partiti del centro-destra (De mos), alle prossime elezioni politiche del 1996. Janša presidente Janez Janša è stato rieletto presidente del partito socialdem ocratico sloveno. L ’ele zione si è svolta durante il quarto congresso del partito a T opolšica al quale hanno vit v dom ačih vaseh, če jim p o ča so adno za d ru g o j e m ljejo narbuj potriebne re či? Kar je žalostno an že p a radoksalno je, da ne samuo nam je m lje jo p ra v ic e , ki n am p rip a d a jo k o t v siem drugim državljanom , težave nam dielajo še za narest n a šo dužnuost. T akuo so zaparli an davkarijo v Spietre, takuo, de še za taše plačat je trieba spet iti v Čedad. O telih problem ih so guorili v torak na kom unskem konselju v Spietre, kjer so napravli tudi an dokum ent, kjer so naštieti vsi teli pro blem i an je še doloženo, de k u s lo v ie n s k a m a n jš in a im am o pravico bit varvani takuo, ki piše v Ustavi (C o stitu z io n e ). S p ietarsk i kam un vpraša, naj odprejo na zaj vse oficihe an strukture, ki so b li za p arti, le grede vpraša od Dežele an od D r žave tako politiko, ki bo buj poslušna do socio-ekonom skih potrieb an do kulturnih an je z ik o v n ih p o s e b n o s ti naših ljudi. Dokum ent so podparli na 9 (večina an svetovalec Se verne lige), opozicija se je p a v z d a rž a la . S lo v ie n s k a kultura jim “sm ardi”. La trota tutelata Nelle vicinanze di Tolm i no è stato aperto un centro per la salvaguardia della tro ta d ellT sonzo che, a causa del moltiplicarsi del numero Predsednik Giovanni Pelizzo je porazdelil odborniška m esta. M ario B an elli bo o d govarjal za proračun in načrtovanje, Elia Tom ai je postal odbornik za javna dela in prom et, M auro Bigot bo o d g o v a rja l za š o l stvo in sodelovanje z E vro po, V ittorio Bertossi je po stal odbornik za šport in re kreacijo, turizem , lov in ri bolov. M auro Zanin bo odgova rja l za o k o lje in te rito rij, Ilario R ain is pa bo skrbel za o s e b je , p re v o z e te r za v p ra šan ja g o sp o d arstv a in goratih predelov. Sam pred sednik Pelizzo pa bo skrbel za kulturo in za pokrajinski odbor za lov. di p esc ato ri e d elle acque se m p re p iù in q u in a te , r i schiava di estin g u ersi. Sul fium e T olm inka sono stati costruiti dei bacini artificiali che serviranno per il ripopo lamento del noto pesce. Unitarietà in forse P er la m a g g io ra n z a dei rappresentanti della com u nità italiana in Slovenia bi sogna trovare una soluzione che superi l ’attuale richiesta d e ll’un itarietà d ella m in o ra n z a in S lo v e n ia ed in Croazia. Si propone la crea zione di due organismi sepa rati (sloveno e croato) per la comunità stessa. n o v i m a t a ju r Kultura Špeter: zanimivo srečanje z ikon Četrtek, 1. junija 1995 Segue a La notte delle radici Obit “Per certi versi” Ob umetniku (tretji z leve), na desni odbornica za kulturo Sinosich dr. Vencelj in Merljak na levi pa predsednik Pokrajine, Pelizzo V Čedadu razstavlja Pavel Medvešček V kamunski sali v Spietru nas je v v ie rs k o v s e b in o ikon, v njih simboliko, v pe tek zvečer pelju profesor Pa olo Orlando (na sliki) iz Jamlji pri Gorici, dober pozna valec in sam ikonograf. Tudi s pom očjo liepih diapoziti vov nam je pokazu bogastvo ikon in miniatur, ki so skranjene po številnih m uzejih an arhivih po Italiji, od Kala brije do Čedada. Po zanim ivem srečanju, kjer ob vierskem bi bluo lepuo če bi biu govor tudi o k u ltu rn e m o k v iru ik o n in sveta, od katerega so izraz, je bila otvoritev razstave v Beneški galeriji. Tu bojo cieu m iesc, do 28. junija, na ogled ikone Silve Bogatez, Paola Orlando an “samotarja iz M atajurja”, kot je Orlando predstavu Pasquale Zuanella. Srečanje z ikono an nje viersko vsebino je obogatila maša, pruzapru božja liturgi ja v bizantinsko-slovanskem obredu, ki je bila v nedieljo p o p u d an v cierk v i v A žli. S o m a šev ali so A n g el K o smač, Jože Alekseij Markuža an diakon Pasquale Zuanella. P om ien m aše je biu sevieda spoznati an sviet, ki ne poznam o, v parvi varsti pa m o liti za p o v e z o v a n je vsieh kristjanu. V ierniki v puni ažliški cierkvi so doživiel nieki posebnega ne samuo glede obreda pač pa tu di zaradi m olitvi an petja v cerkvenoslovanskem jeziku. Pieu je E kum enski zbor iz G o ric e p o d v o d s tv o m Zdravka Klanjščka. Za tolo iniciativo se je trieba zahvaliti vsem tistim, ki so pom agali, v parvi varsti pa B eneški g aleriji an nje “gaspodinji” Donatelli Rut tar. Želiel smo tuole organizat, je poviedala v petak, ker po znam o an cen im o dielo m a ta ju rs k e g a ik o n o g ra fa Pasquale Zuanella an tala je njega parva razstava v Nadiških dolinah. Silila nas je tu di radoviednost za viersko an kulturno tradicijo, ki se ji ču jejm o b lizu an le grede ljubezan za viersko umetnost an podobe, ki je nim ar bila močna v naši kulturi, zadost je pomisliti na “te liep pič”, ki je biu v vsaki izbi, al pa na znamunja, ki so jih naši te stari postavljali povsierode, kjer se srečajo dvie al pa vič poti. Za iniciativo je zahvali la tudi špietarska odbornica za k u ltu ro an v ič e š in d a k Bruna Dorbolo.(jn) Znani prim orski ustvarja lec, slik ar in g rafik P avel M edvešček se v teh dnevih predstavlja v Čedadu, v pro storih večnam enskega k u l turnega središča. Razstavo, ki p rik a z u je ce lo te n opus avtorja, je lani ob njegovi 6 0 -letn ici p rire d il G oriški muzej, sedaj pa je (skoraj v celoti) na ogled v Č edadu. P obudo za čed ajsk o p re d stav itev sta d ala KD S tu denci in SSO. “Um etnost je kot ptica, ki ne pozna m eja”, je v imenu prirediteljev dejal na otvo ritvi R iccardo Ruttar. “Po- bude kot čedajska postavi tev pa prispevajo k žbližev a n ju in m e d s e b o jn e m u spoznavanju m ed so se d i” . Podobno misel sta na otvo ritvi izrazila tako predsed nik Pokrajine Giovanni Pelizzo kot odbornica za kul turo Občine Čedad Elisa Si nosich Fom asaro. Ustvarjal no delo P av la M ed v eščk a sta predstavila Ivan Sedej (v slovenščini) in Jožko Vetrih (v italijanščini), ravnateljica G o rišk eg a m uzeja S lavica P la h u ta je s p re g o v o rila o zadnjih pobudah te pom ebne u stan o v e te r o so d elo - vanju s SSO, goste, med ka terimi sta bila tudi dr. V en celj državni sekretar za Slo v en c e po sv etu in n jeg o v so d e la v e c M e rlja k , je na koncu pozdravila tudi pred sednica SSO M arija Ferletič. K u ltu rn i v e č e r je s svojim nastopom o b o g atil mešani pevski zbor Pod lipo iz Bamasa. Naj povem o, da bo ra z stava odprta do 6. junija in sicer po sledečem urniku: 10 - 12 in 16 -19, ob sobo tah in nedeljah pa 9 -13 in 15 - 19. Scuola: problemi e proposte Alla conclusione dell’an no scolastico si è riunito il consiglio d ’amministrazione dell’Istituto per l ’istruzione slovena. Il consiglio, al pri mo punto, ha esam inato la situazione finanziaria per la cui soluzione si attende l ’at to conclusivo del Senato del la repubblica con l ’approva zione del finanziamento del le attività della m inoranza slovena, già avvenuta alla Camera. Anche il bilancio educati vo è risultato positivo, sottolineato dalle numerose iscri zioni al p rim o anno d e lla scuola materna ed alla prima Rezija vabi turiste N a ra v n e le p o te d o lin e R ezije, geografske in zgo dovinske zanim ivosti, ku l turno in je z ik o v n o b o g a stvo, letošnje kulturne, za bavne in ekonom ske prire ditve, restavracije, trgovine in še druge ponudbe in in formacije, ki vsak človek bi ra d n a š e l, k o g re v n o v e kraje z Zeljo jih čim več spo znati: vse to dobite v brošurici “D obrodošli v D olino R ezije 1995”, ki je prav te dni izšla na pobudo k raje vne Pro loco, v sodelovanju podružnice ZSKD tega kra ja in s fin a n č n o p o d p o ro Turistične ustanove Trbiža in Nevejskega sedla. Pobu dniki želijo s to zanim ivo publikacijo, ki je prvič izšla lansko leto, privabiti č im v eč lju d i. B ro š u ro la h k o najdete na Pro Loco Resia 33010 P rato dì R esia (tel. 0433-53263/53428). elem entare. Si è riproposto perciò il problem a del rico noscim ento della scuola bi lingue perchè possa tenere esami intemi. Ampio anche il program m a delle attività estiv e riv o lte ai b a m b in i, all’aggiornam ento degli in segnanti. Punto dolente, invece, la p ro se cu zio n e d ello stu d io dello sloveno nella scuola media. La direzione, a que sto proposito, ha illustrato i contatti avuti con i presidi d e lle sc u o le m e d ie d e lle Valli del Natisone e di Cividale allo scopo di attuare la sperimentazione nelle scuole sta ta li. T u tti i c o n s ig lie ri hanno insistito sulla neces sità di ottenere un corso ap profondito di lingua slovena nei tre anni delle medie. C o m e u ltim o p u n to il consiglio ha