1. PDF dokument

Transcript

1. PDF dokument
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE
TR2ASKA
tednik Slovencev videmske pokrajine
Č E D A D / C I V I D A L E • U l i c a R i s t o r i 2 8 • T e l. ( 0 4 3 2 ) 7 3 1 1 9 0 • F a x
FILIALE DI CIVIDALE
FILIALA ČEDAD
7 3 0 4 6 2 • P o š tn i p re d a l / c a s e lla p o s ta le 9 2 • P o š tn in a p la č a n a v g o to v in i /
Št. 22 (765) • Č edad, Četrtek, 1. ju n ija 1995
a b b o n a m e n to p o s ta le g ru p p o 2 /5 0 % • T e d n ik / s e ttim a n a le • C e n a 1 .4 0 0 lir
Kljub načelnemu optimizmu med Slovenijo in Italijo
Dogovarjanje ne
poteka brez težav
N a redni m esečni tisk o ­
v n i k o n fe re n c i se je s lo ­
venski m inister Zoran T ha­
le r l o t il tu d i v p r a š a n ja
odnosov m ed S lovenijo in
Ita lijo in tu d i v tej p rilo ­
žnosti p o trd il tezo, “ da je
b o lje im eti sp o ra zu m kot
n esp o razu m z Ita lijo ” . Te
besede vsekakor pom enijo,
da se slovensko zunaje m i­
n istrstv o , v erjetn o tudi na
p r i t i s k E v ro p e o z ir o m a
Z D A , p r iz a d e v a , d a bi
odnose s sosedo prem akni­
lo z m rtve točke.
C e a n a liz ir a m o iz ja v e
i t a l ij a n s k e
m in is tr ic e
A g n e llijev e, lahko z a trd i­
mo, da je tudi v F arnesini
Da ali ne?
Odgovor
11.junija
V nedeljo, 11. junija
bomo ponovno šli na vo­
lišča: šlo bo za referen­
dumsko preizkušnjo, saj
se bom o m orali izreči
kar o 12. referendumih.
Teme, ki jih obravnava­
jo , so različn e, n ajp o ­
membnejše pa vsekakor
zadevajo vprašanje tele­
vizijskega m onopola in
n a b ira n ja rek lam e ter
sindikalnega predstavniš­
tva. Ker smo prepričani,
da bodo volilci imeli do­
ločene težave pri referen­
dumski preizkušnji, smo
vam priskočili na pomoč
zato o bjavljam o n ek a­
kšen priročnik.
beri na 4 strani
Areidiocesi di Udin
Videnška nadškofija
San Pieri al Nadison
Špietar
Sabide ai 3 di jugn dal 1995
Sobota 3. junija 1995
Cunvigne
Posvet
Furlani in Slovenci
v Furlaniji
volja, da bi se stvari spre­ priložnosti, da bi povedali,
m enile na boljše. N ačelno kako sam i g led am o n a to
torej obe državi se strinjata problem atiko, zato je pov­
z nadaljnim dogovarjanjem sem upravičena zahteva, da
in s podpisom bilateralnega tu d i sa m i s o o b lik u je m o
sporazum a. T ak šen odnos osnovo našega n adaljnega
Pripravlja «Cenici za socialne
Par cure dal “C entro Comunicazioni
bi vsekakor ugladil težave, obstoja in m ožnega razvo­
Komunikaci je» pri Videnški nadškofiji
Sociali’' de Areidiocesi di Udin
s sodelovanjem Gorskih skupnostih
k i bi jih I t a l i j a la h k o jacu la colaborazion des Comunità?. Montanis
Nadiških in Terskih dolin
des Valadis dal Nadison e dal Tor
Rudi Pavšič
ustvarila Sloveniji pri vsto­
panju v Evropo.
O p tim istič n e iz ja v e p a
ne p o m e n ijo , d a vse teče V p e t a k a n n e d ie j o tri s r e č a n j a n a iniciativo B e n e š k e g a lerije
po olju in da ni nesporazu­
mov. Kot nam je dano v e­
deti, naj bi predvsem vpra­
šanji vračanja neprem ičnin
istrskim optantom in zašči­
te naše skupnosti p re d sta ­
vljali najhujšo oviro. Glede
Importante appuntamento
Ikona je besieda, ki par- stra, kadar zna upodobit le­ orli an cieu miesc preživiet
prvega problem a velja p o ­
sabato a S. Pietro al Natisoved ati, da se je slovenska h a ja iz g ršk e g a je z ik a an poto. Ikoni se je trieba par­ v postu an molitvi.
S vietu, v k aterem so se ne dove in un convegno, di­
vlada odločila za sprem em ­ p rid e reč p o d o b a. A n vsi bližati z viero, že sam a po
bo u s ta v e , da bi jo n a r a ­ poznamo tiste podobe s kri- sebe je izraz viere, je božja ik one ro d ile an še živ ijo , retto da don Corgnali, illustri
vnala na evropske zahteve, stjanskimi motivi, diženjani Resnica, ki se spušča v iko­ smo se nomalo parbližali an esponenti del mondo politi­
ni pa posebej u g o d ila z a ­ narvičkrat na liesu, na zla­ no an v nji živi an nam go­ sm o sp o zn a l n je g a b o g a ­ co e culturale affronteranno
stvo, takuo viersko kot kul­ un tema fondamentale per la
vori.
htevam ezulov in ita lija n ­ tem polju, ozadju.
Z atuo ni čudno, de iko- turno, z iniciativo Beneške crescita non solo culturale
Ce pa čemo zastopit njih
skim desničarskim silam.
D rugo vprašanje, ki nas pom ien, se jim na m orem o nografi, tisti, ki ikone diela- galerije iz Spietra, ki nas je del Friuli: “Com e prom uo­
tudi pobliže zanim a, zade­ parbližati samuo z radovie- jo, so bli manihi, posvečeni povabila v petak an nedieljo vere la cultura friulana e slo­
vena nel Friuli di oggi”. Alla
va našo n aro d n o stn o sk u ­ dnostjo, ki jo vzbudi vsaka od škofa an priet ko so za­ na tri zanimive momente.
beri na strani 3
tavola rotonda, che avrà ini­
p n o st. K ot sm o v p re šn ji um etnost, vsaka roka m oj­ čel s svojim dielam so muzio alle ore 17.30 nella sala
številiki zapisali, največjo
consiliare di S. Pietro al Nao v iro naj bi p re d sta v lja la
tisone, interverranno il presi­
Benečija. Italija nam reč naj
dente del Consiglio regiona­
bi ne bila pripravljena en a­
le Giancarlo Cruder, il vicek o v re d n o u p o šte v a ti S lo ­
sindaco e assessore alla cul­
vence iz videm ske pokraji­
tura di S. Pietro Bruna Dorne. Na te poglede pa se p o ­
bolò, lo scrittore Riedo Pupstav lja po robu S lovenija,
po, il decano d ella S cuola
ki si p riz a d e v a za tak šn o
superiore di teologia Marino
Da venerdì
n o rm a tiv o , ki bi z a m e jce
Qualizza ed il rettore dell’U­
al 28 giugno
enakovredno upoštevala v
alla Beneška n iv ersità di U dine M arzio
vseh treh po k rajin ah , k jer
Strassoldo.
galerija
živijo.
Al dibattito seguirà, alle omostra di
Koliko ta vprašanja ovi­
re 20 nella chiesa parrocchia­
icone di
ra jo p o d p is b ila te ra ln e g a
le, una solenne concelebra­
Pasquale
sporazum a, bom o ugotovili
zione eucaristica presieduta
Zuanella,
v naslednjih tednih. Za n a ­
dall’arcivescovo mons. Batti­
Paolo
šo skupnost pa je važno, da
sti a cui parteciperanno il co­
Orlando e
se vključi v proces dogova­
ro Rosas di Mont di Ovaro ed
Silva
rjanja, ki jo neposredno za ­
Bogatez
il coro di S. Leonardo.
nim a. D oslej nism o im eli
Furlans e Slovens
inFriul
Friulani
V Špietru smo se srečali
e sloveni
z vierskim bogastvom ikon insieme
Produzione e vendita di infissi
in legno lamellare su misura
certificati e garantiti.
s-Ij h o b l e s
HOBLES SpA - 3 3 0 4 9 San Pietro al Natisone (Udine) - Speter (Videm)
Zona industriale - Telefono 0 4 3 2 /7 2 7 2 8 6 - Telefax 0 4 3 2 /7 2 7 3 2 1
2
novi m a ta j u r
Aktualno
četrtek, 1. junija 1995
Lusevera
punta, a
ragione, sul
turismo.
Ecco un
p a r tic o la r e
delle cime
dei Musi
N e l l a g i u n t a a n c h e un e s p o n e n t e d e l l a lista di o p p o s i z i o n e
Lusevera al lavoro
Attenzione anche alla salvaguardia della lingua e cultura locale
L ’a m m in is tra z io n e c o ­
m unale di L usevera già da
qualche anno ha im boccato
una strada originale. N ella
c o n sa p ev o lezz a d e ll’e n o r­
m ità dei problem i che si tro­
va ad affrontare e contem ­
poraneam ente della scarsità
dei m ezzi a disposizione ha
fatto la scelta di m ettere as­
sieme tutte le proprie forze.
E così ora, caso unico cre­
diam o, il sindaco M aurizio
M izza, riconferm ato alle ul­
tim e a m m in istra tiv e , sarà
a ffia n c a to n el suo lav o ro
dal vicesindaco D ario M o­
lare e da C laudio N oacco,
suo diretto antagonista nella
c o m p etizio n e eletto ra le in
q u a n to c a n d id a to sin d aco
n ella lista A lta Val Torre.
M olare è assessore ai lavori
p u b b lic i, r ic o s tr u z io n e ,
s p o rt, s c u o la e c u ltu r a ,
N oacco invece si occuperà
di attiv ità p ro duttive, tu ri­
smo e ambiente, provviden­
ze C ee, protezione civile e
assistenza sociale.
N on si è trattato di una
m ossa di M izza per neutra­
lizzare l ’o p p o sizio n e d u n ­
que, m a di un chiaro e diret­
to coinvolgim ento nella ge­
stione della cosa pubblica.
É evidente che politicam en­
te le d u e lis te n o n e ra n o
molto distanti, ma soprattut­
to , c o m e h a s o tto lin e a to
M izza, “in una realtà picco­
la com e la nostra, u n ’accesa
contrapposizione fra le due
co m ponenti non ha senso.
Le energie profuse nella di­
scussione delle singole pro­
b le m a tic h e p o sso n o v en ir
m eglio utilizzate nel dibatti­
to interno d ell’organo deci­
sionale: la giunta”.
La c re sc ita eco n o m ico sociale della popolazione è
uno degli obiettivi principa­
li d e ll’am m inistrazione co ­
m unale che intende rivolge­
re al se tto re d e lle attiv ità
p ro d u ttiv e gli sfo rzi m ag ­
giori. Particolare attenzione
inoltre verrà prestata, ha af­
fe rm ato il sin d aco M izza,
allo sfruttam ento delle ac ­
que del Torre sia nella pro­
duzione e com m ercializza­
zione di acque minerali, tra­
m ite la società di cui fa par­
te anche il Comune, che per
ottenere, tram ite la costitu­
zione di un consorzio pub­
blico-privato, energia elet­
trica pulita.
“La peculiarità e specifi­
cità del po našim , lingua di
origine slovena, va adegua­
tam ente difeso e sostenuto
in tutte le sue espressioni”
h a p ro s e g u ito il s in d a c o ,
con la realizzazione di pub­
blicazioni, recupero di siti,
di film ati, org an izzan d o e
so sten en d o m anifestazioni
culturali.
U no dei crucci d e ll’am ­
m inistrazione com unale è il
futuro del plesso scolastico
di V edronza. I num eri non
giocano a nostro favore, ha
detto il sindaco M izza, ed è
intenzione del P rovvedito­
rato chiuderlo. Quali le al­
ternative? Tarcento o assie­
m e a T a ip a n a a p rire u n a
scu o la co m u n e a M o n tea­
perta. P ropendiam o per la
seconda soluzione - ha d i­
chiarato - perchè l ’altim etria e le distanze resterebbe­
ro invariate rispetto a T ar­
cento e inoltre “ci sarebbe
un m igliore apprendim ento
d e ll’insegnam ento scolasti­
co, data la m ancanza di pluricla ssi, in sin to n ia con le
specificità culturali, territo­
riali ed etnico-linguistiche
proprie delle due realtà co­
m unali, senza il rischio di
cadere in un anonim o «cal­
derone»”.
Come “fare impresa”
Sodnik
Titoo
krajevni
korupciji
F u r la n ija ne p r e d s ta ­
vlja srečn e oaze, k jer ni
k oru p cije, p olitičn e m a l­
v e r z a c ije in p o d k u p n in .
T ako je na številčno o b i­
sk a n i ja v n i k o n fere n c i
p oved al p o rd en o n sk i j a ­
vni tožilec R affaele T ito,
ki je p ra v v z a d n jih t e ­
dnih “zaslovel” zaradi za ­
p o r n ih n a lo g , k i j ih je
izdal za bivSega deželnega
ta jn ik a L ju d sk e stra n k e
B ru n a L on ga in b iv šeg a
žu p ana iz P od bon esca in
predsednika podjetja A u­
t o v ie V e n e te R o m a n a
Specogno.
