1. PDF dokument

Transcript

1. PDF dokument
matajur
novi
naš časopii
tudi n a - _
spletni strani
UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO
OBISKV REZIJI IN SREČANJE Z
ŽUPANOM
ILGIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR
H
v dre S kem kamunu za veliko
NUOČ...
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / C IV ID A IE • U lica R istori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail:
novimatajur@ spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /
abbonam ento postale gruppo 2/50% • Tednik / settim anale • Cena 1,00 evro
št. 32 (1313)
Čedad, četrtek, 28. avgusta 2008
TAXEPERgUE 33100 Udine
Italy
TASSA RISCOSSA
Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine
S
www.novimatajur.it
Nova zakonska pobuda na Deželi v Tarstu
Za branit naše
dialekte, al pa...?
Nie ki. Naša desnica, naj je
na Deželi ali pa na vsedrža­
vni ravni v Rimu, naj gre za
stare “mačke” ali mlade poli­
tike, ne more uon s svoje ko­
že, ni v stanju, ne zmore se
vzdigniti na nivo drugih
držav an postati evropska.
Gleda tel sviet šele skuoze
očale hladne vojne an železne
zaveze an je nimar an še na­
prej proti Slovencem, ku za
časa fašizma an še po njem.
Pruoti slovenski daržavi, ki je
sada naša partnerka v Nato,
Evropski Uniji an še kje
drugje, se ne oglaša, vsaj od­
krito ne. Je pa zlo aktivna ko
gre za slovensko manjšino an
le naprej an še najraj se za­
ganja pruoti nam, ki smo narbuj šibka vieja slovenske
skupnosti v Furlaniji Julijski
Krajini. Donas ku 40 al pa 20
liet od tega, ko nie tiela še čut,
de smo v Videnški pokrajini
Slovenci, de naši dialekti od
nadiškega, do terskega an re­
zijanskega so slovienski.
Takuo po poslancu Ferracciu Sara v Rimu tudi de­
želni svetovalec v Trstu Ro­
berto Novelli je podparu ini­
ciativo za napisat poseben de­
želni zakon, ki naj brani na­
še krajevne govore, zak so v
nevarnosti - pravi v sintoniji z znanimi političnimi na­
cionalističnimi skupinami v
Benečiji - zaradi slovenskega
jezika an slovienske manjši­
ne.
Brez strahu bit smiešni se
upajo tarditi, de zaradi tistih,
ki guormo an pišemo, molemo an pojemo po sloviensko,
učimo otroke v šuoli v obieh
jezikih, se naš izik an naša
kultura zgubjajo. Tisti, ki so
bili nimar pruoti vsakemu
varstu naše kulture an nieso
zganil še mazinca za naš
izik, naj bi jih pa branili...
Buog se usmili.
Resnica je draga. Tisti za­
koni, kijih že imamo, daržavni an deželni, imajo specifi­
čna določila za slovenske
dialekte Videnške pokrajine.
Pra na bazi sedanjega dežel­
nega zakona je en miesac od
tega Dežela namenila 100 ti­
soč evrov za valorizacijo na­
ših dialektov v Videnški po­
krajini. Keri so pa namieni
novega zakona?
Tle an moment precesije
v Drec, zdol pa parprava
gubane ta par Trinku
an žegen pušjiu rož
za Rožinco v Matajurju
Rožinca, parprava gubane, zgodovina
an poezije v dreškem kamunu
Tradicionalni senjan so prazn oval tudi v M atajurju
Med predstavitvijo
pesm ske zbirke Mutasti
se šuijajospomini"
Že druga knjiga v adnim lietu
U
U
y Dreki predstavili pesniško zbirko Gabrielle Tomasetig
El - ’ II
5*
La parola resiana
protagonista a Vilenica
Sabato 6 settembre un incontro a Štanjel
La produzione letteraria in resiano sarà tra i protagoni­
sti delila 23. edizione del festival internazionale Vilenica,
appuntamento ormai tradizionale per la cultura del Cen­
tro ed Est Europa.
Il festival si terrà dal 3 al 7 settembre, e prevede il con­
ferimento del premio Vilenica quest’anno assegnato allo
scrittore polacco Andrzej Stasiuk.