espresso alcune considerazioni in merito alle proposte di decentramento di sezioni della scuola materna bilingue, in collaborazione con le m aterne statali, sul m odello d e ll’esperien za di Taipana, con gli opportuni correttivi. Il consiglio si è pronunciato per una rifles sione e per i necessari ap profondimenti con gli am m i nistratori e le famiglie. Non è semplice recensire MI C HE L E 0 * 1 T un libro di p o esie e tanto p iù se si tratta non di una poesia descittiva ed esposi PER C ER TI VERSI tiva d i s ta ti d ’a n im o p e r po drugi strani mezzo di concetti espliciti e, per il lettore, dal senso im m ediato. L e p o esie di M i chele Obit hanno un carat tere complesso e richiedono una lettura ed una riflessio ne meditate. Poniamo di es sere in un cam po sim ile a quello delle arti visive non figurative, solo che in luogo di tracce, co lori e ch ia ro scuri, accostam enti e co n trasti tonali, abbiamo p a ro le, fr a s i, evocazioni che si H , K ELLERM AN N intrecciano e si com pongo no nell’insieme. N ei brani di O bit questi elem enti assum ono la f u n Il dialogo con il lettore non zione di com ponenti p o e ti può perciò essere immedia che, di fram m enti che si u- to, a meno che non si limiti niscono dentro i confini di a ll’effetto sonoro d ei ve r un p en siero richiam ato da seg g i ed alle sue su adenti una immagine o una m em o modulazioni. Il fa tto re m e ria, p er confessare l ’intima diante è il tempo che il p o e ta esige per se allo scopo di rielaborazione. N e ll' in siem e il g io va n e catturare il lettore nella ra poeta esprime una sua p er gnatela dei versi. Il libro contiene una tra sonale e fo rse effim era au to b io g ra fia d i sen tim en ti, duzione in sloveno, pagina c o m p o s ta d i q u a tto r d ic i a fro n te di M arko K ravos, brani compresi una sorta di poeta anche lui, che si fa in prologo ed epilogo in prosa terprete p iù che traduttore - in una scrittura a sim m e letterale, com e si vede già trica - nella quale si am al n e ll’ intra d u cib ile tito lo di gamano fram m enti em ozio O b it, in una riv isita zio n e nali, sintagm i im pressioni parafrastica del suo mondo stici talora intenzionalm en poetico. Obit, dopo “La notte del te digressivi ed illusionisti le ra dici” edito da V attori ci. P er conto m io la sintesi nel 1988, è al suo secondo la tr o v o n e lla p o e s ia libro con le posie scritte dal “Č išnje”, in cui ad un certo 1989 al 1992. Il libro, come p u n to , che con sid ero c e n la copertina, è illustrato da trale, O bit si rivolge a ll’a tre leggeri disegni di A nto m ico p o eta e dice "... H o nella Bertagnin, piccole f i letto le tue poesie/ e ho cre nestre aperte sul m ondo di d u to d i vo la re;/ d a vvero ! M ichele Obit. Paolo Petricig P o tr e i c r e d e r e d i f a r e ! qualsiasi cosa leggendo le M ichele Obit - Per certi tue poesie..’’ Ecco, una co sa così accade nel sogno, e v e r s i / P o d r u g i s tr a n i in questo caso la struttura (Traduzione di M arko Ke v o c a tiv a d e lla p o e s ia si ravos) - H. K ellerm ann eaccosta a quella del sogno. ditore, 1995 Cividale e lo stradario del curioso I to p o n im i, cioè i nom i propri dei luoghi, sono una com ponente importante, an zi essenziale, d e ll’id en tità di una com unità. Sono in fatti l ’espressione della sua storia, della sua realtà socia le, econom ica, cu ltu ra le e linguistica. La loro presenza (o assenza) ufficiale quasi se m p re assu m e a n c h e un forte valore culturale e so ciale m a anche sim bolico. Non è un caso infatti che una delle prime azioni del re gim e fa sc ista n e lla n o stra regione sia stata quella di italianizzare i nomi dei luo ghi m a anche i cognom i slo veni. E così il cognom e Kralj d iv e n tò C a rli, il p ae se di B o ršt si trasfo rm ò in San Antonio in Bosco e Botač in B ottazzo. E non è natural m e n te c a s u a le n e m m e n o l ’accanim ento contro la to- p o n om astica bilin g u e a S. Pietro al Natisone. Infatti per chi vuol capire e sentire i nomi dei luoghi ci p a r la n o . E d in q u e s to senso è interessante l ’ultimo libro di B runello Pagavino “ C ividale, lo stradario del curioso” . Il suo non è uno studio toponom astico - an che se propone l ’interpreta z io n e di m o lti to p o n im i quanto una guida di C ivida le attra v e rso i nom i d elle sue vie. Un m odo originale du n que di avvicinarsi alla citta dina ducale, al suo passato ed alla sua storia, ai perso naggi storici che vi hanno la sc ia to le p ro p rie tracce. Non solo, indirettam ente il lib ro p arla d eg li a m m in i stratori della cittadina: dalla scelta di intitolare una via ad un p erso n ag g io in v ece che ad un altro, per esem - pio, si capisce anche com e la città percepisce se stessa, il suo ruolo ed il suo passa to. Il richiam o è invece esplicito n ell’appendice dove troviam o l ’album fotografi co di m ezzo secolo di consi glio com unale a cui vengo no affiancati i risultati delle elezioni com unali dal 1946 al 1990. “ Si può vivere tutta una vita in una via o p iazza” sp ie g a P a g a v in o ch e con questa ha a ll’attivo 6 pu b blicazioni - “e o non ch ie dersi mai o dare per sconta to il perchè di un certo no me o data. Ma un giorno o l ’a ltro la fia m m e lla d e lla curiosità si accende e ci si può trovare a scoprire che la via o la piazza di abitazione è in tim a m e n te c o lle g a ta a l l ’u n iv e rs o d e lla s to ria , della geografia, della topo nomastica, delle leggende o altro an co ra”. Non solo di C ividale o v v iam en te, p er chè anche qui come in quasi tutte le cittadine d ’Italia c ’è una via Cavour o una piazza XX settem bre. E così l ’au tore, con quello che lui stes so definisce una sorta di Bignami alfabetico, ci condu ce p er m ano lungo le 232 vie e strade della città, ri p o rta n d o c i a lla m e m o ria sb ia d iti ric o rd i s c o la s tic i (ma il XX settem bre che è su cc esso ?), p re sen tan d o ci personaggi per molti scono sciuti (via Scipione da M anzano o via V elliscig), illu strando località poco cono sciute (strada del Nataran o via del L of o ancora strada del Ronzon). JN B runello Pagavino, C i vidale Lo stradario del cu rioso, Aviani editore, 1995 4 n o v i m a t a ju r Aktualno četrtek, 1. junija 1995 Domenica 11 giugno, dalle ore 7 alle 22, aperti i seggi elettorali 1 12 quesiti referendari ed una guida al voto D om enica 11 giugno, dalle ore 7 alla 22, i seg g i e le tto r a li saran n o n u ò v a m en te a p e r ti. Q u e sta v o lta dovrem o esp rim erci con un “si” o un “no” su ben 12 referendum . N o nostante lunghe ed estenuanti trat tative il P arlam ento non è stato in grado di varare una legge che rior Come risulta dalla scheda a piè di pagina, per facilita re l ’ele tto re o gni re fe re n dum è num erato ed ha un ti tolo. V ediam oli uno per uno. 1 - Liberalizzazione delle rappresentanze sindacali. I prom otori di questo referen dum vogliono far sì che nei luoghi di lavoro si possa dar vita a rappresentanze sinda cali au to n o m am en te ed in m a n ie r a lib e ra , a n z ic h é neH’am bito delle sole asso ciazioni che aderiscono alle c o n f e d e r a z io n i m a g g io r m en te ra p p re se n ta tiv e sul piano nazionale, come acca de oggi. Se vincono i “sì” si po tranno costituire organizza zioni sindacali anche al di fuori delle co nfederazioni, m a solo n e ll’am b ito d elle asso c ia zio n i sin d acali che siano firm atarie dei contratti collettivi di lavoro 2 - R ap p resen ta n ze sin dacali nei contratti colletti vi. Con questo secondo re feren d u m si v u ole ab olire anche il vincolo in base al quale per essere riconosciuti bisogna essere firm atari di contratti collettivi di lavoro. Questo sarà dunque il risul tato se vincono i sì. 3 - R a p p resen ta n ze sin d a c a li nel p u b b lic o im p ie g o . A ttu a lm e n te la rappresentanza sindacale, e dunque l ’individuazione dei soggetti sindacali per c o n trattare nel cam po del pub blico im piego, è v in co lata da un accordo da stipularsi tra il P residente del co n si g lio e le c o n f e d e r a z io n i m aggiorm ente rappresenta tive sul piano nazionale. Se v in co n o i “ s ì” , ca d e ogni vincolo. Se vincono i sì in tem a di rappresentanza sindacale è ev id en te che si assisterà ad u n ’ulteriore fram m enta zio n e, a ll’afferm arsi d elle s p in te c o r p o r a tiv e e ad u n ’u lte rio re d iffic o ltà nel trovare accordi sia riguardo il rinnovo dei contratti che più in g en erale in tem a di difesa dei diritti dei lavora tori. 4 - Soggiorno obbligato. E questo un argom ento che tutti i nostri lettori conosco no bene in quanto in passato più di qualche com une delle Valli del Natisone si è visto assegnare in soggiorno cau telare persone sospettate di reati di mafia. E le reazioni contrarie di cittadini ed am m inistratori erano state una nim i e non solo per l ’onere che questo istituto com por ta. I prom otori del referen dum vogliono far sì che le persone sospettate rim anga no nella propria zona, ev i tando dì e sp o rta re altrove dini il sitem a televisivo in Italia e dunque rim angono in agenda tutti e 12 i quesiti referendari. Un vero e proprio record. S iccom e è d ifficile o rien ta rsi in questa serie di quesiti vi proponia mo questa guida al voto. Per com pletezza di inform azione ricordiam o che oltre a ll’astensione di chi non intende andare a votare, è possibile astenersi su singoli refe rendum, cioè votare per alcuni e per altri no. É bene ricordare però che perchè il referendum sia valido deve essere votato da oltre il 50 per cento degli aventi diritto. fenom eni e com portam enti m afiosi. Se vincono i “ sì” dunque i sospettati di m afia non potranno più essere in viati in soggiorno obbligato lontano dai propri paesi. 