Tito, na srečanju v pa­
lači K echler, se ni izognil
aktualnosti, ki jo predstav lja f u r la n s k a p o d k u ­
pninska afera. Začudil pa
se je na reakcijo n ek a te­
rih , ki so m ila n sk im s o ­
dnikom zap losk ali, ko so
s t o p ili na p r s te p r v im
s k o r u m p ir a n im p o l i t i ­
kom , danes pa bi radi, da
se fu r la n sk im p o litik o m
o p r o s t ij o n e p r a v iln o s ti
ozirom a, da se zanje u ve­
de nekakšne olajšalne po­
stopke.
V svoji analizi stanja v
F u rla n iji ozirom a v naši
d eželi, je bil m n en ja, da
so se p od k u p n in sk i posli
v id n o o k r e p ili ob p o p o ­
tresn i o b n o v i, ko je v te
kraje p rišlo velik o d en a ­
rja za r e k o n s t r u k c ij o .
U stvaril se je protizakonit
m ehanizem , ki je povezo­
val nekatere politike s po­
djetniki.
Pordenonski javni toži­
lec, ki je G oričan po r o ­
du, je bil tudi m nenja, da
bi m orala strank e p om a­
gati sodnikom in iz svojih
vrst izključiti vse tiste, ki
so tako ali drugače pove­
z a n i s p o d k u p n in s k im i
a f e r a m i. D o k le r b o d o
stranke ščitile takšne lju ­
di, je bil m nenja T ito, se
bo rana podkupnin težko
zacelila.
N a k r itik o , ki je b ila
prav v teh dneh n am enje­
na njem u, češ da se s pre­
cejšnjo lahkoto odloča za
p rev en tiv n i zap or, je bil
sod n ik T ito dokaj ja sen :
taksna ob lik a p reven tive
se udejanji le ko je sodnik
skoraj stood stotn o gotov,
d a j e o b t o ž e n e c k r iv .
(r.p.)
Na občinskem svetu v Spietru
Ne stuojia nam
mpeijat vse!
Sm o že v ičk rat pisal an
sada m uorm o na žalost na­
zaj ponovit, de kadar itali­
janska država začne stiskat
pas an šp arat začne nim ar
tle par nas. Po znanem prin­
cipu, de je buj lahko tlačit
te šibkega ko te m očnega,
sada z liepim i besiedam i o
r a c io n a liz a c iji s tro š k o v ,
špež, so spravli naše doline
an ljudi v še v ečjo težavo
an odriezal cielo varsto so­
c ia ln ih an z d r a v s tv e n ih
struktur.
T le n ie sam u o p ro b lem
od čedajskega Spitala, ki iz
dneva v dan po tihem umiera, an se ne m ore zastopit,
na obedno vižo, kaj mislijo
narediti z njim . Glih takuo
počaso, počaso, an sevieda
po tihem so začel poderjat
an tisto strukturo, ki jo po­
znam o ko “distretto sanita­
rio” v Spietru.
O b časn o an n ezad o stn o
diela sam uo družinski konzultorij, parhajata psiholog
an p ed iater. 2 e m iesce an
m iesce ni blizu kardiologa,
nie vič im piegata an sada je
še an p a r tied n u o d k a r je
zm anjku tudi “ufficiale sa­
nitario” takuo, de so ljudje
parsiljeni an zatuole hodit v
Čedad.
Paš kuo se m orejo u sta­
Ljubljana: Pokrajina:
obisk
imenovali
Šuštaiju odbornike
U trju je se s o d e lo v a n je
m ed videm skim i in sloven­
skimi cerkvenim i ustanova­
mi in to še posebej na teo­
loškem in kulturnem podro­
čju. V ta o k v ir sodi obisk
predstavnikov V išje teo lo ­
ške šole iz V id m a pri lju ­
bljanski teološki univerzi.
V idem sko zastopstvo, v
k a te re m je b il tu d i m sg r.
M arino Q ualizza, je z lju ­
bljansko univerzo podpisa­
lo sp o razu m za so d e lo v a ­
nje. V kratkem se bo obem a
in stitu cijam a p rid ru žila še
teološka univerza iz G rad­
ca.
V id em sk a d eleg a cija se
je m ed obiskom v Ljubljani
srečala tudi z m etropolitom
A lojzijem Šuštarjem.
La CC1AA Servizi Srl e
la C am era di C om m ercio
di Udine hanno avviato un
insieme di servizi denom i­
nato “Fare Impresa”.
Per coloro che decidono
di en trare nel m ondo del
la v o ro da p ro ta g o n is ti
dando vita a nuove imprese
“Fare im presa” offre assi­
sten za m irata su sin g o le
problem atiche, orientando
i neo-im prenditori, indivi­
duando le strategie da se­
guire e correggendo, passo
dopo passo, l’impostazione
dell’azienda.
La formazione del futu­
ro im prenditore o dell’im ­
prenditore che intende ri­
qualificarsi com e “nuovo”
avviene attraverso la parte­
cipazione a corsi collettivi
suddivisi in più moduli di
primo e secondo livello, di­
stinti per tem atiche azien­
dali.
Il 9 giugno si terrà il Se­
Me Drive in Slovenia
Il lamento delle case da gioco
Il p rim o ris to ra n te Me
Donald’s fu aperto nel 1955
a D es P la in e s n e llo S ta to
dellTllinois. Oggi in 80 pae­
si del m ondo ci sono più di
15 m ila ristoranti della fa ­
m osa catena nota per i pani­
ni caldi e le patatine fritte.
In Slovenia i primi punti
di ristoro Me Donald’s furo­
no aperti tre anni fa a Lubia­
na, M aribor e Celje ed ebbe­
ro molto successo. Nei pros­
sim i g iorni saran n o aperti
ancora due punti di ristoro: i
Me Drive, uno a Lubiana e
l ’altro a M aribor. Si tratta
dei notissimi drive-in in au­
ge negli anni sessanta negli
Stati Uniti.
I casinò si lamentano
I responsabili delle case
da gioco in Slovenia, scon­
tenti della nuova legge sui
casinò, sono scesi in guerra
contro il parlamento. I diret­
tori delle case da gioco han­
no annunciato azioni legali
contro “ una legge ingiusta
che taglia pesantem ente gli
introiti aumentando di molto
gli oneri fiscali”. Alla prote­
sta si sono aggiunti anche gli
a m m in istra to ri d e lle c ittà
m inario introduttivo “Fare
Impresa” a cui seguiranno i
primi due moduli del corso
base “D a ll’idea al proget­
to” rivolto in particolare a
chi coltiva un’idea di nuo­
va impresa o voglia svilup­
pare un’attività esistente.
P er q u a lsia si in fo rm a­
zione ci si può rivolgere al­
la Segreteria organizzativa
della CCIAA Servizi Srl di
Udine, Viale Ungheria 15,
tel. 0432 - 248820/21/24.
che ospitano le case da gio­
co. Infatti, con la nuova leg­
ge, alle amministrazioni ver­
ranno date soltanto le bricio­
le, mentre il grosso del gua­
dagno resterà a Lubiana.
Se la legge varata in par­
lamento non verrà m odifica­
ta alcune case da gioco ri­
sch ian o di c h iu d e re en tro
breve tempo.
Ritornano i notai
I notai, figure di profes­
sionisti m olto note in Italia,
dopo cinquant’anni di silen­
zio inizieranno ad operare in
Slovenia. I primi notai han­
no giurato lunedì di fronte al
presidente della Corte costi­
tuzionale. Con il primo giu­
gno i n eo n o tai av ran n o la
possibilità di operare a pieno
titolo.
partecipato poche delegazio­
ni di partiti socialdemocrati­
ci europei. D urante il co n ­
gresso si è discusso, in parti­
co lare, d e lla s tra te g ia per
v in cere, assiem e ag li altri
partiti del centro-destra (De­
mos), alle prossime elezioni
politiche del 1996.
Janša presidente
Janez Janša è stato rieletto
presidente del partito socialdem ocratico sloveno. L ’ele­
zione si è svolta durante il
quarto congresso del partito
a T opolšica al quale hanno
vit v dom ačih vaseh, če jim
p o ča so adno za d ru g o j e ­
m ljejo narbuj potriebne re­
či?
Kar je žalostno an že p a­
radoksalno je, da ne samuo
nam je m lje jo p ra v ic e , ki
n am p rip a d a jo k o t v siem
drugim državljanom , težave
nam dielajo še za narest n a­
šo dužnuost. T akuo so zaparli an davkarijo v Spietre,
takuo, de še za taše plačat
je trieba spet iti v Čedad.
O telih problem ih so guorili v torak na kom unskem
konselju v Spietre, kjer so
napravli tudi an dokum ent,
kjer so naštieti vsi teli pro­
blem i an je še doloženo, de
k u s lo v ie n s k a m a n jš in a
im am o pravico bit varvani
takuo, ki piše v Ustavi (C o­
stitu z io n e ). S p ietarsk i kam un vpraša, naj odprejo na­
zaj vse oficihe an strukture,
ki so b li za p arti, le grede
vpraša od Dežele an od D r­
žave tako politiko, ki bo buj
poslušna do socio-ekonom skih potrieb an do kulturnih
an je z ik o v n ih p o s e b n o s ti
naših ljudi.
Dokum ent so podparli na
9 (večina an svetovalec Se­
verne lige), opozicija se je
p a v z d a rž a la . S lo v ie n s k a
kultura jim “sm ardi”.
La trota tutelata
Nelle vicinanze di Tolm i­
no è stato aperto un centro
per la salvaguardia della tro­
ta d ellT sonzo che, a causa
del moltiplicarsi del numero
Predsednik Giovanni Pelizzo je porazdelil odborniška m esta. M ario B an elli
bo o d govarjal za proračun
in načrtovanje, Elia Tom ai
je postal odbornik za javna
dela in prom et, M auro Bigot bo o d g o v a rja l za š o l­
stvo in sodelovanje z E vro­
po, V ittorio Bertossi je po­
stal odbornik za šport in re ­
kreacijo, turizem , lov in ri­
bolov.
M auro Zanin bo odgova­
rja l za o k o lje in te rito rij,
Ilario R ain is pa bo skrbel
za o s e b je , p re v o z e te r za
v p ra šan ja g o sp o d arstv a in
goratih predelov. Sam pred­
sednik Pelizzo pa bo skrbel
za kulturo in za pokrajinski
odbor za lov.
di p esc ato ri e d elle acque
se m p re p iù in q u in a te , r i ­
schiava di estin g u ersi. Sul
fium e T olm inka sono stati
costruiti dei bacini artificiali
che serviranno per il ripopo­
lamento del noto pesce.
Unitarietà in forse
P er la m a g g io ra n z a dei
rappresentanti della com u­
nità italiana in Slovenia bi­
sogna trovare una soluzione
che superi l ’attuale richiesta
d e ll’un itarietà d ella m in o ­
ra n z a in S lo v e n ia ed in
Croazia. Si propone la crea­
zione di due organismi sepa­
rati (sloveno e croato) per la
comunità stessa.
n o v i m a t a ju r
Kultura
Špeter:
zanimivo
srečanje
z ikon
Četrtek, 1. junija 1995
Segue a La notte delle radici
Obit “Per
certi versi”
Ob umetniku
(tretji z leve),
na desni
odbornica
za kulturo
Sinosich
dr. Vencelj
in Merljak
na levi pa
predsednik
Pokrajine,
Pelizzo
V Čedadu razstavlja
Pavel Medvešček
V kamunski sali v Spietru
nas je v v ie rs k o v s e b in o
ikon, v njih simboliko, v pe­
tek zvečer pelju profesor Pa­
olo Orlando (na sliki) iz Jamlji pri Gorici, dober pozna­
valec in sam ikonograf. Tudi
s pom očjo liepih diapoziti­
vov nam je pokazu bogastvo
ikon in miniatur, ki so skranjene po številnih m uzejih
an arhivih po Italiji, od Kala­
brije do Čedada.
Po zanim ivem srečanju,
kjer ob vierskem bi bluo lepuo če bi biu govor tudi o
k u ltu rn e m o k v iru ik o n in
sveta, od katerega so izraz,
je bila otvoritev razstave v
Beneški galeriji. Tu bojo cieu m iesc, do 28. junija, na
ogled ikone Silve Bogatez,
Paola Orlando an “samotarja
iz M atajurja”, kot je Orlando
predstavu Pasquale Zuanella. Srečanje z ikono an nje
viersko vsebino je obogatila
maša, pruzapru božja liturgi­
ja v bizantinsko-slovanskem
obredu, ki je bila v nedieljo
p o p u d an v cierk v i v A žli.
S o m a šev ali so A n g el K o ­
smač, Jože Alekseij Markuža an diakon Pasquale Zuanella. P om ien m aše je biu
sevieda spoznati an sviet, ki
ne poznam o, v parvi varsti
pa m o liti za p o v e z o v a n je
vsieh kristjanu. V ierniki v
puni ažliški cierkvi so doživiel nieki posebnega ne samuo glede obreda pač pa tu­
di zaradi m olitvi an petja v
cerkvenoslovanskem jeziku.
Pieu je E kum enski zbor iz
G o ric e p o d v o d s tv o m
Zdravka Klanjščka.