Come detto, la produzione
letteraria della Benecia torna
a far parte del program m a di
Vilenica, dopo la lettura e
presentazione dell’antologia
“Besiede tele zemlje” avve­
nu ta tre anni fa. Questa vol­
ta è di scena la letteratura in
resiano. AH’interno di una
m attinata letteraria a Štanjel,
sabato 6 settem bre alle 12 in­
terverranno i professori M a­
tej Šekli e Roberto Dapit, che
introdurranno le letture di
Silvana Paletti e Renato Qua­
glia. L’incontro sarà conclu­
so da u n ’esibizione del Grup­
po folcloristico Val Resia. “Il
senso delTiniziativa - affer­
m ano gli organizzatori - è
consentire una visione della
situazione in cui versa il dia­
letto resiano e la sua produ­
zione le tte ra ria al giorno
d’oggi, e problem atizzare tu t­
te quelle attività che in qual­
che modo influenzano la pre­
senza, lo sviluppo e la cono­
scenza di questa ricca eredi­
tà culturale”.
Renato Quaglia sarà an ­
che tra i poeti chiam ati a leg­
gere, nella serata di sabato,
nella grotta di Vilenica, nei
pressi di Sežana, durante la
presentazione e consegna del
premio, m entre a conclusio­
ne della cerim onia il Gruppo
focloristico Val Resia si esi­
birà davanti alla grotta. Nel
corso della serata verrà pro­
posto ad un pubblico di li­
vello internazionale il film
docum entario “Ta rožina do­
lina” realizzato da RTV Slovenij a.
Il program m a di Vilenica
prevede anche una serie di
iniziative collegate al festival,
e tra queste una tavola ro­
tonda che avrà luogo giove­
dì 2 ottobre a Lubiana, nella
sede dell’Associazione degli
scrittori sloveni, sul tem a “Il
dialetto sloveno e la produ­
zione letteraria a Resia oggi”.
M oderato da M atej Šekli,
l’incontro prevede anche la
partecipazione di Roberto
Dapit, Milko Matičetov, Lui­
gia Negro, Silvana Paletti e
H an Steenwijk.
V dreškem kam unu seje
že druga knjiga rodila v ad­
nim lietu. Po “Rožinca je
naša”, ki so jo predstaviti
pru 'no lieto od tegà, sadà
je na varsti liepa pesniška
zbirka “M utasti se šuijajo
spomini” Gabrielle Toma­
setig - Popotnikove, ki jo je
izdalo, pru ku ta parvo, kul­
turno društvo Ivan Trinko
iz Čedada v sodelovanju z
društvom Kobilja glava iz
Dreke. Dvorana dreškega
kamuna seje v četartak, 14.
vošta napunla, an vsi na
koncu so bli zaries zado­
voljni, saj je biu liep kul­
turni dogodek.
več v prihodnji številki
Čeglih ni bluo liepe ure, an lietos so
v Dreki p a r Devici M ariji veselo praz­
noval Rožinco. Ku po navad, puno judi se je zbralo gor p ar ejerkvi za m ašo
an precesjo. Dreške žene so potlé napravle pred cierkujo navadni “merkatin ” za potriebe dreških cierkvi an k a­
pel. Praznovanje v dreškem kam unu se
je p a začelo še priet, pruzapru v sabo­
to 9. vošta ta p ar Trinku, kjer je Ga­
briella Pitažova navadla deset žen an
adnega moža, m alom an vsi so tle z n a ­
ših dolin, ru n a t gubance po dreški n a ­
vadi. Pred Rožinco, 14. vošta, popudan,
te m ladi so mogli an lietos se učit n a ­
b ijat n a zvonuove od naših starih tonkaču, s pomočjo skupine taz K ravarja.
Zvičer pa društvo Kobilja glava an Kul­
turno društvo Ivan Trinko so predstavli
zbornik piesm i “M utasti se šuijajo
spom ini” G abrielle Tomasetig - Podpotnikove taz Dolenje Dreke.
Rožinco so praznoval an v M ata­
ju rju , kjer je biu tudi senjam Svetega
Louranca.
Program sejm a je biu an lietos za­
ries bogat, na njem so tudi parvič pred­
stavli dokum entarni film “Noč, k ije iz­
brisala ta prekleti konfin”. Avtorja sta
časnikarja M iloš B atištu ta in Ezio
Gosgnach, ki je tudi vodu an povezovau m atajursko predstavitev.
beri na strani 7
2
novi matajur
Aktualno
Četrtek, 28. avgusta 2008
L’Azienda territoriale per
l’edilizia residenziale (Ater)
di Udine ha indetto un b an ­
do - divulgato anche in slo­
veno - per l’assegnazione di
alloggi in locazione di edili­
zia residenziale pubblica sov­
venzionata che si renderanno
disponibili nei Comuni di
Drenchia, Grimacco, Prepotto, Pulfero, S. Leonardo, S.