5 - Privatizzazione della RAI. Ora il servizio pubbli co radiotelevisivo è in mano pubblica al cento per cento. Se v in co n o i “ s ì” anche i privati potranno acquistare az io n i d e lla R ai. A ltro v e che cosa accade? In nessun p a e se e u ro p e o e s is te u n a (del 1970) prevede che chi vuole versare un contributo alle organizzazioni sindaca li lo fa m ediante una tratte nuta sulla busta-paga o dal le pensioni secondo m oda lità stabilite dai contratti di lavoro. Il prelievo autom ati co è p rev isto da tem po in quasi tutti i contratti di la voro che, va ricordato, han no forza di legge. L ’obietti vo dei prom otori è di far sì che il lavoratore decida di anno in anno se rinnovare o gestione m ista pubblico-pri v ato. In G e rm an ia, p er esem pio, entram be le reti na zionali sono pubbliche, in Francia due reti sono total m ente pubbliche, la terza è totalm ente in mani private. 6 - Licenze p er i negozi. Attualm ente il num ero ed il tipo delle licenze com m er ciali sono stabilite da un ap posito piano com m erciale, approvato da ogni singolo Com une sulla base di criteri stabiliti dalla Regione. L ’o biettivo dei proponenti il re ferendum è quello di elim i nare i vincoli attuali, soprat tutto num erici, previsti dai piani com m erciali com una li. Se vincono i “ sì” per aprire un negozio b asterà il perm esso del sindaco, senza più piani commerciali. 7 - Q u o te s in d a c a li e trattenute sulla busta-paga. L o S ta tu to dei la v o ra to ri meno l ’iscrizione al proprio sindacato. Se vincono i “sì” le q u o te d ’is c riz io n e non verranno più trattenute au tom aticam ente dalla busta paga. 8 - Elezioni com unali. Il referendum riguarda l ’e le zione del sindaco nei com u ni con più di 15 m ila abitan ti, m a nella nostra regione questa soglia è stata ridotta a 5 mila. A ttualm ente vince le elezioni il candidato che supera il 50% dei voti, altri m en ti i due c a n d id a ti più votati vanno 15 giorni dopo al ballottaggio. Se vincono i “sì” il sindaco viene eletto subito, senza più ballottag gi. N on so lo : la lis ta che vince ottiene i due terzi dei seggi del consiglio com una le e non il 60% com e ora; il candidato sindaco può esse re collegato ad una sola li sta; non ci sarà più la possi bilità di votare per un sinda co e per una lista diversa da quella che lo sostiene, viene cioè abrogato il cosiddetto voto disgiunto. 9 - Orario dei negozi. Ora gli orari sono fissati dai Com uni sulla base di criteri stab iliti d alla R egione. Se vincono i “sì” ogni singolo negoziante p otrà ten ere aperto di festa e di notte, sta bilendo da solo gli orari. 10 - Propi ietà delle reti radiotelevisive nazionali. Il referendum riguarda il rap porto tra pubblico e privato, 0 m eglio tra Rai e Fininvest. A ttu alm en te il sistem a televisivo italiano è basato su 3 reti della Rai, 3 della F in in v est, 3 a pag am en to , alcuni canali nazionali (es. Telem ontecarlo) e circa 800 em itte n ti priv ate. D i fatto però esiste un duopolio RaiFinivest non solo in base ai dati d ’ascolto m a anche per chè si prendono la fetta più c o n s is te n te d e lle ris o rs e (Rai- 3.400 m iliardi, di cui 2.100 dal canone, 1.300 dal la p u b b lic ità ; F in iv e s t 2.800 miliardi tutti derivanti da pubblicità; 100 m iliardi per le reti nazionali minori; 500 p er le TV lo c a li). Se vince il “sì” nessun privato potrà essere titolare di più di una rete TV. 11 - Spot pubblicitari du ra n te i film . Se v in co n o i “sì” la pubblicità durante i film potrà essere trasm essa solo tra il prim o e secondo tempo. 12 - Raccolta della p u b b licità p e r le reti TV. O ra Sipra (concessionaria per la Rai) e Publitalia (per la F i ninvest) raccolgono quasi il 90% delle risorse pubblici tarie TV per oltre 4.000 m i liardi, Telem ontecarlo e Vi deom usic insiem e 100 m i liardi, tutte assiem e le altre TV locali non raggiungono 1 miliardo. Se v in c o n o i “ s ì ” o g n i concessionaria potrà racco gliere pubblicità per non più di 2 reti TV. I DODICI REFERENDUM 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 sc h e d a g ia lla - L ib e ra liz z a z io n e d e lle ra p p re s e n ta n z e sin d a c a li sc h e d a a v o r io - R a p p re s e n ta n z e sin d a c a li nei c o n tra tti c o lle ttiv i sc h e d a g r ig ia - R a p p re s e n ta n z e sin d a c a li nel p u b b lic o im p ie g o sc h e d a ro ssa - S o g g io rn o o b b lig a to sc h e d a a r a n c io n e - P riv a tiz z a z io n e d e lla R A I sc h e d a ro sa - L ic e n z e p e r i n eg o z i sc h e d a v e r d e c h ia r o - Q u o te sin d a c a li e tra tte n u te su lla b u s ta -p a g a sc h e d a a z z u r r a - E le z io n i c o m u n a li sc h e d a v io la - O ra rio d ei n eg o z i - sc h e d a v e r d e sc u r o - P ro p rie tà d e lle reti ra d io te le v isiv e n a z io n a li - sc h e d a m a r r o n e - S p o t p u b b lic ita ri d u ra n te i film - sc h e d a c e le s te - R a c c o lta d e lla p u b b lic ità p e r le reti T V Comunità: sola? No, Gli assessori regionali Oscarre Lepre ed Arduini non si aspettavano una bocciatu ra senza appello della p ro posta che la Giunta regiona le ha fatto di creare una uni ca C o m u n ità m o n ta n a in Provincia di Udine. Invece venerdì 26 m ag gio, nella sede della rappre sentanza della Regione a Ud in e la p r o p o s ta è s ta ta stroncata. A ll’incontro era no stati invitati, per esp ri mere il loro parere, gli am m in is tra to ri dei co m u n i e delle com unità interessate. In una sala grem ita si sono sentiti solo pareri negativi, precisi e netti ma espressi in una form a correttissim a (è s trid e n te il c o n fro n to tra questo com portam ento cor re tto e “ p r o f e s s io n a le ” e quello d egradante che sia mo costretti a subire in qua si tutti i dibattiti politici a li vello nazionale). La Regione vuole creare u n 'u n ic a co m u n ità m o n ta na? Il presidente della C o m unità carnica, a nom e di 28 sindaci, legge tre righe: non siamo d ’accordo. Bonini per Grimacco: è necessa ria una com unità unica ove vive la com unità slovena in F riuli. B eccari per Faedis: sono necessari finanziam en ti ch e p o ssa n o g e stire gli enti locali. Chiabudini per la Com u nità del Natisone: abbiam o dato tanto e ricevuto poco, la n o s tra è u n a c o m u n ità p a rtic o la re ch e v a d ifesa. M arin ig per S. Pietro: nel Friuli orientale si è com piu to un vero e proprio etnocidio, la nuova com unità do vrà riparare questo torto. Dom eniš per Cividale: la zona co n fin a ria nel d o p o guerra ha subito danni rile v an ti m ai ric o n o s c iu ti. A tutta la fascia da Tarvisio a M uggia va dato om ogeneo riconoscim ento. Il presidente della Com u nità m ontana della Valcanale: la n o s tra c o m u n ità ha p re s e n z e s lo v e n e e te d e sche, è una realtà che è spe cifica e non può entrare in un calderone generale. Spanghero per Ampezzo: in m ontagna devono decide re i montanari. Questa pro posta non è nostra e non ci piace. A gli assesso ri reg io n ali non è restato che prendere atto. Ed ora si faranno propo ste più ragionevoli? F.B. Rezija Melzi še naprej zaposluje predsednik delavce C arlo M elzi je bil proti vsakemu pričakovanju četr tič zapored potrjen za pred sednika videm ske Zveze industrijcev. D a so ga lahko izvolili, so morali celo spre meniti statut, ki je predvide val, da je predsednik industrijcev lahko izvoljen le za tri m andatne dobe. Zakaj je prišlo do pono vne izvolitve M elzija? Stari rek pravi, da kjer se kregata d v a tam tre tji k o ris t im a. M elzijeva