Za tolo iniciativo se je trieba zahvaliti vsem tistim, ki
so pom agali, v parvi varsti
pa B eneški g aleriji an nje
“gaspodinji” Donatelli Rut­
tar. Želiel smo tuole organizat, je poviedala v petak, ker
po znam o an cen im o dielo
m a ta ju rs k e g a ik o n o g ra fa
Pasquale Zuanella an tala je
njega parva razstava v Nadiških dolinah. Silila nas je tu­
di radoviednost za viersko
an kulturno tradicijo, ki se ji
ču jejm o b lizu an le grede
ljubezan za viersko umetnost
an podobe, ki je nim ar bila
močna v naši kulturi, zadost
je pomisliti na “te liep pič”,
ki je biu v vsaki izbi, al pa
na znamunja, ki so jih naši te
stari postavljali povsierode,
kjer se srečajo dvie al pa vič
poti. Za iniciativo je zahvali­
la tudi špietarska odbornica
za k u ltu ro an v ič e š in d a k
Bruna Dorbolo.(jn)
Znani prim orski ustvarja­
lec, slik ar in g rafik P avel
M edvešček se v teh dnevih
predstavlja v Čedadu, v pro­
storih večnam enskega k u l­
turnega središča. Razstavo,
ki p rik a z u je ce lo te n opus
avtorja, je lani ob njegovi
6 0 -letn ici p rire d il G oriški
muzej, sedaj pa je (skoraj v
celoti) na ogled v Č edadu.
P obudo za čed ajsk o p re d ­
stav itev sta d ala KD S tu ­
denci in SSO.
“Um etnost je kot ptica, ki
ne pozna m eja”, je v imenu
prirediteljev dejal na otvo­
ritvi R iccardo Ruttar. “Po-
bude kot čedajska postavi­
tev pa prispevajo k žbližev a n ju in m e d s e b o jn e m u
spoznavanju m ed so se d i” .
Podobno misel sta na otvo­
ritvi izrazila tako predsed­
nik Pokrajine Giovanni Pelizzo kot odbornica za kul­
turo Občine Čedad Elisa Si­
nosich Fom asaro. Ustvarjal­
no delo P av la M ed v eščk a
sta predstavila Ivan Sedej (v
slovenščini) in Jožko Vetrih
(v italijanščini), ravnateljica
G o rišk eg a m uzeja S lavica
P la h u ta je s p re g o v o rila o
zadnjih pobudah te pom ebne u stan o v e te r o so d elo -
vanju s SSO, goste, med ka­
terimi sta bila tudi dr. V en­
celj državni sekretar za Slo­
v en c e po sv etu in n jeg o v
so d e la v e c M e rlja k , je na
koncu pozdravila tudi pred­
sednica SSO M arija Ferletič.
K u ltu rn i v e č e r je s
svojim nastopom o b o g atil
mešani pevski zbor Pod lipo
iz Bamasa.
Naj povem o, da bo ra z ­
stava odprta do 6. junija in
sicer po sledečem urniku:
10 - 12 in 16 -19, ob sobo­
tah in nedeljah pa 9 -13 in
15 - 19.
Scuola: problemi e proposte
Alla conclusione dell’an­
no scolastico si è riunito il
consiglio d ’amministrazione
dell’Istituto per l ’istruzione
slovena. Il consiglio, al pri­
mo punto, ha esam inato la
situazione finanziaria per la
cui soluzione si attende l ’at­
to conclusivo del Senato del­
la repubblica con l ’approva­
zione del finanziamento del­
le attività della m inoranza
slovena, già avvenuta alla
Camera.
Anche il bilancio educati­
vo è risultato positivo, sottolineato dalle numerose iscri­
zioni al p rim o anno d e lla
scuola materna ed alla prima
Rezija vabi
turiste
N a ra v n e le p o te d o lin e
R ezije, geografske in zgo­
dovinske zanim ivosti, ku l­
turno in je z ik o v n o b o g a ­
stvo, letošnje kulturne, za­
bavne in ekonom ske prire­
ditve, restavracije, trgovine
in še druge ponudbe in in­
formacije, ki vsak človek bi
ra d n a š e l, k o g re v n o v e
kraje z Zeljo jih čim več spo­
znati: vse to dobite v brošurici “D obrodošli v D olino
R ezije 1995”, ki je prav te
dni izšla na pobudo k raje­
vne Pro loco, v sodelovanju
podružnice ZSKD tega kra­
ja in s fin a n č n o p o d p o ro
Turistične ustanove Trbiža
in Nevejskega sedla. Pobu­
dniki želijo s to zanim ivo
publikacijo, ki je prvič izšla
lansko leto, privabiti č im ­
v eč lju d i. B ro š u ro la h k o
najdete na Pro Loco Resia 33010 P rato dì R esia (tel.
0433-53263/53428).
elem entare. Si è riproposto
perciò il problem a del rico­
noscim ento della scuola bi­
lingue perchè possa tenere esami intemi. Ampio anche il
program m a delle attività estiv e riv o lte ai b a m b in i,
all’aggiornam ento degli in­
segnanti.
Punto dolente, invece, la
p ro se cu zio n e d ello stu d io
dello sloveno nella scuola
media. La direzione, a que­
sto proposito, ha illustrato i
contatti avuti con i presidi
d e lle sc u o le m e d ie d e lle
Valli del Natisone e di Cividale allo scopo di attuare la
sperimentazione nelle scuole
sta ta li. T u tti i c o n s ig lie ri
hanno insistito sulla neces­
sità di ottenere un corso ap­
profondito di lingua slovena
nei tre anni delle medie.
C o m e u ltim o p u n to il
consiglio ha espresso alcune
considerazioni in merito alle
proposte di decentramento di
sezioni della scuola materna
bilingue, in collaborazione
con le m aterne statali, sul
m odello d e ll’esperien za di
Taipana, con gli opportuni
correttivi. Il consiglio si è
pronunciato per una rifles­
sione e per i necessari ap­
profondimenti con gli am m i­
nistratori e le famiglie.
Non è semplice recensire
MI C HE L E 0 * 1 T
un libro di p o esie e tanto
p iù se si tratta non di una
poesia descittiva ed esposi­
PER C ER TI VERSI
tiva d i s ta ti d ’a n im o p e r
po drugi strani
mezzo di concetti espliciti e,
per il lettore, dal senso im ­
m ediato. L e p o esie di M i­
chele Obit hanno un carat­
tere complesso e richiedono
una lettura ed una riflessio­
ne meditate. Poniamo di es­
sere in un cam po sim ile a
quello delle arti visive non
figurative, solo che in luogo
di tracce, co lori e ch ia ro ­
scuri, accostam enti e co n ­
trasti tonali, abbiamo p a ro ­
le, fr a s i, evocazioni che si
H , K ELLERM AN N
intrecciano e si com pongo­
no nell’insieme.
N ei brani di O bit questi
elem enti assum ono la f u n ­ Il dialogo con il lettore non
zione di com ponenti p o e ti­ può perciò essere immedia­
che, di fram m enti che si u- to, a meno che non si limiti
niscono dentro i confini di a ll’effetto sonoro d ei ve r­
un p en siero richiam ato da seg g i ed alle sue su adenti
una immagine o una m em o­ modulazioni. Il fa tto re m e­
ria, p er confessare l ’intima diante è il tempo che il p o e ­
ta esige per se allo scopo di
rielaborazione.
N e ll' in siem e il g io va n e catturare il lettore nella ra­
poeta esprime una sua p er­ gnatela dei versi.
Il libro contiene una tra­
sonale e fo rse effim era au­
to b io g ra fia d i sen tim en ti, duzione in sloveno, pagina
c o m p o s ta d i q u a tto r d ic i a fro n te di M arko K ravos,
brani compresi una sorta di poeta anche lui, che si fa in­
prologo ed epilogo in prosa terprete p iù che traduttore
- in una scrittura a sim m e­ letterale, com e si vede già
trica - nella quale si am al­ n e ll’ intra d u cib ile tito lo di
gamano fram m enti em ozio­ O b it, in una riv isita zio n e
nali, sintagm i im pressioni­ parafrastica del suo mondo
stici talora intenzionalm en­ poetico.
Obit, dopo “La notte del­
te digressivi ed illusionisti­
le ra dici” edito da V attori
ci.
P er conto m io la sintesi nel 1988, è al suo secondo
la tr o v o n e lla p o e s ia libro con le posie scritte dal
“Č išnje”, in cui ad un certo 1989 al 1992. Il libro, come
p u n to , che con sid ero c e n ­ la copertina, è illustrato da
trale, O bit si rivolge a ll’a ­ tre leggeri disegni di A nto­
m ico p o eta e dice "... H o nella Bertagnin, piccole f i ­
letto le tue poesie/ e ho cre­ nestre aperte sul m ondo di
d u to d i vo la re;/ d a vvero ! M ichele Obit.
Paolo Petricig
P o tr e i c r e d e r e d i f a r e !
qualsiasi cosa leggendo le
M ichele Obit - Per certi
tue poesie..’’ Ecco, una co­
sa così accade nel sogno, e v e r s i / P o d r u g i s tr a n i
in questo caso la struttura (Traduzione di M arko Ke v o c a tiv a d e lla p o e s ia si ravos) - H. K ellerm ann eaccosta a quella del sogno. ditore, 1995
Cividale e lo stradario del curioso
I to p o n im i, cioè i nom i
propri dei luoghi, sono una
com ponente importante, an­
zi essenziale, d e ll’id en tità
di una com unità. Sono in ­
fatti l ’espressione della sua
storia, della sua realtà socia­
le, econom ica, cu ltu ra le e
linguistica. La loro presenza
(o assenza) ufficiale quasi
se m p re assu m e a n c h e un
forte valore culturale e so­
ciale m a anche sim bolico.
Non è un caso infatti che una delle prime azioni del re­
gim e fa sc ista n e lla n o stra
regione sia stata quella di italianizzare i nomi dei luo­
ghi m a anche i cognom i slo­
veni.
E così il cognom e Kralj
d iv e n tò C a rli, il p ae se di
B o ršt si trasfo rm ò in San
Antonio in Bosco e Botač in
B ottazzo. E non è natural­
m e n te c a s u a le n e m m e n o
l ’accanim ento contro la to-
p o n om astica bilin g u e a S.
Pietro al Natisone.
Infatti per chi vuol capire
e sentire i nomi dei luoghi
ci p a r la n o . E d in q u e s to
senso è interessante l ’ultimo
libro di B runello Pagavino
“ C ividale, lo stradario del
curioso” . Il suo non è uno
studio toponom astico - an­
che se propone l ’interpreta­
z io n e di m o lti to p o n im i quanto una guida di C ivida­
le attra v e rso i nom i d elle
sue vie.
Un m odo originale du n ­
que di avvicinarsi alla citta­
dina ducale, al suo passato
ed alla sua storia, ai perso­
naggi storici che vi hanno
la sc ia to le p ro p rie tracce.
Non solo, indirettam ente il
lib ro p arla d eg li a m m in i­
stratori della cittadina: dalla
scelta di intitolare una via
ad un p erso n ag g io in v ece
che ad un altro, per esem -
pio, si capisce anche com e
la città percepisce se stessa,
il suo ruolo ed il suo passa­
to. Il richiam o è invece esplicito n ell’appendice dove
troviam o l ’album fotografi­
co di m ezzo secolo di consi­
glio com unale a cui vengo­
no affiancati i risultati delle
elezioni com unali dal 1946
al 1990.
“ Si può vivere tutta una
vita in una via o p iazza” sp ie g a P a g a v in o ch e con
questa ha a ll’attivo 6 pu b ­
blicazioni - “e o non ch ie­
dersi mai o dare per sconta­
to il perchè di un certo no­
me o data. Ma un giorno o
l ’a ltro la fia m m e lla d e lla
curiosità si accende e ci si
può trovare a scoprire che la
via o la piazza di abitazione
è in tim a m e n te c o lle g a ta
a l l ’u n iv e rs o d e lla s to ria ,
della geografia, della topo­
nomastica, delle leggende o
altro an co ra”. Non solo di
C ividale o v v iam en te, p er­
chè anche qui come in quasi
tutte le cittadine d ’Italia c ’è
una via Cavour o una piazza
XX settem bre. E così l ’au­
tore, con quello che lui stes­
so definisce una sorta di Bignami alfabetico, ci condu­
ce p er m ano lungo le 232
vie e strade della città, ri­
p o rta n d o c i a lla m e m o ria
sb ia d iti ric o rd i s c o la s tic i
(ma il XX settem bre che è
su cc esso ?), p re sen tan d o ci
personaggi per molti scono­
sciuti (via Scipione da M anzano o via V elliscig), illu­
strando località poco cono­
sciute (strada del Nataran o
via del L of o ancora strada
del Ronzon).
JN
B runello Pagavino, C i­
vidale Lo stradario del cu ­
rioso, Aviani editore, 1995
4
n o v i m a t a ju r
Aktualno
četrtek, 1. junija 1995
Domenica 11 giugno, dalle ore 7 alle 22, aperti i seggi elettorali
1 12 quesiti referendari
ed una guida al voto
D om enica 11 giugno, dalle ore 7
alla 22, i seg g i e le tto r a li saran n o
n u ò v a m en te a p e r ti. Q u e sta v o lta
dovrem o esp rim erci con un “si” o
un “no” su ben 12 referendum . N o­
nostante lunghe ed estenuanti trat­
tative il P arlam ento non è stato in
grado di varare una legge che rior­
Come risulta dalla scheda
a piè di pagina, per facilita­
re l ’ele tto re o gni re fe re n ­
dum è num erato ed ha un ti­
tolo. V ediam oli uno per uno.
1 - Liberalizzazione delle
rappresentanze sindacali. I
prom otori di questo referen­
dum vogliono far sì che nei
luoghi di lavoro si possa dar
vita a rappresentanze sinda­
cali au to n o m am en te ed in
m a n ie r a lib e ra , a n z ic h é
neH’am bito delle sole asso­
ciazioni che aderiscono alle
c o n f e d e r a z io n i m a g g io r­
m en te ra p p re se n ta tiv e sul
piano nazionale, come acca­
de oggi.