Pietro al Natisone, Savogna,
Stregna e Torreano.
Gli alloggi saranno asse­
gnati in locazione a tempo in­
determ inato, il canone ed il
rapporto locativo saranno re­
golati secondo la disciplina
speciale per l’edilizia sovenzionata della Regione Friuli
Venezia Giulia nonché, per
quanto applicabili, dalle nor­
me generali che regolano la
locazione di immobili ad uso
abitativo.
Il term ine per la presen­
tazione delle dom ande di
partecipazione scade lunedì
27 ottobre. La graduatoria fi­
nale rim arrà valida per due
anni e sarà utilizzata per l’as­
segnazione degli alloggi at­
tualm ente disponibili e di tut­
ti quelli che dovessero ren­
dersi disponibili in futuro.
P er ogni inform azione è a
disposizione l’Ufficio asse­
gnazioni e segreteria dell’Ater, presso la sede di Udi­
ne in via Sacile 15, con il se­
guente orario: lunedì 9.30-12
e 15-17, mercoledì e venerdì
9.30-12.
Presso questi stessi uffici e
nei m unicipi dei Comuni in­
teressati è possibile ritirare
copia del bando e della m o­
dulistica necessaria per con­
correre.
V Sloveniji
Ater, bando per alloggi plinski terminali
in nove Comuni delle Valli burijo duhove
Saranno assegnati in locazione a tem po indeterm inato
“A Ferragosto
i rumori
della cava!”
R ic e v ia m o e p u b b lich ia m o :
Anche a Ferragosto si è lavorato in
una cava, sul versante di Clastra, dal­
le 6 del m attino, disturbando così la
quiete di u n a g iornata di festa. Giusto
precisare ciò, dato che a detta di qual­
cuno non ci sono rum ori percepibili!
B.F.
agosto 2008
m , ■ ■ ■r -
Pismo
iz Rima
Stojan Spetič
Še naši stari so pravili, da ni nič
boljšega, v časih borznih kriz, kot in ­
v estirati v zidove? Stara m odrost, ki ni
tu ja n iti prem ierju Silviu B erlusconi­
ju . M edtem ko smo mi, n av a d n i
sm rtniki, nam akali svoje ude v j a ­
dransko m odrino, je Črni vitez zaklju­
čil pogajanja in si kupil vilo na g ard ­
skem jezeru. Vila je seveda ob jezeru,
saj im a p ristan in pristajališče za h e ­
likopterje, 30 sob in veliko teraso za go­
ste. In, seveda, obsežen park s stole­
tnim i drevesi. Vila je bila svoj čas last
družine Campari, znane po rdečkastem
aperitivu. Za B erlusconija bo to kar
p etn ajsta po vrsti.
Začelo s e je pred nekaj desetletji, ko
je s pom očjo odvetnika C esara Previtija odkupil vilo ubite m arkize Anne
5 medaglie olimpiche
Bel successo per la rap ­
p re sen tan za slovena alle
Olim piadi di Pechino dove
61 atleti si sono m isurati con
i m igliori del mondo. E ’ tor­
n ata infatti a casa con 5 m e­
daglie olimpiche: una d’oro,
vinta da Prim ož Kozmus nel
lancio del martello, due d’ar­
gento vinte rispettivam ente
da Sara Isakovic nei 200 m e­
tri stile Ubero di nuoto che ha
m igliorato anche il record
sloveno e dal velista Vasiliji
Žbogar e due di bronzo con­
quistate dalla judoka Lucija
Polavder e da Rajm ond De­
bevec nel tiro.
Su 205 paesi partecipanti
alle Olim piadi 2008, la Slo­
—
A
Casati Stam pa v okraju
San M artino pri Arcoreju, nedaleč od M ila­
na. Tu si je pred k ra t­
kim dal zgraditi grob­
nico, ki je kopija groba
fa rao n a T utankam na.
N ačrte je izdelal arhi­
tekt Sandro Bondi, k ije
sedaj m inister.