izvolitev pom eni v bistvu kontinuiteto, kar so v n ek aterih fu rlan sk ih g o spodarskih krogih sprejeli z zadovoljstvom . Z a d o v o ljn i so v e rje tn o tu d i t is ti d e ž e ln i v e lja k i B erlu sco n ijev e g a g ib an ja, katerim je M elzijeva izvoli tev zagarantirala, da se industrijec in založnik ne bo posvetil politiki. Govorilo se je, da bi C ar lo Melzi lahko postal dežel ni koordinator gibanja N a prej Italija nam esto goriškega senatorja Ettora Romolija- N o v o izv o ljen i o b čin sk i svet v Reziji je takoj začel z delom. Potem ko so im eno v ali o d b o rn ik e in član e v posam eznih kom isijah, se je re z ija n sk a o b čin sk a sk u p ščina pod vodstvom župana Luigija Palettija lotila vpra šanj, ki so vezana na dežel ni zakon o začasnem zapo slovanju. V poštev pridejo predvsem tiste osebe, ki so začasno v dopolnilni blagaj ni ali ki so podvržene delo vni m obilnosti. Le-te - do govorili so se, da jih bodo potrebovali 12 - naj bi bile z a p o s le n e za d o b o n ek a j m esecev za skupnih 12 ti soč d elovnih ur. Z a fin an čno kritje bo poskrbela D e žela. Dva delavca bodo potre bovali za prepleskanje dro gov e le k trič n e n a p e lja v e , dva tehnika pa bosta na ra zpolago za ocenjevanje po vršin, ki so nam enjene javni uporabi, nazadnje osem de lavcev bo Občina Rezija za poslila za ureditev stranskih in gozdnih poti. novi m a ta ju r Kronaka Četrtek, 1. junija 1995 17. an 18. junija v Cenieboli senjan svetega Juana Pridita vsi na drugi pohod parjateljstva * r i Za pomo Ijet vam pravimo sousje! N a dan 22. ap rila 1935 sta se poročila ta na šest anu puou zu tra D e lfin a M izza (Voukja) anu Lino Tarcisio C em o (Lenič) tej po navadi teb o d n jih dni za ne zubiti djelovnika. Njih m ladost na se veselila tou luci trudosti. NiC to jim ni bo posuto z ro žami. Mjeli so tri sine. Dva sta po težkosti djela ali boljezni umarla. Dan u je jim blizu: Lucio s svojimi otroci. D elfin a anu T arcisio so djelala od ju tra, ko u zvonou dan do zveCar, kar Sve ta Nuojč na parnešla mrak. So živili ukop z ju d m i od B ard a anu SedlišC d jelo č n jeh zem ijo. N jeh k iša na ba odperta usjen, ke so potoukli na njeh urata: lačne mu ali žejnemu. Usak u dobiu oddih anu počivalo. Njeso zubili njeh dobraa sarca anu jubezni za svo kišo, za sve jude anu za besjedo zemije njeh matere. U nedijo 23. aprila 1995 so se par Sv. M ajši, speka, n a o rd a li n a te d n i, k e so prehodili tou trudosti ukop. Sin, Lucio u jim djau Buoh L o n i za lje p o anu zd rav o uCilo, ke so mu dali. P o z n a li so s la n o an u mraz, ko so nabirali listje za živino, ko so zbirali derva za zim o, ko so sjekli travo brez pojužnjaka. Nas se z njimi veselim o, zake so pokazali, da so zna li p re n e s ti so u se to slab o anu težkosti živienja. Sinjè no Cjo betè med barjeni anu sedliščeni teu bukua zdrava anu zasjana par patoku Ciste vode, ke na daja nje rastje. Za pouno ljet - ad multos anos - Vam pravim o sousje mi od Terske doline. II 22 aprile 1935, Delfina Mizza e Lino Tarcisio Cerno si sono uniti in m atrimonio nella chiesa di Lusevera. Era n o le 6 .3 0 d e l m a ttin o . Niente di strano: allora non si p o te v a b u tta r via una giornata di lavoro e dopo la cerimonia Delfina e Tarcisio andarono a lavorare com e ogni giorno. La vita li aveva costretti anche ad emigrare, ma speravano sempre di p o ter tornare alla terra natia. Il 23 aprile scorso, solo Lucio, l ’ultimo dei tre fig li, ha festeg g ia to i 60 anni di m atrim onio con i genitori. G li a ltri due riposano nel mistero di Dio. Lucio ha rin graziato la madre ed il p a dre p e r il dono della vita, p er i momenti di felicità e di dolore trascorsi insieme, per g li in se g n a m e n ti e p e r la grande fede trasmessagli. La fo rza , il coraggio, lo spirito di sacrificio, la p a zie n za h a n n o p e rm e s so a Delfina e Tarcisio di vivere anche gli anni più duri della loro vita in comune. A loro vanno tutti gli auguri della comunità di Lusevera e Micottis, che questi anni futuri possano essere vissuti come un tempo di teneri ricordi, di vita tra n q u illa e p ie n a di comprensione. Ceniebola nas klice na senjan svetega Juana, ki bo v saboto 17. an nediejo 18. junija. Za telo parložnost je d om ača prò loco, s p o m o č jo o b č in F o jd a an K obarid (tuole je pravo sodelovanje!) organizala 2. m e d n a r o d n i p o h o d parjateljstva (2. m arcia lo n g a n on c o m p e titiv a internazionale d e ll’am i cizia). Program sejm a je tel: v sa b o to 17. ju n ija , od osme ure zviCer napri bo p le s. V n e d ie jo 18. senjam se začne pru z m e dnarodnim pohodom pa rjateljstva. te č n o a d ria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI T V • V I D E O • HI-FI E L E T T R O D O M E ST IC I S O L O DA NOI P R E Z Z I E C C E Z IO N A L I CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - T E L .0432/700739 kajo an te zadnje! Ob 14. uri bo nagraje vanje, prem jacjon poho da, od treh popudan na pri bo pa ples an kultur ni program. Za se vpisat na pohod je trieba plačat 3.000 lir an je cajt do 10. ju n ija 1995, k er se m uore n a p ra v it p o trieb n e d o k u mente za prehod bloka v R obediščah. V pisovanja p ob ierajo v go stiln i “ la T a v ern a ” v C en ieb o li tel. 0432/728709, v tratoriji “da Scozzir” v Fojdi - tel. 0432/728116. Vpiso v a n je p o b ie r a pa tu d i A do C on t taz F u o jd e tel. 0432/728545. Naša vas je Jagnjed prav Dva parjatelja sta se ušafala gor v Podboniescu an zaCela sta se poguarjat. - Al vieš, de predse dnik od “A utovie V e n e te ” je ra tu p re d s e dnik od “Autovie Carn iche”? - je vprašu te parvi. - A ja? Od kada? je odguoriu te drugi - Od uCera. - Zaries? - Ries je! - A gre, a gre? -Altroke Ce gre! Po m isli ti, k ad a r je biu pod “Autovie V enete” je lu o žu k ajšn o lie to za n arest pot “ P o rto g ru a ro - S a c ile ” , an z d a j p o d “ A u to v ie C antiche” tu an dan je že naredu pot “C arraria - Tolm ezzo!” !!! *** - A vieš pa kode se j ’ skrivu tarkaj dni? - Pravejo, de je biu g o r v ex J u g o s la v iji zatuo, ki so ga bli vizal, de ga Čaka Tito! S e v id e , d e je im e u tarkaj “zm ot” po glavi, de se je zm islu samuo kajšan tiedan potlè, de tist T ito je um aru an de ga j ’ Caku te drugi Tito, tist na sodišCu v P o rd en o n e za ga pošjat na vilegjaturo gor v hladno Č arnjo, kjer bo im eu za sto n j tudi živež an stanovanje! ! ! *** Pa tela, k a ’ je z adna fo tografija? K a’ nam kaže? Al je b la k a k a p o ro k a al p a kajšan rojstni dan? Ne, tela fotografija nam priCa o liepem srečanju, ki so ga imiel Jaginci. Duo so Jaginci? So vasnjani iz Jagnjeda. Na žalost, ne vsi ži ve v rojstni vasi, sa’ kar se je zgodilo po vseh vaseh na ših dolin, je vajalo an za te lo vasico podutanskega kam una: puno dom ačih ljudi jo je m uorlo zapustit za iti g le d a t kam d ru g a m tis to srečo (preberita žihar: dielo an kruh), ki v vasi jo nieso Naše O N aj p o v e m o , de p ro loco je p o štu d iera la na vse: na tiste, ki so vajeni že h o d it an na tiste , ki h o d e jo v sa k o a n ta r k a j. Ta parva skupina, tista, ki želi hodit vič k ilom e tru (14) se ušafa ob 10. uri v P odbjeli, ta druga sk u p in a, tista buj lien a (!), ki bo m uorla preho d it sa m u o 6 k ilo m e tr u p oti, naj se u šafa le ob 10. u ri, pa na R o b ed išCah. O k u o le p u d n ev a naj bi paršli vsi v Čeniebolo, kjer bojo odparti kioski s pijaCo an jedaC o. Če kajšan ostane od zad, ne se bat, v Cenieboli poča jih mogli imiet. Arzstresli so se po cielim sviete, v vasi jih je le malo ostalo, lohni dvajst al tride set ljudi vsieh kupe. Te dru gi hodejo gor, kar je kajšan s e n ja m , al p a za o d p rie t vsakoantarkaj vrata an okna za spreluhtat tiste hiše, ki so ostale zaparte. K a jša n m ed Ja g in c u je poštudieru, de bi bluo lepuo o r g a n iz a t k a k o s re č a n je med vasnjani an takuo se je zgodilo. NarviC diela je napravu, za de se je to dega paršlo B erto P etarn ielu an za tuole ga vsi vasnjani za- hvalejo an pohvalejo. Ušafali so se v saboto 20. m aja par maš, ki je bla v cierkvi svetega Sinklauža an ki jo je m ašavu m onsinjor Renzo Caucig, tudi on iz Jagnjeda an ki seda opravlja svojo službo v M oggio U di nese, potlè so šli na vičerjo v Dolenji Tarbi. Na koncu se je vsiem huduo zdielo iti vsak po svoji poti, pustili pa so se z željo, de to srečanje rata liepa na vada an tuole jim želm o tu di mi: de bi se sreCuvali v m ieru an ljubezni še puno puno liet. inic Planinska družina Bene čije organizira v soboto 3. j u n ij a sp re h o d iz V rh a (Spignon) na Joanac, ki je namenjen otrokom. Pri tej iniciativi sodeluje tudi Pla ninsko društvo iz K obari da. Zbirališče je v soboto ob 