Se vincono i “sì” si po­
tranno costituire organizza­
zioni sindacali anche al di
fuori delle co nfederazioni,
m a solo n e ll’am b ito d elle
asso c ia zio n i sin d acali che
siano firm atarie dei contratti
collettivi di lavoro
2 - R ap p resen ta n ze sin ­
dacali nei contratti colletti­
vi. Con questo secondo re­
feren d u m si v u ole ab olire
anche il vincolo in base al
quale per essere riconosciuti
bisogna essere firm atari di
contratti collettivi di lavoro.
Questo sarà dunque il risul­
tato se vincono i sì.
3 - R a p p resen ta n ze sin ­
d a c a li
nel
p u b b lic o
im p ie g o . A ttu a lm e n te la
rappresentanza sindacale, e
dunque l ’individuazione dei
soggetti sindacali per c o n ­
trattare nel cam po del pub­
blico im piego, è v in co lata
da un accordo da stipularsi
tra il P residente del co n si­
g lio e le c o n f e d e r a z io n i
m aggiorm ente rappresenta­
tive sul piano nazionale. Se
v in co n o i “ s ì” , ca d e ogni
vincolo.
Se vincono i sì in tem a
di rappresentanza sindacale
è ev id en te che si assisterà
ad u n ’ulteriore fram m enta­
zio n e, a ll’afferm arsi d elle
s p in te c o r p o r a tiv e e ad
u n ’u lte rio re d iffic o ltà nel
trovare accordi sia riguardo
il rinnovo dei contratti che
più in g en erale in tem a di
difesa dei diritti dei lavora­
tori.
4 - Soggiorno obbligato.
E questo un argom ento che
tutti i nostri lettori conosco­
no bene in quanto in passato
più di qualche com une delle
Valli del Natisone si è visto
assegnare in soggiorno cau­
telare persone sospettate di
reati di mafia. E le reazioni
contrarie di cittadini ed am ­
m inistratori erano state una­
nim i e non solo per l ’onere
che questo istituto com por­
ta. I prom otori del referen­
dum vogliono far sì che le
persone sospettate rim anga­
no nella propria zona, ev i­
tando dì e sp o rta re altrove
dini il sitem a televisivo in Italia e
dunque rim angono in agenda tutti e
12 i quesiti referendari. Un vero e
proprio record.
S iccom e è d ifficile o rien ta rsi in
questa serie di quesiti vi proponia­
mo questa guida al voto.
Per com pletezza di inform azione
ricordiam o che oltre a ll’astensione
di chi non intende andare a votare,
è possibile astenersi su singoli refe­
rendum, cioè votare per alcuni e per
altri no. É bene ricordare però che
perchè il referendum sia valido deve
essere votato da oltre il 50 per cento
degli aventi diritto.
fenom eni e com portam enti
m afiosi. Se vincono i “ sì”
dunque i sospettati di m afia
non potranno più essere in­
viati in soggiorno obbligato
lontano dai propri paesi.
5 - Privatizzazione della
RAI. Ora il servizio pubbli­
co radiotelevisivo è in mano
pubblica al cento per cento.
Se v in co n o i “ s ì” anche i
privati potranno acquistare
az io n i d e lla R ai. A ltro v e
che cosa accade? In nessun
p a e se e u ro p e o e s is te u n a
(del 1970) prevede che chi
vuole versare un contributo
alle organizzazioni sindaca­
li lo fa m ediante una tratte­
nuta sulla busta-paga o dal­
le pensioni secondo m oda­
lità stabilite dai contratti di
lavoro. Il prelievo autom ati­
co è p rev isto da tem po in
quasi tutti i contratti di la­
voro che, va ricordato, han­
no forza di legge. L ’obietti­
vo dei prom otori è di far sì
che il lavoratore decida di
anno in anno se rinnovare o
gestione m ista pubblico-pri­
v ato. In G e rm an ia, p er esem pio, entram be le reti na­
zionali sono pubbliche, in
Francia due reti sono total­
m ente pubbliche, la terza è
totalm ente in mani private.
6 - Licenze p er i negozi.
Attualm ente il num ero ed il
tipo delle licenze com m er­
ciali sono stabilite da un ap­
posito piano com m erciale,
approvato da ogni singolo
Com une sulla base di criteri
stabiliti dalla Regione. L ’o­
biettivo dei proponenti il re­
ferendum è quello di elim i­
nare i vincoli attuali, soprat­
tutto num erici, previsti dai
piani com m erciali com una­
li. Se vincono i “ sì” per aprire un negozio b asterà il
perm esso del sindaco, senza
più piani commerciali.
7 - Q u o te s in d a c a li e
trattenute sulla busta-paga.
L o S ta tu to dei la v o ra to ri
meno l ’iscrizione al proprio
sindacato. Se vincono i “sì”
le q u o te d ’is c riz io n e non
verranno più trattenute au­
tom aticam ente dalla busta­
paga.
8 - Elezioni com unali. Il
referendum riguarda l ’e le ­
zione del sindaco nei com u­
ni con più di 15 m ila abitan­
ti, m a nella nostra regione
questa soglia è stata ridotta
a 5 mila. A ttualm ente vince
le elezioni il candidato che
supera il 50% dei voti, altri­
m en ti i due c a n d id a ti più
votati vanno 15 giorni dopo
al ballottaggio. Se vincono i
“sì” il sindaco viene eletto
subito, senza più ballottag­
gi. N on so lo : la lis ta che
vince ottiene i due terzi dei
seggi del consiglio com una­
le e non il 60% com e ora; il
candidato sindaco può esse­
re collegato ad una sola li­
sta; non ci sarà più la possi­
bilità di votare per un sinda­
co e per una lista diversa da
quella che lo sostiene, viene
cioè abrogato il cosiddetto
voto disgiunto.
9 - Orario dei negozi. Ora gli orari sono fissati dai
Com uni sulla base di criteri
stab iliti d alla R egione. Se
vincono i “sì” ogni singolo
negoziante p otrà ten ere aperto di festa e di notte, sta­
bilendo da solo gli orari.
10 - Propi ietà delle reti
radiotelevisive nazionali. Il
referendum riguarda il rap­
porto tra pubblico e privato,
0 m eglio tra Rai e Fininvest. A ttu alm en te il sistem a
televisivo italiano è basato
su 3 reti della Rai, 3 della
F in in v est, 3 a pag am en to ,
alcuni canali nazionali (es.
Telem ontecarlo) e circa 800
em itte n ti priv ate. D i fatto
però esiste un duopolio RaiFinivest non solo in base ai
dati d ’ascolto m a anche per­
chè si prendono la fetta più
c o n s is te n te d e lle ris o rs e
(Rai- 3.400 m iliardi, di cui
2.100 dal canone, 1.300 dal­
la p u b b lic ità ; F in iv e s t 2.800 miliardi tutti derivanti
da pubblicità; 100 m iliardi
per le reti nazionali minori;
500 p er le TV lo c a li). Se
vince il “sì” nessun privato
potrà essere titolare di più
di una rete TV.
11 - Spot pubblicitari du­
ra n te i film . Se v in co n o i
“sì” la pubblicità durante i
film potrà essere trasm essa
solo tra il prim o e secondo
tempo.
12 - Raccolta della p u b ­
b licità p e r le reti TV. O ra
Sipra (concessionaria per la
Rai) e Publitalia (per la F i­
ninvest) raccolgono quasi il
90% delle risorse pubblici­
tarie TV per oltre 4.000 m i­
liardi, Telem ontecarlo e Vi­
deom usic insiem e 100 m i­
liardi, tutte assiem e le altre
TV locali non raggiungono
1 miliardo.
Se v in c o n o i “ s ì ” o g n i
concessionaria potrà racco­
gliere pubblicità per non più
di 2 reti TV.
I DODICI REFERENDUM
12 3 4 5 6 7 8 9 10
11
12
sc h e d a g ia lla - L ib e ra liz z a z io n e d e lle ra p p re s e n ta n z e sin d a c a li
sc h e d a a v o r io - R a p p re s e n ta n z e sin d a c a li nei c o n tra tti c o lle ttiv i
sc h e d a g r ig ia - R a p p re s e n ta n z e sin d a c a li nel p u b b lic o im p ie g o
sc h e d a ro ssa - S o g g io rn o o b b lig a to
sc h e d a a r a n c io n e - P riv a tiz z a z io n e d e lla R A I
sc h e d a ro sa - L ic e n z e p e r i n eg o z i
sc h e d a v e r d e c h ia r o - Q u o te sin d a c a li e tra tte n u te su lla b u s ta -p a g a
sc h e d a a z z u r r a - E le z io n i c o m u n a li
sc h e d a v io la - O ra rio d ei n eg o z i
- sc h e d a v e r d e sc u r o - P ro p rie tà d e lle reti ra d io te le v isiv e n a z io n a li
- sc h e d a m a r r o n e - S p o t p u b b lic ita ri d u ra n te i film
- sc h e d a c e le s te - R a c c o lta d e lla p u b b lic ità p e r le reti T V
Comunità:
sola?
No,
Gli assessori regionali Oscarre Lepre ed Arduini non
si aspettavano una bocciatu­
ra senza appello della p ro­
posta che la Giunta regiona­
le ha fatto di creare una uni­
ca C o m u n ità m o n ta n a in
Provincia di Udine.
Invece venerdì 26 m ag­
gio, nella sede della rappre­
sentanza della Regione a Ud in e la p r o p o s ta è s ta ta
stroncata. A ll’incontro era­
no stati invitati, per esp ri­
mere il loro parere, gli am ­
m in is tra to ri dei co m u n i e
delle com unità interessate.
In una sala grem ita si sono
sentiti solo pareri negativi,
precisi e netti ma espressi in
una form a correttissim a (è
s trid e n te il c o n fro n to tra
questo com portam ento cor­
re tto e “ p r o f e s s io n a le ” e
quello d egradante che sia­
mo costretti a subire in qua­
si tutti i dibattiti politici a li­
vello nazionale).
La Regione vuole creare
u n 'u n ic a co m u n ità m o n ta­
na? Il presidente della C o­
m unità carnica, a nom e di
28 sindaci, legge tre righe:
non siamo d ’accordo. Bonini per Grimacco: è necessa­
ria una com unità unica ove
vive la com unità slovena in
F riuli. B eccari per Faedis:
sono necessari finanziam en­
ti ch e p o ssa n o g e stire gli
enti locali.
Chiabudini per la Com u­
nità del Natisone: abbiam o
dato tanto e ricevuto poco,
la n o s tra è u n a c o m u n ità
p a rtic o la re ch e v a d ifesa.
M arin ig per S. Pietro: nel
Friuli orientale si è com piu­
to un vero e proprio etnocidio, la nuova com unità do­
vrà riparare questo torto.
Dom eniš per Cividale: la
zona co n fin a ria nel d o p o ­
guerra ha subito danni rile­
v an ti m ai ric o n o s c iu ti. A
tutta la fascia da Tarvisio a
M uggia va dato om ogeneo
riconoscim ento.
Il presidente della Com u­
nità m ontana della Valcanale: la n o s tra c o m u n ità ha
p re s e n z e s lo v e n e e te d e ­
sche, è una realtà che è spe­
cifica e non può entrare in
un calderone generale.
Spanghero per Ampezzo:
in m ontagna devono decide­
re i montanari. Questa pro­
posta non è nostra e non ci
piace.
A gli assesso ri reg io n ali
non è restato che prendere
atto.
Ed ora si faranno propo­
ste più ragionevoli?
F.B.
Rezija
Melzi še
naprej zaposluje
predsednik delavce
C arlo M elzi je bil proti
vsakemu pričakovanju četr­
tič zapored potrjen za pred­
sednika videm ske Zveze industrijcev. D a so ga lahko
izvolili, so morali celo spre­
meniti statut, ki je predvide­
val, da je predsednik industrijcev lahko izvoljen le za
tri m andatne dobe.
Zakaj je prišlo do pono­
vne izvolitve M elzija? Stari
rek pravi, da kjer se kregata
d v a tam tre tji k o ris t im a.
M elzijeva izvolitev pom eni
v bistvu kontinuiteto, kar so
v n ek aterih fu rlan sk ih g o ­
spodarskih krogih sprejeli z
zadovoljstvom .
Z a d o v o ljn i so v e rje tn o
tu d i t is ti d e ž e ln i v e lja k i
B erlu sco n ijev e g a g ib an ja,
katerim je M elzijeva izvoli­
tev zagarantirala, da se industrijec in založnik ne bo
posvetil politiki.
Govorilo se je, da bi C ar­
lo Melzi lahko postal dežel­
ni koordinator gibanja N a­
prej Italija nam esto goriškega senatorja Ettora Romolija-
N o v o izv o ljen i o b čin sk i
svet v Reziji je takoj začel z
delom. Potem ko so im eno­
v ali o d b o rn ik e in član e v
posam eznih kom isijah, se je
re z ija n sk a o b čin sk a sk u p ­
ščina pod vodstvom župana
Luigija Palettija lotila vpra­
šanj, ki so vezana na dežel­
ni zakon o začasnem zapo­
slovanju. V poštev pridejo
predvsem tiste osebe, ki so
začasno v dopolnilni blagaj­
ni ali ki so podvržene delo­
vni m obilnosti. Le-te - do­
govorili so se, da jih bodo
potrebovali 12 - naj bi bile
z a p o s le n e za d o b o n ek a j
m esecev za skupnih 12 ti­
soč d elovnih ur. Z a fin an ­
čno kritje bo poskrbela D e­
žela.