Tu prem ier živi s starejšo hčerko in
sinom, m edtem ko je ženi Veronici in
trem m lajšim otrokom nam enil vilo v
k ra ju M acherio, ducat kilom etrov
stran.
Kaj pa počitnice na m orju? N ajel si
je gradič na obali pri m ondenem sre­
dišču Portofino, v Liguriji. R ad bi ga
kupil, a mu ga lastniki ne dajo. N a­
jem nim a zapade prihodnje leto, zato si
je m edtem uredil protokolarno vilo na
Sardiniji.
Tu im a vse, od gojišča cvetlic do
um etnega vulkana. Pod skalo je dal iz­
kopati skriven pristan, s helikopterji pa
prihajajo tja tudi državniki, kot Tony
B lair ali V ladim ir Putin.
Na S ardiniji im a še nekaj m anjših
Contributi prima
casa revocati,
nuova chance
I cittadini che hanno presentato do­
m anda p er ottenere i contributi regio­
nali per l ’acquisto della p rim a casa
contestualm ente alla richiesta di m u­
tuo e si sono visti archiviare o revocare
la pratica per alcuni vizi sostanziali,
hanno tem po sino al 15 settem bre per
presentare la richiesta di contributo
straordinario.
La novità è stata introdotta con l ’as­
sestam ento di bilancio 2008 e le m o­
dalità per accedere ai fondi (pari al­
l ’im porto richiesto o a quello conces­
so e com unque sino ad una quota m as­
sim a di 12 m ila euro) sono illustrate
nell'home page della Regione (www.regione.fvg.it), m entre da lunedì 25 ago­
sto è disponibile anche la m odulistica
necessaria.
In particolare, p er quanto riguarda
le dom ande archiviate, la san ato ria è
stata prevista per i seguenti casi: ri­
tardo della presentazione del trasferi­
m ento di residenza, Isee non aggior­
nati a m utam enti dello stato di fam i­
glia p er l'arrivo di un bimbo, esten ­
sione o riduzione della tito larità della
dom anda.
vil: za prvo ženo, sina, hčerko in v nu­
ke. Cel niz vil si je Berlusconi omislil
onkraj oceana, v K aribih. Dve na Berm udih in nekaj na Antigui. A tja gre
res poredkom a, k ar seveda zelo prija
služničadi, ki vile varuje in oskrbuje,
predvsem pa v njih uživa.
Zanim ivo je, da so vse ob vodi, niti
ena ni v hribih. Dokaz, da gora ne m a­
ra in tudi sm uča ne.
Pravijo, da se kljub tem u, da jih im a
sedaj k ar petnajst, še vedno pritožuje,
da nim a kam na počitnice. Saj im a dve
ženi, pet otrok, nekaj vnukov, p rija te ­
lje in znance, ki se selijo zdaj sem, zdaj
tja.
M orda mu res ne preostaja drugega,
kot da počitnice preživi v rim skih p a ­
lačah Chigi in Grazioli. Ali pa v skriv­
nem stanovanju na Campo d e’ Fiori,
kjer - tako pravijo - obiskuje mlado te­
levizijsko napovedovalko.
Vse to, in vladati vmes, m ora biti res
naporno.
PS: M edtem, ko sem to pisal, je Ber­
lusconi kupil že šestnajsto vilo in sicer
n a grškem otoku Symi, v D odekanezu,
m ed Rodosom in turško obalo.
P linski te rm in a li (rigassificato ri) že n ek aj časa
b u rijo duhove. Okoli n jih o ­
ve lokacije in u p o ra b n o sti
sta se v b istv u izo b lik o v a­
la dva tab o ra . Celo več:
m ed S lovenijo in Ita lijo
(FJK) ni k ak šn ih b istv en ih
u sk lajen ih predlogov, k ar
še bolj ko m p licira zadevo.
M arko S tarm an , vodja slo­
venske m ed reso rsk e d elo ­
vne sk u pine za plinske te r ­
m inale, n a v p rša n je ali je
m ogoče, da bo Ita lija kljub
n asp ro to v a n je m tu jim in ­
v estito rjem dovolila g ra d ­
njo p lin sk ih te rm in a lo v ,
enega v Zavij ah in drugega
sredi T ržaškega zaliva, od­
g o v arja, da je stališče Slo­
ven ije odklonilno, n e g a ti­
vno. N apovedal je, da bodo
razpravo glede tega v p ra ša­
n ja n a m in istrstv u za oko­
lje p o d aljšali do 20. sep ­
tem b ra. To gradivo je m ed
prvim i, ki so v celoti o b ja ­
vljena tudi n a spletnih s tra ­
n eh m in istrstv a in n an je
lahko tu d i ja v n o s t piše p ri­
pom be.