8,30. uri pred dvojezi čno šolo v Spetru. *** P red nam i stoji d ru g a pom em bna planinska ini ciativ a: srečan je slo v e n skih planincu iz zamejstva (Avstrije in Italije), ki bo v nedeljo 11. junija v G ori ci. O rganizira ga goriško planinsko društvo in p re dvideva vzpon na Sabotin, kulturni program bo pote kal pa v St. Mavru. PD B en eč ije sporoCa, da v nedeljo 4. ju n ija ne bo izleta na Golico. Na po v ab ilo p lan in cu iz G o ri ških Brd je biu izlet anticipiran na nedeljo 14. maja in se ga je udeležilo kakih 20 beneških planincu. V nedeljo 28. junija je biu izlet na Breški Jalovec, nad vasjo Brezje v Tipani, ki se ga je udeležilo vic ko 150 lju b iteljev gora, kar pride reC še an liep uspeh za PDB. V odstvo p lan in ske družine se zahvaljuje vsem beneškim planincem pa tudi elanom planinskih d ruštev iz N ove G o rice, Goriških Brd, Tolm ina in K obarida. V rem e je bilo odlično, nebuo zlo jasn o tako, da se je z vrha ponu jal lep razgled od Kanina do K rna in do fu rlan sk e nižine. - A vieš, de znanega p r e d s e d n ik a so g a povsierode gledal tudi p o licija an karab in ieri? - Sigurno, de viem. V iem tudi, de sta bla zm an jk a la adan policjot an adan karabiner za vso “ P a n te ro ” , ki so jo u ša fa l d v a dni potlè tu glabokim verin e , an k a d a r so jo pom pieri uon vetegnil se je zg o d iu an v elik Čudež! - P o v iejm i, poviejmi, ki sem pru radoviedan, kurjožast! - Policjota so na ža lost ušafal m artvega z napetim trebuham zavojo uode, ki jo je pop iu , p a k a ra b in ie r je skoCu žiu uon z auta. K a d a r g a j ’ z a g le d u njega kapitanih ni mu viervat na njega oci an vas preC udvan, g a j ’ p o p ra šu , kuo j ’ tiste , de ni popiu uo d e, ku p o lie jo t. “ Z a tu o , ki sem im eu muoj servicih, m ojo dužnuost za ušafat predsednika od A u to v ie V e n e te - je o d g u o riu m ladi k a ra binier - an sam se zm i slu , k a r ste n as uCiu re g o la m e n te , k o ’ ste biu na velikim napisu g o r na la v a n jo : “ in serv izio non si b ev e” an ist sam bugu ! ! ! 6 novi m a ta ju r Minimatajur Četrtek, 1. junija 1995 La prima lettera di Giorgio Venuti dal fronte greco albanese - 8 In una storia com e quel la che vi sto racco n tando, com e in qualsiasi altra sto ria, in terferisco n o fra loro con tu tta ev id en z a diversi piani narrativ i. E a questo punto ci vorrebbe ben altra penna per tenerli uniti ed al m e d e sim o tem p o d is tin ti, in m odo da dare equilibrio a ll’e sp o siz io n e e re n d erla allo stesso tem po attraente per il lettore. M entre, com e ben sappiam o, i fatti, ovve ro la realtà o la verità, han no sem pre più facce, sulle quali va com piuto uno sfor zo di lettura per cogliere la re a ltà n e lla su a in te re z z a per essere quindi proposta alle riflessioni possibili. A b b iam o d a v a n ti a noi la v e r ità c o s t i t u it a d a lle q u attro p ag in e scritte il 9 d ic e m b re " 1940, X IX d e l l ’era fa s c is ta , d al s e r g e n te m a g g io r e G io rg io V e n u ti d a lla z o n a X , d a ll’A lb an ia. A b b iam o la v e r it à d e l l a O lg a K le v d arjo v a che tira su la sua b a m b in a e la v e rità d e lla m adre, della signora Em m a Spiller: aspettano un segno di v ita d a o ltre un m ese. A bbiam o la v erità, qu esta sì nuda e cruda, di Palazzo V e n e z ia a R o m a , d o v e M ussolini se la prende con lo stato m aggiore perchè il piano gli sta andando stor to. E c ’è la verità di Berchte s g a d e n d o v e H i t l e r si m a n g ia il f e g a to p e r la sventatezza del duce. E c ’è a n c h e la p a r z i a l e v e r ità d e ll’opinione pubblica ita lia n a ch e sa q u a lc o s a dai bollettini ufficiali declam a ti d alla radio, in co n trasto con le n o tizie che filtrano d a l fr o n te , in g u a ia to n el fango. La storia si sta facendo e no n può esp rim ersi p rim a che si com pia, prim a che si c o m p o n g a n o g li e v e n ti e Olga Klevdarjova Fu scritta il 9 dicembre 1940, XIX dell’era fascista che tutto si adem pia, com prese le sette piaghe che il Cielo ha program m ato. E c co il pericolo cui si va in contro nel raccontare: quel lo di im boccare un canale narrativo invece che un al tro, di pari im portanza per la nostra storia, e non riu scire poi a m antenere insie m e l ’intreccio narrativo. S u lla c a r ta il p ia n o di M ussolini è perfetto. Si ba sa infatti su elem enti certi, c o m e : a) la s o rp re s a ; b) l ’im peto trav o lg e n te delle arm i d e ll’Italia fascista; c) l ’in efficien za d e ll’esercito ellenico, che è quello di una p o ten za di te rz ’ordine; d) la debolezza del governo di A tene, che ha una garan zia britannica, m a è filo-fa scista; e) l ’attività diplom a tica del genero di M ussoli ni, il m in istro degli esteri G a le z z o C ia n o , c h e h a m olto a cuore questa cam pag n a m ilitare. C iano g a rantisce di aver fatto buon u so d e l l ’o ro ita lia n o p e r com prare, (per essere chiari corrom pere) esponenti del governo ellenico in favore d ell’invasione italiana. Ecco: superata con u n ’a zione lam po i nodi strategi ci di M etsovo e di Arta, si aprirà la strada ad ulteriori sviluppi lungo la valle del Pinios nel cuore della T es saglia e lungo la costa occi d e n ta le e le is o le j o n i e , senza escludere il collasso com pleto della G recia e la sua totale occupazione. I n v e c e le c o s e n o n si m etto n o bene, p erch è l ’e sercito ellenico si com porta in m a n ie ra a s s a i d iv e rs a La “Julia”sulle montagne della Grecia dalle aspettative italiane: si difende bene, con armi m o derne e cannoni francesi, e co n m olto c o rag g io , e re sp in g e g li in v aso ri in c a l z a n d o li in p ro fo n d ità nel territorio albanese. Le con d iz io n i in c u i a m b e d u e com battono sono proibitive a c a u s a d e l m a lte m p o pioggia, fango e bufere di neve - che im perversa sen za posa a partire d a ll’anti vigilia d e ll’aggressione. A ciò si aggiunga la superfi c ia le p r e p a r a z io n e d e lla cam pagna e la d iso rg an iz z a z io n e m ilita re ita lia n a . M u sso lin i sb ra ita e - con pesante ironia - m inaccia di dim ettersi da italiano se l ’I talia non è in grado di bat tere la Grecia. Il giorno più c r it i c o è il 4 d ic e m b r e 1940, quando a M ussolini viene prospettata addirittu ra una com posizione diplo m atica del conflitto. M a su questo tornerem o. G iorgio V enuti scrive a casa il 9 dicem bre, il gior no in cui i greci occupano A rgirocastro in A lbania ed e v id e n te m e n te n o n p u ò rendersi conto della gravità della situazione e, sulla ba se delle notizie settoriali di cui dispone, si m ostra fidu cioso benché preoccupato. D ’altronde il soldato deve ad attarsi a scriv ere m ezze verità; prim o, per non allar m are la fam iglia; secondo, perchè è in funzione la cen sura. N ella lettera di G ior gio, per esem pio, è cancel lato con in ch io stro nero il nom e di un com paesano di sperso. U na frase della let tera com e questa “M olti di noi hanno bagnato del lo ro s a n g u e g e n e r o s o le m ontagne d ell’E piro” può ap p arire però sp o n tan ea e un tantino alterata dalla im m an cab ile reto rica e forse riluttante ad illustrare con cretam ente la situazione, in parte o scu ra a causa d ella sc a rsa in f o r m a z io n e su ll’andam ento della g u er ra. Per Olga, invece, la fra se è chiara ed è com e una pugnalata al cuore. Laggiù, in qu ella terra stran iera, e lo n ta n a , lu i, ris c h ia o g n i giorno la vita. O lga stringe a sè la bam b in a e la le tte ra , q u a si a rinsaldare l ’incerto legam e con il suo uom o e la sua vi ta a rischio. Nello scritto si in tre c c ia n o co sì d u e m o m enti distinti: quello d ell’i nevitabile pensiero del pro prio destino e di quello del la f a m ig lia lo n ta n a , c o n q u ello di far sap ere la s i tuazione che gli appare co me una crisi lim itata e tem p o ra n e a , c u i s e g u irà im m ancabilm ente il successo italiano. Nei pensieri del soldato incastrato nella desolazione del fronte greco-albanese al prim o posto sta la bam bina, e detta alla Olga : “Nel ca so che non dovessi torna re, cresci la nostra piccola n e ll’am o re di D io , d ella Patria e della fam iglia che sono i tre grandi am ori di suo p adre. Le ricorderai ch e il b a b b o , a n ch e n ei m om enti più brutti della sua vita di guerra ha sem pre pensato a lei e ha fat to del suo m eglio per ren d e r le la v ita p iù fa c ile . S pero q u este cose di p o te r g lie le r ip ete re io, m a non si sa mai che può ac cadere” . E p ro p rio a q u e llo che potrebbe accadere, che co sa?, e ai m om enti più brutti della vita di