Dva delavca bodo potre­
bovali za prepleskanje dro­
gov e le k trič n e n a p e lja v e ,
dva tehnika pa bosta na ra­
zpolago za ocenjevanje po­
vršin, ki so nam enjene javni
uporabi, nazadnje osem de­
lavcev bo Občina Rezija za­
poslila za ureditev stranskih
in gozdnih poti.
novi m a ta ju r
Kronaka
Četrtek, 1. junija 1995
17. an 18. junija v Cenieboli senjan svetega Juana
Pridita vsi na drugi
pohod parjateljstva
* r
i
Za pomo Ijet vam
pravimo sousje!
N a dan 22. ap rila 1935
sta se poročila ta na šest anu
puou zu tra D e lfin a M izza
(Voukja) anu Lino Tarcisio
C em o (Lenič) tej po navadi
teb o d n jih dni za ne zubiti
djelovnika. Njih m ladost na
se veselila tou luci trudosti.
NiC to jim ni bo posuto z ro­
žami.
Mjeli so tri sine. Dva sta
po težkosti djela ali boljezni
umarla. Dan u je jim blizu:
Lucio s svojimi otroci.
D elfin a anu T arcisio so
djelala od ju tra, ko u zvonou dan do zveCar, kar Sve­
ta Nuojč na parnešla mrak.
So živili ukop z ju d m i od
B ard a anu SedlišC d jelo č
n jeh zem ijo. N jeh k iša na
ba odperta usjen, ke so potoukli na njeh urata: lačne­
mu ali žejnemu. Usak u dobiu oddih anu počivalo.
Njeso zubili njeh dobraa
sarca anu jubezni za svo kišo, za sve jude anu za besjedo zemije njeh matere.
U nedijo 23. aprila 1995
so se par Sv. M ajši, speka,
n a o rd a li n a te d n i, k e so
prehodili tou trudosti ukop.
Sin, Lucio u jim djau Buoh
L o n i za lje p o anu zd rav o
uCilo, ke so mu dali.
P o z n a li so s la n o an u
mraz, ko so nabirali listje za
živino, ko so zbirali derva
za zim o, ko so sjekli travo
brez pojužnjaka.
Nas se z njimi veselim o,
zake so pokazali, da so zna­
li p re n e s ti so u se to slab o
anu težkosti živienja. Sinjè
no Cjo betè med barjeni anu
sedliščeni teu bukua zdrava
anu zasjana par patoku Ciste
vode, ke na daja nje rastje.
Za pouno ljet - ad multos
anos - Vam pravim o sousje
mi od Terske doline.
II 22 aprile 1935, Delfina
Mizza e Lino Tarcisio Cerno
si sono uniti in m atrimonio
nella chiesa di Lusevera. Era n o le 6 .3 0 d e l m a ttin o .
Niente di strano: allora non
si p o te v a b u tta r via una
giornata di lavoro e dopo la
cerimonia Delfina e Tarcisio
andarono a lavorare com e
ogni giorno. La vita li aveva
costretti anche ad emigrare,
ma speravano sempre di p o ­
ter tornare alla terra natia.
Il 23 aprile scorso, solo
Lucio, l ’ultimo dei tre fig li,
ha festeg g ia to i 60 anni di
m atrim onio con i genitori.
G li a ltri due riposano nel
mistero di Dio. Lucio ha rin­
graziato la madre ed il p a ­
dre p e r il dono della vita,
p er i momenti di felicità e di
dolore trascorsi insieme, per
g li in se g n a m e n ti e p e r la
grande fede trasmessagli.
La fo rza , il coraggio, lo
spirito di sacrificio, la p a ­
zie n za h a n n o p e rm e s so a
Delfina e Tarcisio di vivere
anche gli anni più duri della
loro vita in comune. A loro
vanno tutti gli auguri della
comunità di Lusevera e Micottis, che questi anni futuri
possano essere vissuti come
un tempo di teneri ricordi, di
vita tra n q u illa e p ie n a di
comprensione.
Ceniebola nas klice na
senjan svetega Juana, ki
bo v saboto 17. an nediejo 18. junija.
Za telo parložnost je
d om ača prò loco, s p o ­
m o č jo o b č in F o jd a an
K obarid (tuole je pravo
sodelovanje!) organizala
2. m e d n a r o d n i p o h o d
parjateljstva (2. m arcia­
lo n g a n on c o m p e titiv a
internazionale d e ll’am i­
cizia).
Program sejm a je tel:
v sa b o to 17. ju n ija , od
osme ure zviCer napri bo
p le s. V n e d ie jo 18. senjam se začne pru z m e­
dnarodnim pohodom pa­
rjateljstva.
te č n o
a d ria
INSTALLAZIONE
ANTENNE
LABORATORIO
RIPARAZIONI
T V • V I D E O • HI-FI
E L E T T R O D O M E ST IC I
S O L O DA NOI
P R E Z Z I E C C E Z IO N A L I
CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - T E L .0432/700739
kajo an te zadnje!
Ob 14. uri bo nagraje­
vanje, prem jacjon poho­
da, od treh popudan na­
pri bo pa ples an kultur­
ni program.
Za se vpisat na pohod
je trieba plačat 3.000 lir
an je cajt do 10. ju n ija
1995, k er se m uore n a ­
p ra v it p o trieb n e d o k u ­
mente za prehod bloka v
R obediščah. V pisovanja
p ob ierajo v go stiln i “ la
T a v ern a ” v C en ieb o li tel. 0432/728709, v tratoriji “da Scozzir” v Fojdi
- tel. 0432/728116. Vpiso­
v a n je p o b ie r a pa tu d i
A do C on t taz F u o jd e tel. 0432/728545.
Naša vas je Jagnjed
prav
Dva parjatelja sta se
ušafala gor v Podboniescu an zaCela sta se
poguarjat.
- Al vieš, de predse­
dnik od “A utovie V e­
n e te ” je ra tu p re d s e ­
dnik od “Autovie Carn iche”? - je vprašu te
parvi.
- A ja? Od kada? je odguoriu te drugi
- Od uCera.
- Zaries?
- Ries je!
- A gre, a gre?
-Altroke Ce gre! Po­
m isli ti, k ad a r je biu
pod “Autovie V enete”
je lu o žu k ajšn o lie to
za n arest pot “ P o rto g ru a ro - S a c ile ” , an
z d a j p o d “ A u to v ie
C antiche” tu an dan je
že naredu pot “C arraria - Tolm ezzo!” !!!
***
- A vieš pa kode se
j ’ skrivu tarkaj dni?
- Pravejo, de je biu
g o r v ex J u g o s la v iji
zatuo, ki so ga bli vizal, de ga Čaka Tito!
S e v id e , d e je im e u
tarkaj “zm ot” po glavi,
de se je zm islu samuo
kajšan tiedan potlè, de
tist T ito je um aru an
de ga j ’ Caku te drugi
Tito, tist na sodišCu v
P o rd en o n e za ga pošjat na vilegjaturo gor
v hladno Č arnjo, kjer
bo im eu za sto n j tudi
živež an stanovanje! ! !
***
Pa tela, k a ’ je z adna fo­
tografija? K a’ nam kaže? Al
je b la k a k a p o ro k a al p a
kajšan rojstni dan?
Ne, tela fotografija nam
priCa o liepem srečanju, ki
so ga imiel Jaginci. Duo so
Jaginci? So vasnjani iz Jagnjeda. Na žalost, ne vsi ži­
ve v rojstni vasi, sa’ kar se
je zgodilo po vseh vaseh na­
ših dolin, je vajalo an za te­
lo vasico podutanskega kam una: puno dom ačih ljudi
jo je m uorlo zapustit za iti
g le d a t kam d ru g a m tis to
srečo (preberita žihar: dielo
an kruh), ki v vasi jo nieso
Naše
O
N aj p o v e m o , de p ro
loco je p o štu d iera la na
vse: na tiste, ki so vajeni
že h o d it an na tiste , ki
h o d e jo v sa k o a n ta r k a j.
Ta parva skupina, tista,
ki želi hodit vič k ilom e­
tru (14) se ušafa ob 10.
uri v P odbjeli, ta druga
sk u p in a, tista buj lien a
(!), ki bo m uorla preho­
d it sa m u o 6 k ilo m e tr u
p oti, naj se u šafa le ob
10. u ri, pa na R o b ed išCah.
O k u o le p u d n ev a naj
bi paršli vsi v Čeniebolo,
kjer bojo odparti kioski
s pijaCo an jedaC o. Če
kajšan ostane od zad, ne
se bat, v Cenieboli poča­
jih
mogli imiet.
Arzstresli so se po cielim
sviete, v vasi jih je le malo
ostalo, lohni dvajst al tride­
set ljudi vsieh kupe. Te dru­
gi hodejo gor, kar je kajšan
s e n ja m , al p a za o d p rie t
vsakoantarkaj vrata an okna
za spreluhtat tiste hiše, ki so
ostale zaparte.
K a jša n m ed Ja g in c u je
poštudieru, de bi bluo lepuo
o r g a n iz a t k a k o s re č a n je
med vasnjani an takuo se je
zgodilo. NarviC diela je napravu, za de se je to dega
paršlo B erto P etarn ielu an
za tuole ga vsi vasnjani za-
hvalejo an pohvalejo.
Ušafali so se v saboto 20.
m aja par maš, ki je bla v cierkvi svetega Sinklauža an
ki jo je m ašavu m onsinjor
Renzo Caucig, tudi on iz Jagnjeda an ki seda opravlja
svojo službo v M oggio U di­
nese, potlè so šli na vičerjo
v Dolenji Tarbi.
Na koncu se je vsiem huduo zdielo iti vsak po svoji
poti, pustili pa so se z željo,
de to srečanje rata liepa na­
vada an tuole jim želm o tu­
di mi: de bi se sreCuvali v
m ieru an ljubezni še puno
puno liet.
inic
Planinska družina Bene­
čije organizira v soboto 3.
j u n ij a sp re h o d iz V rh a
(Spignon) na Joanac, ki je
namenjen otrokom. Pri tej
iniciativi sodeluje tudi Pla­
ninsko društvo iz K obari­
da. Zbirališče je v soboto
ob 8,30. uri pred dvojezi­
čno šolo v Spetru.
***
P red nam i stoji d ru g a
pom em bna planinska ini­
ciativ a: srečan je slo v e n ­
skih planincu iz zamejstva
(Avstrije in Italije), ki bo v
nedeljo 11. junija v G ori­
ci. O rganizira ga goriško
planinsko društvo in p re­
dvideva vzpon na Sabotin,
kulturni program bo pote­
kal pa v St. Mavru.
PD B en eč ije sporoCa,
da v nedeljo 4. ju n ija ne
bo izleta na Golico. Na po­
v ab ilo p lan in cu iz G o ri­
ških Brd je biu izlet anticipiran na nedeljo 14. maja
in se ga je udeležilo kakih
20 beneških planincu.
V nedeljo 28. junija je
biu izlet na Breški Jalovec,
nad vasjo Brezje v Tipani,
ki se ga je udeležilo vic ko
150 lju b iteljev gora, kar
pride reC še an liep uspeh
za PDB. V odstvo p lan in ­
ske družine se zahvaljuje
vsem beneškim planincem
pa tudi elanom planinskih
d ruštev iz N ove G o rice,
Goriških Brd, Tolm ina in
K obarida. V rem e je bilo
odlično, nebuo zlo jasn o
tako, da se je z vrha ponu­
jal lep razgled od Kanina
do K rna in do fu rlan sk e
nižine.
- A vieš, de znanega
p r e d s e d n ik a so g a
povsierode gledal tudi
p o licija an karab in ieri?
- Sigurno, de viem.
V iem tudi, de sta bla
zm an jk a la adan policjot an adan karabiner
za vso “ P a n te ro ” , ki
so jo u ša fa l d v a dni
potlè tu glabokim verin e , an k a d a r so jo
pom pieri uon vetegnil
se je zg o d iu an v elik
Čudež!
- P o v iejm i, poviejmi, ki sem pru radoviedan, kurjožast!
- Policjota so na ža­
lost ušafal m artvega z
napetim trebuham zavojo uode, ki jo je pop iu , p a k a ra b in ie r je
skoCu žiu uon z auta.
K a d a r g a j ’ z a g le d u
njega kapitanih ni mu
viervat na njega oci an
vas preC udvan, g a j ’
p o p ra šu , kuo j ’ tiste ,
de ni popiu uo d e, ku
p o lie jo t. “ Z a tu o , ki
sem im eu muoj servicih, m ojo dužnuost za
ušafat predsednika od
A u to v ie V e n e te - je
o d g u o riu m ladi k a ra ­
binier - an sam se zm i­
slu , k a r ste n as uCiu
re g o la m e n te , k o ’ ste
biu na velikim napisu
g o r na la v a n jo : “ in
serv izio non si b ev e”
an ist sam bugu ! ! !
6
novi m a ta ju r
Minimatajur
Četrtek, 1. junija 1995
La prima lettera di Giorgio Venuti dal fronte greco albanese - 8
In una storia com e quel­
la che vi sto racco n tando,
com e in qualsiasi altra sto­
ria, in terferisco n o fra loro
con tu tta ev id en z a diversi
piani narrativ i. E a questo
punto ci vorrebbe ben altra
penna per tenerli uniti ed al
m e d e sim o tem p o d is tin ti,
in m odo da dare equilibrio
a ll’e sp o siz io n e e re n d erla
allo stesso tem po attraente
per il lettore. M entre, com e
ben sappiam o, i fatti, ovve­
ro la realtà o la verità, han­
no sem pre più facce, sulle
quali va com piuto uno sfor­
zo di lettura per cogliere la
re a ltà n e lla su a in te re z z a
per essere quindi proposta
alle riflessioni possibili.
A b b iam o d a v a n ti a noi
la v e r ità c o s t i t u it a d a lle
q u attro p ag in e scritte il 9
d ic e m b re " 1940,
X IX
d e l l ’era fa s c is ta , d al s e r­
g e n te m a g g io r e G io rg io
V e n u ti d a lla z o n a X ,
d a ll’A lb an ia. A b b iam o la
v e r it à d e l l a O lg a K le v d arjo v a che tira su la sua
b a m b in a e la v e rità d e lla
m adre, della signora Em m a
Spiller: aspettano un segno
di v ita d a o ltre un m ese.
A bbiam o la v erità, qu esta
sì nuda e cruda, di Palazzo
V e n e z ia a R o m a , d o v e
M ussolini se la prende con
lo stato m aggiore perchè il
piano gli sta andando stor­
to. E c ’è la verità di Berchte s g a d e n d o v e H i t l e r si
m a n g ia il f e g a to p e r la
sventatezza del duce. E c ’è
a n c h e la p a r z i a l e v e r ità
d e ll’opinione pubblica ita­
lia n a ch e sa q u a lc o s a dai
bollettini ufficiali declam a­
ti d alla radio, in co n trasto
con le n o tizie che filtrano
d a l fr o n te , in g u a ia to n el
fango.
La storia si sta facendo e
no n può esp rim ersi p rim a
che si com pia, prim a che si
c o m p o n g a n o g li e v e n ti e
Olga Klevdarjova
Fu scritta il 9 dicembre 1940, XIX dell’era fascista
che tutto si adem pia, com ­
prese le sette piaghe che il
Cielo ha program m ato. E c­
co il pericolo cui si va in­
contro nel raccontare: quel­
lo di im boccare un canale
narrativo invece che un al­
tro, di pari im portanza per
la nostra storia, e non riu­
scire poi a m antenere insie­
m e l ’intreccio narrativo.
S u lla c a r ta il p ia n o di
M ussolini è perfetto. Si ba­
sa infatti su elem enti certi,
c o m e : a) la s o rp re s a ; b)
l ’im peto trav o lg e n te delle
arm i d e ll’Italia fascista; c)
l ’in efficien za d e ll’esercito
ellenico, che è quello di una p o ten za di te rz ’ordine;
d) la debolezza del governo
di A tene, che ha una garan­
zia britannica, m a è filo-fa­
scista; e) l ’attività diplom a­
tica del genero di M ussoli­
ni, il m in istro degli esteri
G a le z z o C ia n o , c h e h a
m olto a cuore questa cam ­
pag n a m ilitare. C iano g a ­
rantisce di aver fatto buon
u so d e l l ’o ro ita lia n o p e r
com prare, (per essere chiari
corrom pere) esponenti del
governo ellenico in favore
d ell’invasione italiana.
Ecco: superata con u n ’a­
zione lam po i nodi strategi­
ci di M etsovo e di Arta, si
aprirà la strada ad ulteriori
sviluppi lungo la valle del
Pinios nel cuore della T es­
saglia e lungo la costa occi­
d e n ta le e le is o le j o n i e ,
senza escludere il collasso
com pleto della G recia e la
sua totale occupazione.
I n v e c e le c o s e n o n si
m etto n o bene, p erch è l ’e ­
sercito ellenico si com porta
in m a n ie ra a s s a i d iv e rs a
La “Julia”sulle montagne della Grecia
dalle aspettative italiane: si
difende bene, con armi m o­
derne e cannoni francesi, e
co n m olto c o rag g io , e re ­
sp in g e g li in v aso ri in c a l­
z a n d o li in p ro fo n d ità nel
territorio albanese. Le con­
d iz io n i in c u i a m b e d u e
com battono sono proibitive
a c a u s a d e l m a lte m p o pioggia, fango e bufere di
neve - che im perversa sen­
za posa a partire d a ll’anti­
vigilia d e ll’aggressione. A
ciò si aggiunga la superfi­
c ia le p r e p a r a z io n e d e lla
cam pagna e la d iso rg an iz­
z a z io n e m ilita re ita lia n a .
M u sso lin i sb ra ita e - con
pesante ironia - m inaccia di
dim ettersi da italiano se l ’I­
talia non è in grado di bat­
tere la Grecia. Il giorno più
c r it i c o è il 4 d ic e m b r e
1940, quando a M ussolini
viene prospettata addirittu­
ra una com posizione diplo­
m atica del conflitto. M a su
questo tornerem o.
G iorgio V enuti scrive a
casa il 9 dicem bre, il gior­
no in cui i greci occupano
A rgirocastro in A lbania ed
e v id e n te m e n te n o n p u ò
rendersi conto della gravità
della situazione e, sulla ba­
se delle notizie settoriali di
cui dispone, si m ostra fidu­
cioso benché preoccupato.
D ’altronde il soldato deve
ad attarsi a scriv ere m ezze
verità; prim o, per non allar­
m are la fam iglia; secondo,
perchè è in funzione la cen­
sura. N ella lettera di G ior­
gio, per esem pio, è cancel­
lato con in ch io stro nero il
nom e di un com paesano di­
sperso. U na frase della let­
tera com e questa “M olti di
noi hanno bagnato del lo ­
ro s a n g u e g e n e r o s o le
m ontagne d ell’E piro” può
ap p arire però sp o n tan ea e
un tantino alterata dalla im ­
m an cab ile reto rica e forse
riluttante ad illustrare con­
cretam ente la situazione, in
parte o scu ra a causa d ella
sc a rsa
in f o r m a z io n e
su ll’andam ento della g u er­
ra. Per Olga, invece, la fra­
se è chiara ed è com e una
pugnalata al cuore. Laggiù,
in qu ella terra stran iera, e
lo n ta n a , lu i, ris c h ia o g n i
giorno la vita.
O lga stringe a sè la bam ­
b in a e la le tte ra , q u a si a
rinsaldare l ’incerto legam e
con il suo uom o e la sua vi­
ta a rischio. Nello scritto si
in tre c c ia n o co sì d u e m o ­
m enti distinti: quello d ell’i­
nevitabile pensiero del pro­
prio destino e di quello del­
la f a m ig lia lo n ta n a , c o n
q u ello di far sap ere la s i­
tuazione che gli appare co­
me una crisi lim itata e tem ­
p o ra n e a , c u i s e g u irà im ­
m ancabilm ente il successo
italiano.
Nei pensieri del soldato
incastrato nella desolazione
del fronte greco-albanese al
prim o posto sta la bam bina,
e detta alla Olga : “Nel ca ­
so che non dovessi torna­
re, cresci la nostra piccola
n e ll’am o re di D io , d ella
Patria e della fam iglia che
sono i tre grandi am ori di
suo p adre. Le ricorderai
ch e il b a b b o , a n ch e n ei
m om enti più brutti della
sua vita di guerra ha sem ­
pre pensato a lei e ha fat­
to del suo m eglio per ren­
d e r le la v ita p iù fa c ile .
S pero q u este cose di p o ­
te r g lie le r ip ete re io, m a
non si sa mai che può ac­
cadere” .
E p ro p rio a q u e llo che
potrebbe accadere, che co ­
sa?, e ai m om enti più brutti
della vita di guerra, quali?,
O lga giovane m am a di Kle n je , v o lg e il p e n s ie r o .
“Se non dovessi tornare” ,
dice la lettera. “M a com e si dom anda Olga m entre la
bam bina dorm e - sono spo­
sata da due anni e sono sta­
ta con lui solo sei m esi, poi
v ia !, è stato c h ia m a to ad
o ccupare l ’A lbania. É to r­
nato a casa che la bam bina
era già cresciuta, poi aveva
fatto appena in tem po a co­
noscerlo, ed ecco il richia­
m o per la G recia” .
D a qu asi due m esi vive
n e lla p a u ra di p erd erlo , e
che la piccola non possa ri­
v e d e rlo p iù . E p o s s ib ile
questo? E qu esta la v ita a
cui si era a lungo preparata
con la sua determ inazione,
la sua o stin azio n e (d iceva
lui) e la sua dignità, anche,
di povera dikla di TarpeC,
accolta dalla m aestra Cupelova com e una nuova figlia
p e r q u e l ris e rb o e la su a
grazia in cui alla naturalez­
za si univa l ’orm ai studiata
eleganza? G iorgio avverti­
va “N on si sa mai cosa po­
teva accadere” ; perciò alle
ansie di Olga non c ’era ri­
sposta.
(segue)
M.P.
U č e n c i D v o j e z i č n e š o l e iz S p e t r a s o leto zaključili s štev iln im i štu d ijsk im i izleti v Furlanijo in S l o v e n ijo
Lepo se je učiti zunaj šolskih prostorov
Starše in prijatelje vabijo na zaključno prireditev, ki bo v občinski dvorani v Spetru v petek 2. junija ob 20. uri
Si ie napisu
tu
Mojo
S tudijski center Ned iž a iz S p ie tr a je že
zaceu zb ierat d iela otrok, ki so lietos pisal
za “ M ojo v as” . Vi ste
že n a p is a l? A n tu d i
k ie k d iž e n ja l? Č e je
takuo, sta zaries pridni.
Če ne, denita se na dielo! Je šk o d a za m u d it
tako lepo parložnost za
napisat, kar vam je no­
no pravu, kar vas je no­
na navadla, kar ste Cul
dom a, al pa ... kar sta
se sami zmislili. Sevied a p o s lo v ie n s k o ,
takuo, ki znate. Saj je
pru v tem Moja vas liepa an še nim ar “nova”.
V petek 2, junija ob 20.
uri bo v Spetru, v občinski
d vorani, zaključna p rire­
ditev učencev, ki obiskuje­
jo d vojezičn o šolo v S p e­
tru. Naslov igre, ki bo kot
po navadi vesela in živ a ­
hna in predvsem d vojezi­
čna, je “ Zizzanija”.
Tako se je zaključilo tudi
letošnje šolsko leto, saj bodo
otroci hodili v šolo le do 7.
ju n ija z izjem o, seveda, ti­
stih iz petega razreda, ki jih
Čakajo izpiti.
Letošnje šolsko leto je bi­
lo še posebej bogato in živa­
hno in se je zaključilo z vr­
sto zanimivih študijskih izle­
tov tako v F urlaniji, kot v
Sloveniji. Vso problematiko
povezano s pitno vodo in z
njeno nap eljav o so uCenci
poglobili na obisku Vodovo­
da Osrednje Furlanije, odko­
der prihaja vode tudi v naše
gorske vasi. V prašanje od­
p ad k o v , v a rstv a o k o lja in
n aravnih parkov so uCenci
obravnavali s pom očjo te ­
hnikov “ C om unità co llin a­
re”, ki ima cel paket ponudb
za šole. T ja so se nap o tili
posam ezni razredi in poglo­
b ili doloC ena v p ra š a n ja v
p o v e z a v i paC s sv o jim
učnim p ro g ram o m . D rug
zanimiv izlet, ki so se uCenci
zelo veselili je bil obisk ga­
silcev v Vidmu, kam er so se
iz Č edada peljali z “ litorino”.
D va š tu d ijs k a iz le ta so
uCenci Dvojezične šole im e­
li v S lo v e n ijo . N ajprej so
obiskali glavno m esto S lo­
v e n ije , L ju b lja n o , k je r je
njih zanim anje vzbudilo v
prvi vrsti lutkovno gledali­
šče. Sli so tudi v bližnje kra­
je in sicer v Trento, kjer so
obiskali muzej in potem tudi
muzej o prvi svetovni vojni
v Kobaridu.
V petek pa kot lepo d o ­
polnilo pouku so si v šoli ogledali še otroško gledališko
predstavo Slovenskega Stal­
nega gledališča iz Trsta. Res
živahno leto, kajne otroci?
V en erd ì 2 giu g n o , alle
20, si terrà nella sala consi­
liare di S. Pietro la recita di
fine anno “Zizzanija”.
Un momento della visita
di studio
di un gruppo di alunni
della Scuola bilingue
all’a cquedotto
del Friuli Centrale
Na enem od številnih
študijskih izletov
dvojezične šole iz Spetra
Šport—
novi matajur
-
četrtek, 1. junija 1995
Il Reai Pilifero
oltre il poker
REAL PULFERO
2
W AR R IO R S
0
R e a i P ilifero'. M o n u tti,
C laric, B enati, De B iagio,
M on tan in o , lu ssa (M an zi­
ni), Peres (Paravan), Dugaro, L iberale (Franz), Birtig,
Petricig
Momenti
di festa a
Savogna
dopo
l’incontro
M aiano, 2 7 maggio - A l­
la fine, com e era nelle pre­
visio n i, il R eai P ulfero ha
v in to p e r la q u a rta v o lta
con secu tiv a il cam p io n ato
Friuli collinare.
Il quinto titolo per i ra ­
gazzi del presidente B attistig è stato co n q u istato in
un pom eriggio torrido, con
u n a b u o n a p r e s e n z a di
s p o rtiv i s u g li s p a lti, d ue
tifoserie rum orose con stri­
scioni, trom be e trom bette . gno il gol della sicurezza.
E ’ sta to b e llo v e d e re ,
che non hanno mai sm esso
di i n c i t a r e le r i s p e t t i v e dopo i go l, tu tti i rag azzi
d el R e a i ch e a n d a v a n o a
squadre.