guerra, quali?, O lga giovane m am a di Kle n je , v o lg e il p e n s ie r o . “Se non dovessi tornare” , dice la lettera. “M a com e si dom anda Olga m entre la bam bina dorm e - sono spo sata da due anni e sono sta ta con lui solo sei m esi, poi v ia !, è stato c h ia m a to ad o ccupare l ’A lbania. É to r nato a casa che la bam bina era già cresciuta, poi aveva fatto appena in tem po a co noscerlo, ed ecco il richia m o per la G recia” . D a qu asi due m esi vive n e lla p a u ra di p erd erlo , e che la piccola non possa ri v e d e rlo p iù . E p o s s ib ile questo? E qu esta la v ita a cui si era a lungo preparata con la sua determ inazione, la sua o stin azio n e (d iceva lui) e la sua dignità, anche, di povera dikla di TarpeC, accolta dalla m aestra Cupelova com e una nuova figlia p e r q u e l ris e rb o e la su a grazia in cui alla naturalez za si univa l ’orm ai studiata eleganza? G iorgio avverti va “N on si sa mai cosa po teva accadere” ; perciò alle ansie di Olga non c ’era ri sposta. (segue) M.P. U č e n c i D v o j e z i č n e š o l e iz S p e t r a s o leto zaključili s štev iln im i štu d ijsk im i izleti v Furlanijo in S l o v e n ijo Lepo se je učiti zunaj šolskih prostorov Starše in prijatelje vabijo na zaključno prireditev, ki bo v občinski dvorani v Spetru v petek 2. junija ob 20. uri Si ie napisu tu Mojo S tudijski center Ned iž a iz S p ie tr a je že zaceu zb ierat d iela otrok, ki so lietos pisal za “ M ojo v as” . Vi ste že n a p is a l? A n tu d i k ie k d iž e n ja l? Č e je takuo, sta zaries pridni. Če ne, denita se na dielo! Je šk o d a za m u d it tako lepo parložnost za napisat, kar vam je no no pravu, kar vas je no na navadla, kar ste Cul dom a, al pa ... kar sta se sami zmislili. Sevied a p o s lo v ie n s k o , takuo, ki znate. Saj je pru v tem Moja vas liepa an še nim ar “nova”. V petek 2, junija ob 20. uri bo v Spetru, v občinski d vorani, zaključna p rire ditev učencev, ki obiskuje jo d vojezičn o šolo v S p e tru. Naslov igre, ki bo kot po navadi vesela in živ a hna in predvsem d vojezi čna, je “ Zizzanija”. Tako se je zaključilo tudi letošnje šolsko leto, saj bodo otroci hodili v šolo le do 7. ju n ija z izjem o, seveda, ti stih iz petega razreda, ki jih Čakajo izpiti. Letošnje šolsko leto je bi lo še posebej bogato in živa hno in se je zaključilo z vr sto zanimivih študijskih izle tov tako v F urlaniji, kot v Sloveniji. Vso problematiko povezano s pitno vodo in z njeno nap eljav o so uCenci poglobili na obisku Vodovo da Osrednje Furlanije, odko der prihaja vode tudi v naše gorske vasi. V prašanje od p ad k o v , v a rstv a o k o lja in n aravnih parkov so uCenci obravnavali s pom očjo te hnikov “ C om unità co llin a re”, ki ima cel paket ponudb za šole. T ja so se nap o tili posam ezni razredi in poglo b ili doloC ena v p ra š a n ja v p o v e z a v i paC s sv o jim učnim p ro g ram o m . D rug zanimiv izlet, ki so se uCenci zelo veselili je bil obisk ga silcev v Vidmu, kam er so se iz Č edada peljali z “ litorino”. D va š tu d ijs k a iz le ta so uCenci Dvojezične šole im e li v S lo v e n ijo . N ajprej so obiskali glavno m esto S lo v e n ije , L ju b lja n o , k je r je njih zanim anje vzbudilo v prvi vrsti lutkovno gledali šče. Sli so tudi v bližnje kra je in sicer v Trento, kjer so obiskali muzej in potem tudi muzej o prvi svetovni vojni v Kobaridu. V petek pa kot lepo d o polnilo pouku so si v šoli ogledali še otroško gledališko predstavo Slovenskega Stal nega gledališča iz Trsta. Res živahno leto, kajne otroci? V en erd ì 2 giu g n o , alle 20, si terrà nella sala consi liare di S. Pietro la recita di fine anno “Zizzanija”. Un momento della visita di studio di un gruppo di alunni della Scuola bilingue all’a cquedotto del Friuli Centrale Na enem od številnih študijskih izletov dvojezične šole iz Spetra Šport— novi matajur - četrtek, 1. junija 1995 Il Reai Pilifero oltre il poker REAL PULFERO 2 W AR R IO R S 0 R e a i P ilifero'. M o n u tti, C laric, B enati, De B iagio, M on tan in o , lu ssa (M an zi ni), Peres (Paravan), Dugaro, L iberale (Franz), Birtig, Petricig Momenti di festa a Savogna dopo l’incontro M aiano, 2 7 maggio - A l la fine, com e era nelle pre visio n i, il R eai P ulfero ha v in to p e r la q u a rta v o lta con secu tiv a il cam p io n ato Friuli collinare. Il quinto titolo per i ra gazzi del presidente B attistig è stato co n q u istato in un pom eriggio torrido, con u n a b u o n a p r e s e n z a di s p o rtiv i s u g li s p a lti, d ue tifoserie rum orose con stri scioni, trom be e trom bette . gno il gol della sicurezza. E ’ sta to b e llo v e d e re , che non hanno mai sm esso di i n c i t a r e le r i s p e t t i v e dopo i go l, tu tti i rag azzi d el R e a i ch e a n d a v a n o a squadre. Il Reai Pulfero, dopo a- fondo cam po ad abbraccia ver sfiorato nel prim o tem re il loro com pagno F abri po il gol con Peres, ha fatto zio V ogrig, che aveva v o centro al 2 6 ’ della ripresa luto essere presente, seppu trasform ando con lussa un re nelle vesti di spettatore c a lc io di rig o re . Q u a ttro dopo il brutto incidente pa m inuti più tardi, Liberale in tito a San Daniele. N e l f in a le d e lla g a r a co n tro p ied e m ettev a a se Arianna Bogateč gre na 01 D va d o g o d k a sta b ila v o sp re d ju p o zo rn o sti v z a m ejskem Športnem dogaja nju: zm aga na državnem pr venstvu slovenske jadralke A rianne Bogateč, ki si je s tem uspehom zagotovila tu di n a s to p n a o lim p ijs k ih igrah v Atlanti leta 1966, ter napredovanje nogom etašev Sovodenj v prom ocijsko li go. V Benetkah se je zaklju čilo državno prvenstvo v ra zredu Evropa, na katerem je zam ejsk a ja d ra lk a že s e d mič osvojila državni naslov. Nepopisno je bilo veselje prejšnjo nedeljo v Ronkah, kjer so Sovodenjci v doda tnem srečanju proti enajste rici Zauleja zmagali po stre lja n ju 1 1 -m e tro v k . T o je drugo zaporedno n ap red o vanje slovenskih nogom eta šev v zadnjih dveh sezonah, (r.p.) li 'abbraccio di Liberale a Fabrizio Vogrig dopo il raddoppio lu ssa h a dovuto a b b a n d o nare il te rre n o di gio co a seguito di un m alanno m u scolare che, probabilm ente lo c o strin g e rà a saltare la gara di sabato prossim o 3 giugno a Verona, dove i ra gazzi allenati da S everino C edarm as si giocheranno il p assaporto p er le finali di M ontecatini. (p.c.) E dopo la quaterna c’è il Martignacco SAVO G NESE 4 M ANIAGOLIBERO 0 Savognese: Predan, Drecogna, Stacola, C au cig , C h iacig (S tu ra m ), O v isz a c h , Trinco, Cem otta (Stulin), Rot, Terlicher, Podorieszach (Dorbolò) Savogna, 28 maggio - Con un poker la Savognese ha regolato i biancoverdi di M aniago in attesa del decisivo scontro di dom enica prossim a quando i gialloblù af fro n te ran n o i ca p o c la ssific a di M artignacco. L ’incontro designerà la sfidante per l ’unico posto disponibile. Se la Savo gnese riuscirà nell’im presa avrà la possi bilità di giocare in casa dom enica 11 giu gno la promozione. Dopo una fase di studio la Savognese ha sbloccato il risultato con un colpo di testa di Oviszach su punizione calciata da Terlicher. A ll’inizio della ripresa, tre oc casioni non sono state sfruttate da Podo rieszach. Gli ospiti hanno preso d ’assalto la m età campo gialloblù, senza creare pe rico li in fase co n clu siv a. In azio n e di contropiede al 3 6 ’ Chiacig raddoppiava. Il terzo gol lo metteva a segno Dorbolò con un delizioso pallonetto. A due m in u ti dal term in e, con una conclusione dal lim ite d e ll’area S tulin sorprendeva il portiere ospite. Al termine so d d isfa z io n e nel clan del p re sid e n te B runo Q u alizza ch e rim an e an co ra in corsa per la prom ozione in seconda cate goria. Sloveni sprint Giovanissimi campioni a Pechinie B is d e l l ’A u d a c e n e l c a m p i o n a t o p r o v in c ia le s o c i e t à “p u r e ” A Sedegliano la sfortuna nega ai biancoazzurri un secondo tìtolo AUDACE 3 BIAUZZO 2 Audace: Specogna, Colap ie tr o , M a s s e ra , S im a z , Clavora, Rucchin, Tiro (Besic), B raidotti, P odoriesza ch, D uriavig, Peddis (Laurencig) F la ib a n o , 25 m a g g io L ’Audace ha conferm ato la su a s u p e r io r ità in ca m p o provinciale aggiudicandosi il titolo per società “p u re” del quale era detentrice avendolo conquistato la scor sa stagione. Il Biauzzo si è dim ostrato form azione quadrata e ben impostata, costringendo co sì i ragazzi di S. Leonardo a sudare le pro v erb iali sette camicie per ottenere il suc cesso. Dopo soli 20 secondi Podorieszach ha l ’occasione buona, m a Calcia il pallone tra le b ra ccia del p o rtiere M orello. Ci prova M assera da 30 metri, ma la sua con clusione è troppo centrale. Al 