Il Reai Pulfero, dopo a- fondo cam po ad abbraccia­
ver sfiorato nel prim o tem ­ re il loro com pagno F abri­
po il gol con Peres, ha fatto zio V ogrig, che aveva v o ­
centro al 2 6 ’ della ripresa luto essere presente, seppu­
trasform ando con lussa un re nelle vesti di spettatore
c a lc io di rig o re . Q u a ttro dopo il brutto incidente pa­
m inuti più tardi, Liberale in tito a San Daniele.
N e l f in a le d e lla g a r a
co n tro p ied e m ettev a a se ­
Arianna
Bogateč
gre na 01
D va d o g o d k a sta b ila v
o sp re d ju p o zo rn o sti v z a ­
m ejskem Športnem dogaja­
nju: zm aga na državnem pr­
venstvu slovenske jadralke
A rianne Bogateč, ki si je s
tem uspehom zagotovila tu­
di n a s to p n a o lim p ijs k ih
igrah v Atlanti leta 1966, ter
napredovanje nogom etašev
Sovodenj v prom ocijsko li­
go.
V Benetkah se je zaklju­
čilo državno prvenstvo v ra­
zredu Evropa, na katerem je
zam ejsk a ja d ra lk a že s e d ­
mič osvojila državni naslov.
Nepopisno je bilo veselje
prejšnjo nedeljo v Ronkah,
kjer so Sovodenjci v doda­
tnem srečanju proti enajste­
rici Zauleja zmagali po stre­
lja n ju 1 1 -m e tro v k . T o je
drugo zaporedno n ap red o ­
vanje slovenskih nogom eta­
šev v zadnjih dveh sezonah,
(r.p.)
li 'abbraccio
di Liberale
a Fabrizio
Vogrig
dopo il
raddoppio
lu ssa h a dovuto a b b a n d o ­
nare il te rre n o di gio co a
seguito di un m alanno m u­
scolare che, probabilm ente
lo c o strin g e rà a saltare la
gara di sabato prossim o 3
giugno a Verona, dove i ra­
gazzi allenati da S everino
C edarm as si giocheranno il
p assaporto p er le finali di
M ontecatini.
(p.c.)
E dopo la quaterna
c’è il Martignacco
SAVO G NESE
4
M ANIAGOLIBERO
0
Savognese: Predan, Drecogna, Stacola,
C au cig , C h iacig (S tu ra m ), O v isz a c h ,
Trinco, Cem otta (Stulin), Rot, Terlicher,
Podorieszach (Dorbolò)
Savogna, 28 maggio - Con un poker la
Savognese ha regolato i biancoverdi di
M aniago in attesa del decisivo scontro di
dom enica prossim a quando i gialloblù af­
fro n te ran n o i ca p o c la ssific a di M artignacco. L ’incontro designerà la sfidante
per l ’unico posto disponibile. Se la Savo­
gnese riuscirà nell’im presa avrà la possi­
bilità di giocare in casa dom enica 11 giu­
gno la promozione.
Dopo una fase di studio la Savognese
ha sbloccato il risultato con un colpo di
testa di Oviszach su punizione calciata da
Terlicher. A ll’inizio della ripresa, tre oc­
casioni non sono state sfruttate da Podo­
rieszach. Gli ospiti hanno preso d ’assalto
la m età campo gialloblù, senza creare pe­
rico li in fase co n clu siv a. In azio n e di
contropiede al 3 6 ’ Chiacig raddoppiava.
Il terzo gol lo metteva a segno Dorbolò
con un delizioso pallonetto.
A due m in u ti dal term in e, con una
conclusione dal lim ite d e ll’area S tulin
sorprendeva il portiere ospite. Al termine
so d d isfa z io n e nel clan del p re sid e n te
B runo Q u alizza ch e rim an e an co ra in
corsa per la prom ozione in seconda cate­
goria.
Sloveni sprint
Giovanissimi campioni a Pechinie
B is d e l l ’A u d a c e n e l c a m p i o n a t o p r o v in c ia le s o c i e t à “p u r e ”
A Sedegliano la sfortuna nega ai biancoazzurri un secondo tìtolo
AUDACE
3
BIAUZZO
2
Audace: Specogna, Colap ie tr o , M a s s e ra , S im a z ,
Clavora, Rucchin, Tiro (Besic), B raidotti, P odoriesza­
ch, D uriavig, Peddis (Laurencig)
F la ib a n o , 25 m a g g io L ’Audace ha conferm ato la
su a s u p e r io r ità in ca m p o
provinciale aggiudicandosi
il titolo per società “p u re”
del quale era detentrice avendolo conquistato la scor­
sa stagione.
Il Biauzzo si è dim ostrato
form azione quadrata e ben
impostata, costringendo co ­
sì i ragazzi di S. Leonardo a
sudare le pro v erb iali sette
camicie per ottenere il suc­
cesso. Dopo soli 20 secondi
Podorieszach ha l ’occasione
buona, m a Calcia il pallone
tra le b ra ccia del p o rtiere
M orello. Ci prova M assera
da 30 metri, ma la sua con­
clusione è troppo centrale.
Al 19’ D u ria v ig è lesto a
mettere il pallone in rete su
errore del portiere avversa­
rio. T re m inuti più tardi i
rossi ottengono il pareggio
con un tiro ch e m an d a il
pallone ad infilarsi nel sette
d e lla p o rta di S p e c o g n a .
L ’in iz io d e lla r ip re s a è
scoppiettante. Al 4 ’, su pu­
n izio n e, M assera serve al
centro il pallone per Clavo­
ra che, di testa, anticipa tutti
p o rta n d o in v a n ta g g io i
b ia n c o a z z u rri. Il B iauzzo
riesce in cinque minuti a ri­
portare il risultato in parità.
Q uando orm ai sem bra che
la gara venga prolungata dai
supplem entari, dopo u n ’a ­
zione in contropiede Podo­
rieszach al 19’ riporta l ’A u­
dace in vantaggio. Un m i­
nuto più tardi viene espulso
M a ss e ra , m a, n o n o s ta n te
l ’inferiorità num erica, i ra ­
gazzi allenati da Bruno lus­
sa riescono a m antenere l ’e ­
siguo vantaggio.
D om en ica a S. L eon ar­
do, alle ore 10.30, gara di
andata sem ifinale regionali
con VIsontina.
SED EG LIANO
2
AUD ACE
1
E ’ andata m ale ai giova­
nissim i la gara valida per il
titolo provinciale con il Se­
degliano.
I ragazzi del presid en te
G iuseppe Q ualizza, scesi in
cam po rim aneggiati per le
a sse n z e di P o d o rie s z a c h ,
M assera e Tiro sono riusci­
ti a passare in vantaggio al
17’ della ripresa con M auro
S im a z ( n e lla fo to q u i a
fianco).
N ei m in u ti fin ali d e lla
gara, dopo l ’infortunio pa­
tito da Zufferli, che è stato
s o s titu ito , sono stati ra g ­
giunti e superati dai padro­
ni di casa.
D a s e g n a la r e l ’o ttim a
prova fo rn ita da tutti i ra ­
gazzi che, nonostante g io ­
cassero in un am biente ostile , non si sono la sc ia ti
im pressionare: è ven u to a
m ancare loro solo un pizzi­
co di fortuna in più.
Sfosserà, giovedì 1. g iu ­
g n o , a lle o re 1 8 .3 0 , s u l
c a m p o d i S c r u tto ( S a n
L eonardo) prim a gara del
“ T o rn eo M o la r o ” co n il
B uttrio.
L’arrivo del rappresentante della squadra "Slovenija”
D o m e n ic a 28 m a g g io ,
co n un tem p o fin a lm e n te
prim averile si è svolta a Pech in ie in ferio re la settim a
ed izio n e del tro feo “ M arch ig S te fa n o ” di c o rsa in
m ontagna a staffetta.
Al via si sono presentati
94 atleti p ro v en ien ti dalla
re g io n e e d alla v icin a re ­
pubblica di Slovenia.
La vittoria è andata alla
squadra della Slovenia con
Stojan Meline e Franci Teraz con il tem po com plessi­
vo di Ih 0 5 ’ 0 6 ” c h e h a
Livek: torneo a sei
11 C lu b c a lc io L ivek
inform a che sono aperte
le iscrizioni al Torneo di
c a lcio a sei ch e si g io ­
cherà nella m edesim a lo
calità sabato 29 e dom e­
nica 30 luglio. Inizio del­
la prima gara alle ore 8.
Gli interessati possono
rivolgersi al negozio di
Livek, o a Marjan M ed­
veš, Livek 12, dalle ore 8
alle ore 20. Le iscrizioni
si c h iu d e r a n n o a fin e
giugno.
p re c e d u to n e l l ’o rd in e la
Tercal e l ’Aldo M oro B.
N el s e tto re fe m m in ile ,
dopo il d o m in io in c o n tra ­
stato nelle scorse ed izioni
d e lla O lin d o P ic cin ato , il
p rim o p o s to è a n d a to
a ll’U.S. O varo “ A ” con le
a tle te L a u ra F o rg ia rin i e
C le m e n s G r a z io s o ( I h
3 0 ’18”) che hanno precedu­
to le com pagne della squa­
dra B e la Libertas Buia. Al
quinto posto la squadra del­
la Slovenia (M atja Vencelj
e N a d a K o n e c n ik ) c o n il
tem po di Ih 5 5 ’.21” .
O ttim a l ’organizzazione
d e lla P o lis p o rtiv a M o n te
M atajur con cui hanno co l­
lab o rato anche la sq u ad ra
dei v ig ili volontari antiincendio ed il com une di Sa­
vogna.
A lle p re m ia z io n i so n o
in te rv e n u ti il p re s id e n te
d e lla p ro v in c ia G io v a n n i
Pelizzo ed il sindaco di Sa­
vogna Pasquale Petricig.
8
novi m a ta ju r
Kronaka
četrtek, 1. junija 1995
SPETER
Gorenj Barnas - Videm
Barbara an Giovanni
sta se oZenila
B arbara B lasutig iz G o ­
renjega B am asa, ki pa živi
v Spietre, kjer im a tudi butigo, k je r p re d a ja ro ž e , an
G iovanni P ig an i iz V idm a
s ta se v s a b o to 2 7 . m a ja
oZenila.
P o p o ro k i so Sli v si v
Prehod, k jer m lada noviča
sta se veselila kupe z žlahto
an parjatelji do poznih urah.
M ladem u paru, ki vsi se
troštam o, de ostane živet tle
par nas, želm o puno liepih
reči v njih življenju.
SVETLENART^
Spietar - Skrutove
Noviči
A lida Faidutti iz Skrutovega an G ianfranco C arbo­
n aro taz S p ie tra sta ra ta la
mož an žena.
P o ro čila sta se v saboto
27. m aja v cierkvi v Podutani. Za de na puode pru vse
“čisto an gladko” parjatelji
so jim b ra n il tak u o , ki Ce
naša navada. Potlè so Sii vsi
na fešto, ki je bla du Mojmaze.
A lidi an G ian fran cu , ki
bota živiela v Spietre, žel­
m o srečno an veselo skupno
življenje.
Podutana
Pogreb
V nediejo 28. m aja je biu
v nasi cierkvi p ogreb parlietnega moža.
U m aru je P ao lin o G ino
Zorzutti, imeu je 78 liet.
Na telim svietu je zapustu družino an žlahto.
Naj v m ieru počiva.
ČEDAD
Priešnje
Dobro jutro Angela!
A n g e la , ta k u o se k lič e
čičica, ki se je rodila v sa­
b o to 2 7 . m a ja v C e d a d e .
A ngela je velik, velik šenk
za nje m am o, ki je A lbina
Q u a liz z a , p a tu d i za v so
d ru ž in o , ki jo je z v elik o
ljubeznijo čakala.
Z a nje ro jstv o so puno
v eseli nono B erto U agrattih iz Police, ki pa živi že
puno liet v Priešnjem , nona
G iu s e p p in a , bu j p o z n a n a
kot Bruna, ki je dielala p u ­
no liet go par H loc v Krucilnovi butigi, tetè an stri­
ci. T ata D anielna pa ga bo
m ala A ngela na žalost p o ­
z n a la sk u o z e b e s ie d e nje
m am e an d ru ž in e , s a ’ nas
je za nim ar zapustu m arca
lietos.
A ngela, vsi mi ti iz sarca
želm o puno sreče, zdravja,
veseja an ljubezni v tvojem
ž iv lje n ju an de ti bi b la
pravo veseje za tojo m am o.
PODBONESEC
Brišča
Parvo sveto obhajilo
G a s p u o d P ie r in o D e l
Fabbro, ki im a pod sabo vse fare podbonieSkega kam u n a , j e v n e d ie jo 2 1 .
m aja o b h aju p arv i k ra t štier otroke, dva puobčja an
dvie čičice: G iuseppe Dorbolò iz Bijač, A ndrea R ut­
tar iz D o len jeg a M arsina,
C hiara C ont iz Brišč an P e­
tra Jovanovič iz Laz.
V s a fa ra se je s tis in la
okuole njih, m ožje so jim v
tu rm e tu d i š k a m p in ja l an
subit po m aši, tudi precesijo s podobo m atere božje,
s a ’ pru tisti dan so v Brišča h im ie l tu d i v a šk i senjam .
DREKA
Solarje
Še ankrat počastili
Riccarda Di Giusto
“Je p ra z n ik a lp in u g o r
na S olarijeh”, takuo se pra­
vi v sa k o lie to z a d n jo n e ­
diejo m aja, k ar m akine iz
vsieh k raju hodejo dna za
d ru g o g o r n a t i s to le p o
planjo, kjer se srečata Ita­
l ija an S lo v e n ija . T is ti
p ra zn ik je začeu za p o č a ­
stit spom in parvega sudata,
ki je padu v parvi svetovni
uojski, R iccardo Di G iusto
iz V idm a an ga organizava
skupina A na “Morite N ero”
iz Č edada s pom očjo vsieh
alpinu N ediških dolin.