19’ D u ria v ig è lesto a mettere il pallone in rete su errore del portiere avversa rio. T re m inuti più tardi i rossi ottengono il pareggio con un tiro ch e m an d a il pallone ad infilarsi nel sette d e lla p o rta di S p e c o g n a . L ’in iz io d e lla r ip re s a è scoppiettante. Al 4 ’, su pu n izio n e, M assera serve al centro il pallone per Clavo ra che, di testa, anticipa tutti p o rta n d o in v a n ta g g io i b ia n c o a z z u rri. Il B iauzzo riesce in cinque minuti a ri portare il risultato in parità. Q uando orm ai sem bra che la gara venga prolungata dai supplem entari, dopo u n ’a zione in contropiede Podo rieszach al 19’ riporta l ’A u dace in vantaggio. Un m i nuto più tardi viene espulso M a ss e ra , m a, n o n o s ta n te l ’inferiorità num erica, i ra gazzi allenati da Bruno lus sa riescono a m antenere l ’e siguo vantaggio. D om en ica a S. L eon ar do, alle ore 10.30, gara di andata sem ifinale regionali con VIsontina. SED EG LIANO 2 AUD ACE 1 E ’ andata m ale ai giova nissim i la gara valida per il titolo provinciale con il Se degliano. I ragazzi del presid en te G iuseppe Q ualizza, scesi in cam po rim aneggiati per le a sse n z e di P o d o rie s z a c h , M assera e Tiro sono riusci ti a passare in vantaggio al 17’ della ripresa con M auro S im a z ( n e lla fo to q u i a fianco). N ei m in u ti fin ali d e lla gara, dopo l ’infortunio pa tito da Zufferli, che è stato s o s titu ito , sono stati ra g giunti e superati dai padro ni di casa. D a s e g n a la r e l ’o ttim a prova fo rn ita da tutti i ra gazzi che, nonostante g io cassero in un am biente ostile , non si sono la sc ia ti im pressionare: è ven u to a m ancare loro solo un pizzi co di fortuna in più. Sfosserà, giovedì 1. g iu g n o , a lle o re 1 8 .3 0 , s u l c a m p o d i S c r u tto ( S a n L eonardo) prim a gara del “ T o rn eo M o la r o ” co n il B uttrio. L’arrivo del rappresentante della squadra "Slovenija” D o m e n ic a 28 m a g g io , co n un tem p o fin a lm e n te prim averile si è svolta a Pech in ie in ferio re la settim a ed izio n e del tro feo “ M arch ig S te fa n o ” di c o rsa in m ontagna a staffetta. Al via si sono presentati 94 atleti p ro v en ien ti dalla re g io n e e d alla v icin a re pubblica di Slovenia. La vittoria è andata alla squadra della Slovenia con Stojan Meline e Franci Teraz con il tem po com plessi vo di Ih 0 5 ’ 0 6 ” c h e h a Livek: torneo a sei 11 C lu b c a lc io L ivek inform a che sono aperte le iscrizioni al Torneo di c a lcio a sei ch e si g io cherà nella m edesim a lo calità sabato 29 e dom e nica 30 luglio. Inizio del la prima gara alle ore 8. Gli interessati possono rivolgersi al negozio di Livek, o a Marjan M ed veš, Livek 12, dalle ore 8 alle ore 20. Le iscrizioni si c h iu d e r a n n o a fin e giugno. p re c e d u to n e l l ’o rd in e la Tercal e l ’Aldo M oro B. N el s e tto re fe m m in ile , dopo il d o m in io in c o n tra stato nelle scorse ed izioni d e lla O lin d o P ic cin ato , il p rim o p o s to è a n d a to a ll’U.S. O varo “ A ” con le a tle te L a u ra F o rg ia rin i e C le m e n s G r a z io s o ( I h 3 0 ’18”) che hanno precedu to le com pagne della squa dra B e la Libertas Buia. Al quinto posto la squadra del la Slovenia (M atja Vencelj e N a d a K o n e c n ik ) c o n il tem po di Ih 5 5 ’.21” . O ttim a l ’organizzazione d e lla P o lis p o rtiv a M o n te M atajur con cui hanno co l lab o rato anche la sq u ad ra dei v ig ili volontari antiincendio ed il com une di Sa vogna. A lle p re m ia z io n i so n o in te rv e n u ti il p re s id e n te d e lla p ro v in c ia G io v a n n i Pelizzo ed il sindaco di Sa vogna Pasquale Petricig. 8 novi m a ta ju r Kronaka četrtek, 1. junija 1995 SPETER Gorenj Barnas - Videm Barbara an Giovanni sta se oZenila B arbara B lasutig iz G o renjega B am asa, ki pa živi v Spietre, kjer im a tudi butigo, k je r p re d a ja ro ž e , an G iovanni P ig an i iz V idm a s ta se v s a b o to 2 7 . m a ja oZenila. P o p o ro k i so Sli v si v Prehod, k jer m lada noviča sta se veselila kupe z žlahto an parjatelji do poznih urah. M ladem u paru, ki vsi se troštam o, de ostane živet tle par nas, želm o puno liepih reči v njih življenju. SVETLENART^ Spietar - Skrutove Noviči A lida Faidutti iz Skrutovega an G ianfranco C arbo n aro taz S p ie tra sta ra ta la mož an žena. P o ro čila sta se v saboto 27. m aja v cierkvi v Podutani. Za de na puode pru vse “čisto an gladko” parjatelji so jim b ra n il tak u o , ki Ce naša navada. Potlè so Sii vsi na fešto, ki je bla du Mojmaze. A lidi an G ian fran cu , ki bota živiela v Spietre, žel m o srečno an veselo skupno življenje. Podutana Pogreb V nediejo 28. m aja je biu v nasi cierkvi p ogreb parlietnega moža. U m aru je P ao lin o G ino Zorzutti, imeu je 78 liet. Na telim svietu je zapustu družino an žlahto. Naj v m ieru počiva. ČEDAD Priešnje Dobro jutro Angela! A n g e la , ta k u o se k lič e čičica, ki se je rodila v sa b o to 2 7 . m a ja v C e d a d e . A ngela je velik, velik šenk za nje m am o, ki je A lbina Q u a liz z a , p a tu d i za v so d ru ž in o , ki jo je z v elik o ljubeznijo čakala. Z a nje ro jstv o so puno v eseli nono B erto U agrattih iz Police, ki pa živi že puno liet v Priešnjem , nona G iu s e p p in a , bu j p o z n a n a kot Bruna, ki je dielala p u no liet go par H loc v Krucilnovi butigi, tetè an stri ci. T ata D anielna pa ga bo m ala A ngela na žalost p o z n a la sk u o z e b e s ie d e nje m am e an d ru ž in e , s a ’ nas je za nim ar zapustu m arca lietos. A ngela, vsi mi ti iz sarca želm o puno sreče, zdravja, veseja an ljubezni v tvojem ž iv lje n ju an de ti bi b la pravo veseje za tojo m am o. PODBONESEC Brišča Parvo sveto obhajilo G a s p u o d P ie r in o D e l Fabbro, ki im a pod sabo vse fare podbonieSkega kam u n a , j e v n e d ie jo 2 1 . m aja o b h aju p arv i k ra t štier otroke, dva puobčja an dvie čičice: G iuseppe Dorbolò iz Bijač, A ndrea R ut tar iz D o len jeg a M arsina, C hiara C ont iz Brišč an P e tra Jovanovič iz Laz. V s a fa ra se je s tis in la okuole njih, m ožje so jim v tu rm e tu d i š k a m p in ja l an subit po m aši, tudi precesijo s podobo m atere božje, s a ’ pru tisti dan so v Brišča h im ie l tu d i v a šk i senjam . DREKA Solarje Še ankrat počastili Riccarda Di Giusto “Je p ra z n ik a lp in u g o r na S olarijeh”, takuo se pra vi v sa k o lie to z a d n jo n e diejo m aja, k ar m akine iz vsieh k raju hodejo dna za d ru g o g o r n a t i s to le p o planjo, kjer se srečata Ita l ija an S lo v e n ija . T is ti p ra zn ik je začeu za p o č a stit spom in parvega sudata, ki je padu v parvi svetovni uojski, R iccardo Di G iusto iz V idm a an ga organizava skupina A na “Morite N ero” iz Č edada s pom očjo vsieh alpinu N ediških dolin. V sako lieto za telo parl o ž n o s t se n a te m k r a ju drešk eg a kam una zb ierajo stari an m ladi alpini, njih d ru ž in e an p a r ja t e l ji . Je parložnost se srečat an prež iv ie t lep o n e d ie jo an po n avadi so tudi srečni, ker vsako lieto je tisti dan liepa ura. Takuo je bluo an li etos, sonce je m očnuo sija lo an tu o le je dalo še buj kuraže vsiem za lepuo p ra znovat do vičer. REMANZAG Informacije za vse Vrh - Rem anzag Žalostna novica G U A RD IA M EDICA Na naglim je v sriedo 10. m a ja u m aru ta n a d u o m e Natale Boscutti. D opunu je biu 66 liet. Natale se je rodiu na V r hu (Spignon - podbonieški k a m u n ) ta p a r T a m a ž o v i družini. Potlè njega m am a an tata sta kupila kim etijo dol v Rem anzage, kam ar se je preselila vsa družina. An pru v telim kraju so ga podkopali v petak 12. maja. V žalost je pustu sestro D elfino, kunjada, navuode an vso drugo žlahto. Za tistega, ki potrebuje m iediha ponoc je na razpolago »guardia m edi ca«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za N ediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Stevil- KADA V O ZI L IT O R IN A Iž Č edada v Videm: ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., 11., 11.5 5 , 12.29(C ez tie d a n ), 12.54, 13.27 (Cez tiedan), 14.05, 15.50, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do Cet. an ob praznikih) Iz V idm a v Č edad: ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tie dan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32, 1 1.3 0 , 1 2 .3 2 , 12.57(C ez tie d a n ), 1 3.3 0 , 14.08(C ez tie d a n ), 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40 ko 7081, za M anzan in okolico na NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE številko 750771. Bolnica - Ospedale Cedad.... ...7081 Bolnica - Ospedale V idem ... ....5521 A M B U LA T O R IO DI IG IE N E Policija - Prva pomoC............ ......113 C e r tific a z io n e p a te n ti - L ib r e tti Komisariat Čedad ....731142-731429 s a n ita ri - S an a e ro b u s ta c o stitu K arabinierji............................ ......112 zione - V accinazioni Uffficio del lavoro .731451 Sv. L e n a rt INPS C edad........................... .700961 v sredo od 12.30 do 13.30 U R E S -IN A C ....................... .730153 S peter ENEL C edad.............700961-700995 v pandiejak od 8.30 do 9.30, v sredo od 11.00 do 12.15, v petek od 10.00 ACI.......................................... .......116 ACI C e d a d ............................ 731987 A vtobusna postaja do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. R o sin a.................................... 731046 Aeroporto Ronke C O N S U L T O R IO FA M ILIA R E Letališče.......... 0481 -773224/773225 Muzej C edad ......................... 700700 SPETE R Čedajska knjižnica............... .732444 Od 28. maja litorina iz Čedada v Videm an nazaj ima drugi urnik. Pogledita tle par kraj te novi! Ass. Sociale: d r. L IZ Z E R Ò DvojezCni center Š peter...... .727490 od pandiejka do petka K.D. Ivan Trinko.................. .731386 od 8.00 do 10.00 Zveza slov. izseljencev P ed iatria O B Č IN E - C O M U N I v pandiejak od 9.30 do 12.00 D reka....................................... .721021 v petak od 9.30 do 12.30 G rm e k .................................... .725006 S rednje................................... .724094 G inecologo: d r. SCAVAZZA Dal 28 m aggio è in v i gore il nuovo orario della lito rin a C iv id a le- U dine. Lo potete trovare nella ru brica qui a fianco. 732231 v torak ob 11.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Sv. L enart............................... .723028 Š p eter..................................... .727272 Sovodnje................................ .714007 Podbonesec ........................... .726017 T avorjana............................... .712028 Za apuntamente an informacije tele Prapotno..*............................ .713003 fonai na 727282 (umih urada od 8.30 Tipana .................................... .788020 Bardo....................................... .787032 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an Matajur an Livek za turizem SR E D N JE P otrieban nam je mlin S koraj vsak člo v ek povie svoje težave parjatelju, de mu da d o b ar n asv et al pa de ga p o talaži z dobro b e s ie d o . T u d i mi v S riednjem im am o dosti težav, a ne vem o, katerem u bi se la h k o p o k u m r a l i , d e bi nam pom agu. Naš kam un je zadost ve lik an p o v ie d a t m u o rm o g ranko resn ico , de m en ia m o v c ie lim k a m u n e še adnega m lina ne. Z lo težka je pot do kosa p o le n te : p o tlè , ki sm o s trudom pardielal nekaj si- novi matajur Odgovorna urednica: J O L E N AM OR Izdaja: Soc. Coop. Novi M atajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Včlanjen v USPI/Associato alTUSPl S ettim anale - T ednik Reg. T ribunale di U dine n. 28/92 N aročnina - A bbonam ento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo C onto corrente postale N ovi M atajur Č edad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D ISTR IEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 L etna naročnina 1500.— SIT Posam ezni izvod 40.— SIT Žiro raCun SD K Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% k i le ž e n a K o lo v r a tu an M a ta ju rju n a ju g o s lo v a n ski strani, za iti na targ v Č edad al pa v N ediško d o Tri nove župnije Z dekretom predsednika lino, se ustavejo tudi v Cerepublike so povzdignili v p lešišču an S au o d n ji. Z a N ediških dolinah tri kapla- vojo tega so tele vasi ratanije v župnije an takuo so le buj žive. Ljudje so m alom anj p o bli im enovani trije žu p n i ki, ki so že zauzeli službe zabili na tiste lieta, kar trik o lo risti so jih strašili, de no m esto. M iesto žu p n ik a na L ie- tisti, ki žive tan po tin kraj sa h (g a rm iš k i k a m u n ) je so nagobarni ljudje. An je preuzeu gaspuod G iovanni pru takuo, de so p o zab ili, s a ’ duo na želi, de po n a N im is , v T o p o lu o v e m (garm iški kam un) gaspuod ših vaseh, m iez naših ljudi M a rio C e r n e t an go p a r an tistih, ki žive na drugim s v e tim S tu o b la n k e p a r k ra ju k o n fin a bo m ie r an D re k i p a g a s p u o d M ario parjateljstvo? T ak u o , ki vem o , M a ta Laurencig. ju r an L ivek sta dva kraja, k am ar lju d je hod ejo šijat, SO V O D N JE C iesta M ašera-C eplešišče sm učat. Pozim e so ble tudi tekm e, gare, ki so gor parnov hotel an turizem K o n č n o so s p e t z a č e l k licale puno ju š k ih , fu renaprej dielat ciesto, ki v e štih ljudi. N a sm iem o p o že vas M ašero s C ep leši- zabit, de pot, ki peje na L i vek an M atajur gre skuoze ščam. M ašera n iem a še nobe- našo dolino, zatuo jo m u dne kolovozne poti an lju orm o daržat čedno, pru ta dje m uorajo vsa briem ana kuo m u o rm o b it p rija z n i, p r e n a š a t n a h a r b a tu k o t g entil z ljudm i, predvsem žvina an zatuo vsak lahko s te fu re štim i, tak u o bojo SV E T L EN A R T p o m is li, k a k u o je te ž k u o hodil še buj zvestuo tle toNov kaplan P r e t e k l o n e d ie jo je življenje telih judi. C iesto, de. L ansko lieto so o d p arli p r e v z e u m ie s to k a p la n a ki jo bojo nardil, bo zatuo p o d u tan sk e fare duhovnik v e lik e g a p o m ie n a an t a na M atajurju liep albergo, M arino S tefanutti, ki je do kuo, ki se troštam o, bo na- k je r se m o re an p re s p a t. T a k u o , ki se č u je p ra v it reta že lietos. sadà biu v Paularo. o k u o le , z a z id a jo d ru g e g a C eplešišče, ki je bila še L ju d je so p a rč a k o v a li, de jim b o jo d a l d u š n e g a do lanskega lieta popuno- par M ašerah. T uole bo Sigurno parklipastirja, ki bo znu slovien- m a odriezana vas, začenja sko, a n a žalo st tel d u h o im ie t d ru g a č e n o b ra z , je calo tle h nam šijatorje an vnik je dom a iz A lesso v buj živa, m anj zapuščena. d r u g e t u r i s t e , z a t u o na K a rn iji an z a tu o ne m ore T uole pa tudi zavojo tegà, sm iem o spat, m uorm o d ie obedan parčakovat od nje ki so odparli blok v Polavi. lat vsi kupe, takuo turizem ga, de bi guoriu po slovi- L judje, ki parhajajo iz L iv zrase tudi tle par nas. (M atajur, 16.9.56) ensko, po jezik u ki ga d o ka, R avni an d ru g ih v asi, erka an ušenice, m uoram o skarbiet še za prevoz pardielka v m lin. T is ti n a rb u j b liz u je v S k ru to v e m , v p o d u ta n sk i občini. D uga je ta pot, vič ku ad n o uro h oje iz S ried n je g a an tu d i te ž k a , če p o m is lim o , d e je tr ie b a dost krat nest žaki na harbatu , če ni n o b ed n e g a, ki bi šu tisti dan z vozom v dolino. K ajšan bi se m u vprašat, kuo je tuo de ju d je telega kam una na postavijo m lina kje blizu. M lin košta dost, par nas ni velikih kim etu, ki bi im iel zadost sudu. T i sti pa, ki dielajo po sviete zaslužejo kom aj tarkaj, de s te ž a v o p re ž iv lja jo sebe an družino. Zlo pam etno bi bluo, de bi se zbralo vič ljudi kupe an de bi s skupnim i m očm i postavili m lin. T ajšan m lin naj bi biu v Z am ierju, kjer bi bluo lah ko nosit m let iz vsieh vasi našega kam una. saboto ne). Rezija............................ 0433-53001/2 G orska skupnost-Špeter...... .727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno m ači v iern ik i n arlie u š zastopejo. O D 5.D O H .JU N U A Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Natisone tel. 756035 OD 3. DO 9. JUNUA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in pruznìkah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoe se more klicat samuo, ce riccia ima napisano »urgente«. D O r l l / D L I K O BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 30.05.95 v alu ta k odeks S lo v e n sk i to lar A m eriški d o lar N em šk a m ark a F ra n c o sk i frank H o lan d sk i florint B elgijski fran k F u n t Sterling K an ad sk i d o lar J a p o n s k i jen Š v icarsk i fran k A vstrijski Šiling Š p a n s k a p e s e ta A v stralsk i d o lar Ju g o s lo v a n s k i d in ar H rvaSka k u n a SLT USD DEM FRF NLG BEF GBP CAD JPY CHF ATS ESP AUD YUD HR kuna nakupi prodaja 13,50 1607,00 1160,00 328,00 1037,00 56,50 2569,00 1174,00 19,30 1407,00 165,10 13,30 1160,00 — 300,00 14,00 1673,00 1209,00 342,00 1079,00 58,80 2674,00 1222,00 20,10 1464,00 171,80 13,80 1207,00 — 320,00 FONDI CISALPINO: FIDUCIA BEN RIPO STA Che si basa sulla correttezza e trasparenza verificate giorno per giorno, e sui risultati. Sono fondi da consigliare a risparmiatori che non vogliono giocare alla speculazione. I Fondi cisalpino sono distribuiti dalla filiale di Cividale del la Banca di Credito di Trieste.