V sako lieto za telo parl o ž n o s t se n a te m k r a ju
drešk eg a kam una zb ierajo
stari an m ladi alpini, njih
d ru ž in e an p a r ja t e l ji . Je
parložnost se srečat an prež iv ie t lep o n e d ie jo an po
n avadi so tudi srečni, ker
vsako lieto je tisti dan liepa ura. Takuo je bluo an li­
etos, sonce je m očnuo sija­
lo an tu o le je dalo še buj
kuraže vsiem za lepuo p ra­
znovat do vičer.
REMANZAG
Informacije za vse
Vrh - Rem anzag
Žalostna novica
G U A RD IA M EDICA
Na naglim je v sriedo 10.
m a ja u m aru ta n a d u o m e
Natale Boscutti. D opunu je
biu 66 liet.
Natale se je rodiu na V r­
hu (Spignon - podbonieški
k a m u n ) ta p a r T a m a ž o v i
družini. Potlè njega m am a
an tata sta kupila kim etijo
dol v Rem anzage, kam ar se
je preselila vsa družina. An
pru v telim kraju so ga podkopali v petak 12. maja.
V žalost je pustu sestro
D elfino, kunjada, navuode
an vso drugo žlahto.
Za tistega, ki potrebuje m iediha ponoc je na razpolago »guardia m edi­
ca«, ki deluje vsako nuoc od 8. zviCer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka.
Za N ediške doline se lahko telefona
v Spieter na številko 727282.
Za Cedajski okraj v Čedad na Stevil-
KADA V O ZI L IT O R IN A
Iž Č edada v Videm:
ob 6.10 (Cez tiedan), 7.00, 7.26 (Cez
tiedan), 7.57, 9.(Cez tiedan), 10., 11.,
11.5 5 , 12.29(C ez tie d a n ), 12.54,
13.27 (Cez tiedan), 14.05, 15.50, 17.,
18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do
Cet. an ob praznikih)
Iz V idm a v Č edad:
ob 6.35 (Cez tiedan), 7.29, 8. (Cez tie­
dan), 8.32, 9.32 (Cez tiedan), 10.32,
1 1.3 0 , 1 2 .3 2 , 12.57(C ez tie d a n ),
1 3.3 0 , 14.08(C ez tie d a n ), 14.40,
16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od
pand. do Cet. an ob praznikih), 22.40
ko 7081, za M anzan in okolico na
NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
številko 750771.
Bolnica - Ospedale Cedad.... ...7081
Bolnica - Ospedale V idem ... ....5521
A M B U LA T O R IO DI IG IE N E
Policija - Prva pomoC............ ......113
C e r tific a z io n e p a te n ti - L ib r e tti
Komisariat Čedad ....731142-731429
s a n ita ri - S an a e ro b u s ta c o stitu ­
K arabinierji............................ ......112
zione - V accinazioni
Uffficio del lavoro
.731451
Sv. L e n a rt
INPS C edad........................... .700961
v sredo od 12.30 do 13.30
U R E S -IN A C ....................... .730153
S peter
ENEL C edad.............700961-700995
v pandiejak od 8.30 do 9.30, v sredo
od 11.00 do 12.15, v petek od 10.00
ACI.......................................... .......116
ACI C e d a d ............................ 731987
A vtobusna postaja
do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00.
R o sin a.................................... 731046
Aeroporto Ronke
C O N S U L T O R IO FA M ILIA R E
Letališče.......... 0481 -773224/773225
Muzej C edad ......................... 700700
SPETE R
Čedajska knjižnica............... .732444
Od 28. maja litorina iz
Čedada v Videm an nazaj
ima drugi urnik. Pogledita
tle par kraj te novi!
Ass. Sociale: d r. L IZ Z E R Ò
DvojezCni center Š peter...... .727490
od pandiejka do petka
K.D. Ivan Trinko.................. .731386
od 8.00 do 10.00
Zveza slov. izseljencev
P ed iatria
O B Č IN E - C O M U N I
v pandiejak od 9.30 do 12.00
D reka....................................... .721021
v petak od 9.30 do 12.30
G rm e k .................................... .725006
S rednje................................... .724094
G inecologo: d r. SCAVAZZA
Dal 28 m aggio è in v i­
gore il nuovo orario della
lito rin a C iv id a le- U dine.
Lo potete trovare nella ru­
brica qui a fianco.
732231
v torak ob 11.00 z apuntamentam, na
kor pa impenjative
Sv. L enart............................... .723028
Š p eter..................................... .727272
Sovodnje................................ .714007
Podbonesec ........................... .726017
T avorjana............................... .712028
Za apuntamente an informacije tele­
Prapotno..*............................ .713003
fonai na 727282 (umih urada od 8.30
Tipana .................................... .788020
Bardo....................................... .787032
do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an
Matajur an Livek za turizem
SR E D N JE
P otrieban nam je mlin
S koraj vsak člo v ek povie svoje težave parjatelju,
de mu da d o b ar n asv et al
pa de ga p o talaži z dobro
b e s ie d o . T u d i mi v S riednjem im am o dosti težav,
a ne vem o, katerem u bi se
la h k o p o k u m r a l i , d e bi
nam pom agu.
Naš kam un je zadost ve­
lik an p o v ie d a t m u o rm o
g ranko resn ico , de m en ia­
m o v c ie lim k a m u n e še
adnega m lina ne.
Z lo težka je pot do kosa
p o le n te : p o tlè , ki sm o s
trudom pardielal nekaj si-
novi matajur
Odgovorna urednica:
J O L E N AM OR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi M atajur a.r.l.
Čedad / Cividale
Fotostavek: GRAPHART
Tiska: EDIGRAF
Trst / Trieste
Včlanjen v USPI/Associato alTUSPl
S ettim anale - T ednik
Reg. T ribunale di U dine n. 28/92
N aročnina - A bbonam ento
Letna za Italijo 40.000 lir
Postni tekoči raCun za Italijo
C onto corrente postale
N ovi M atajur Č edad - Cividale
18726331
Za Slovenijo - D ISTR IEST
Partizanska, 75 - Sežana
Tel. 067 - 73373
L etna naročnina 1500.— SIT
Posam ezni izvod 40.— SIT
Žiro raCun SD K Sežana
Štev. 51420-601-27926
OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col
Komercialni L. 25.000 + IVA 19%
k i le ž e n a K o lo v r a tu an
M a ta ju rju n a ju g o s lo v a n ­
ski strani, za iti na targ v
Č edad al pa v N ediško d o ­
Tri nove župnije
Z dekretom predsednika lino, se ustavejo tudi v Cerepublike so povzdignili v p lešišču an S au o d n ji. Z a ­
N ediških dolinah tri kapla- vojo tega so tele vasi ratanije v župnije an takuo so le buj žive.
Ljudje so m alom anj p o ­
bli im enovani trije žu p n i­
ki, ki so že zauzeli službe­ zabili na tiste lieta, kar trik o lo risti so jih strašili, de
no m esto.
M iesto žu p n ik a na L ie- tisti, ki žive tan po tin kraj
sa h (g a rm iš k i k a m u n ) je so nagobarni ljudje. An je
preuzeu gaspuod G iovanni pru takuo, de so p o zab ili,
s a ’ duo na želi, de po n a ­
N im is , v T o p o lu o v e m
(garm iški kam un) gaspuod ših vaseh, m iez naših ljudi
M a rio C e r n e t an go p a r an tistih, ki žive na drugim
s v e tim S tu o b la n k e p a r k ra ju k o n fin a bo m ie r an
D re k i p a g a s p u o d M ario parjateljstvo?
T ak u o , ki vem o , M a ta ­
Laurencig.
ju r an L ivek sta dva kraja,
k am ar lju d je hod ejo šijat,
SO V O D N JE
C iesta M ašera-C eplešišče sm učat. Pozim e so ble tudi
tekm e, gare, ki so gor parnov hotel an turizem
K o n č n o so s p e t z a č e l k licale puno ju š k ih , fu renaprej dielat ciesto, ki v e­ štih ljudi. N a sm iem o p o ­
že vas M ašero s C ep leši- zabit, de pot, ki peje na L i­
vek an M atajur gre skuoze
ščam.
M ašera n iem a še nobe- našo dolino, zatuo jo m u ­
dne kolovozne poti an lju­ orm o daržat čedno, pru ta­
dje m uorajo vsa briem ana kuo m u o rm o b it p rija z n i,
p r e n a š a t n a h a r b a tu k o t g entil z ljudm i, predvsem
žvina an zatuo vsak lahko s te fu re štim i, tak u o bojo
SV E T L EN A R T
p o m is li, k a k u o je te ž k u o hodil še buj zvestuo tle toNov kaplan
P r e t e k l o n e d ie jo je življenje telih judi. C iesto, de.
L ansko lieto so o d p arli
p r e v z e u m ie s to k a p la n a ki jo bojo nardil, bo zatuo
p o d u tan sk e fare duhovnik v e lik e g a p o m ie n a an t a ­ na M atajurju liep albergo,
M arino S tefanutti, ki je do kuo, ki se troštam o, bo na- k je r se m o re an p re s p a t.
T a k u o , ki se č u je p ra v it
reta že lietos.
sadà biu v Paularo.
o k u o le , z a z id a jo d ru g e g a
C
eplešišče,
ki
je
bila
še
L ju d je so p a rč a k o v a li,
de jim b o jo d a l d u š n e g a do lanskega lieta popuno- par M ašerah.
T uole bo Sigurno parklipastirja, ki bo znu slovien- m a odriezana vas, začenja
sko, a n a žalo st tel d u h o ­ im ie t d ru g a č e n o b ra z , je calo tle h nam šijatorje an
vnik je dom a iz A lesso v buj živa, m anj zapuščena. d r u g e t u r i s t e , z a t u o na
K a rn iji an z a tu o ne m ore T uole pa tudi zavojo tegà, sm iem o spat, m uorm o d ie­
obedan parčakovat od nje­ ki so odparli blok v Polavi. lat vsi kupe, takuo turizem
ga, de bi guoriu po slovi- L judje, ki parhajajo iz L iv­ zrase tudi tle par nas.
(M atajur, 16.9.56)
ensko, po jezik u ki ga d o ­ ka, R avni an d ru g ih v asi,
erka an ušenice, m uoram o
skarbiet še za prevoz pardielka v m lin.
T is ti n a rb u j b liz u je v
S k ru to v e m , v p o d u ta n sk i
občini. D uga je ta pot, vič
ku ad n o uro h oje iz S ried n je g a an tu d i te ž k a , če
p o m is lim o , d e je tr ie b a
dost krat nest žaki na harbatu , če ni n o b ed n e g a, ki
bi šu tisti dan z vozom v
dolino.
K ajšan bi se m u vprašat,
kuo je tuo de ju d je telega
kam una na postavijo m lina
kje blizu. M lin košta dost,
par nas ni velikih kim etu,
ki bi im iel zadost sudu. T i­
sti pa, ki dielajo po sviete
zaslužejo kom aj tarkaj, de
s te ž a v o p re ž iv lja jo sebe
an družino.
Zlo pam etno bi bluo, de
bi se zbralo vič ljudi kupe
an de bi s skupnim i m očm i
postavili m lin.
T ajšan m lin naj bi biu v
Z am ierju, kjer bi bluo lah­
ko nosit m let iz vsieh vasi
našega kam una.
saboto ne).
Rezija............................ 0433-53001/2
G orska skupnost-Špeter...... .727281
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
m ači v iern ik i n arlie u š zastopejo.
O D 5.D O H .JU N U A
Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Natisone tel. 756035
OD 3. DO 9. JUNUA
Cedad (Minisini) tel. 731175
Ob nediejah in pruznìkah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoe
se more klicat samuo, ce riccia ima napisano »urgente«.
D
O
r l l / D
L I K O
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE
TR2ASKA KREDITNA BANKA
FILIALE DI CIVIDALE - FILIALA CEDAD
Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352
CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 30.05.95
v alu ta
k odeks
S lo v e n sk i to lar
A m eriški d o lar
N em šk a m ark a
F ra n c o sk i frank
H o lan d sk i florint
B elgijski fran k
F u n t Sterling
K an ad sk i d o lar
J a p o n s k i jen
Š v icarsk i fran k
A vstrijski Šiling
Š p a n s k a p e s e ta
A v stralsk i d o lar
Ju g o s lo v a n s k i d in ar
H rvaSka k u n a
SLT
USD
DEM
FRF
NLG
BEF
GBP
CAD
JPY
CHF
ATS
ESP
AUD
YUD
HR kuna
nakupi
prodaja
13,50
1607,00
1160,00
328,00
1037,00
56,50
2569,00
1174,00
19,30
1407,00
165,10
13,30
1160,00
—
300,00
14,00
1673,00
1209,00
342,00
1079,00
58,80
2674,00
1222,00
20,10
1464,00
171,80
13,80
1207,00
—
320,00
FONDI CISALPINO:
FIDUCIA BEN RIPO STA
Che si basa sulla correttezza e trasparenza verificate giorno
per giorno, e sui risultati.
Sono fondi da consigliare a risparmiatori che non vogliono
giocare alla speculazione.
I Fondi cisalpino sono distribuiti dalla filiale di Cividale del­
la Banca di Credito di Trieste.