Za obnovo postopka se je
slovensko m in istrstv o za
okolje odločilo tu d i zato,
ker je Ita lija p riznala, da bi
okoljski vplivi za rad i te r ­
m inalov segali čez mejo.
Zato je p re d sta v n ik e Slo­
ven ije n ep rije tn o p re se n e ­
tilo soglasje, ki ga je ita li­
jan sk o okoljsko m inistrstvo
v začetku m aja dalo za te r ­
m inal v Zavljah. Na to s e je
odzval m in ister Jan e z P o d ­
obnik, k i j e p isal ev ro p sk e­
m u k o m isarju za okolje,
ita lija n s k i m in is tric i za
okolje in p red sed n ik u F u r­
la n ije - Ju lijs k e k ra jin e
R enzu Tondu. M in istric a
S tefan ia P restigiacom o m u
je odgovorila, da Ita lija še
ni sp rejela dokončnega s ta ­
lišča do žaveljskega te rm i­
n ala in da je tu d i tis ti s re ­
di m o rja še v fazi p re v e r­
ja n ja .
Naj večji p roblem te rm i­
nalov je n eu strezn o p o v e­
čanje p ro m eta ladij z n e­
v arn im i to v o ri v p re o b re ­
m enjenem Tržaškem zalivu
in z a sta rela tehnologija. Ta
bi v p liv ala n a k o n stan tn o
o h lajev a n je m orske vode,
n a n ev arn o m ešan je m o r­
Cinque medaglie olimpiche per la Slovenia
venia si è classificata al 41.
posto.
Tre volte Juri
La Slovenia è nel pieno
della cam pagna elettorale, il
prossimo 21 settembre infatti
si voterà per il rinnovo del­
la C am era di Stato. Le liste
dei candidati per i 90 seggi in
parlam ento sono orm ai qua­
si pronte e verranno ufficia­
lizzate nelle prossim e ore.
A differenza di quanto ac­
caduto nelle due scorse legi­
slature, questa volta sono tre
i candidati p er il seggio spe­
cifico della m inoranza ita ­
liana per il quale votano so­
lo gli appartenenti alla m i­
noranza, iscritti in un elenco
elettorale apposito. P er la
terza volta si ripresenta Ro­
berto B attelli che nel 2000 e
2004 era stato l’unico candi­
dato. Sono inoltre candidati
Aurelio Juri, deputato uscen­
te del P artito socialdem o­
cratico ed ex sindaco di Ca­
podistria e Sergio Pelan.
In competizione per un
seggio in parlam ento sono
anche altri due Juri: il fra­
tello di Aurelio, Franco ex
sottosegretario agli esteri,
giornalista, v ig n ettista e
scrittore che candida a Isola
con il partito Zares (nato dal­
la scissione della LDS) ed il
figlio Luka, candidato a Ca­
podistria per il P artito so­
cialdemocratico.
Film in mostra
Alla 65. M ostra del Cine­
m a di Venezia saranno p re­
sentati due film sloveni: Pae­
saggio n. 2 (Pokrajina št. 2)
per la regia di Vinko Mòderndorfer ed il film breve di
Igor Šterk “Every B reath
You Take”. Il prim o gareggerà nella sezione E uropa Ci-
nem as Label e per il Leone
del futuro, il secondo nella
sezione “Corto cortissim o”.
Studi estivi a Bovec
Sono 47 i partecipanti al
Corso estivo Bovec 2008, de­
stinato a studenti universi­
tari e provengono da Italia,
Austria, Croazia, M acedo­
nia e Slovenia. Tema del cor­
so quest’anno “Pane e vino
- L’agricoltura nell’area di
Alpe A dria”. Obiettivo del
corso è favorire le relazioni
tra giovani studenti univer­
sitari di questo territorio e
offrire la possibilità di stu ­
skih sedim entov, v k a te rih
je p rev eč nak o p ičen eg a ži­
vega sre b ra. P ro b le m a ti­
čna je tu d i u p o ra b a k lo ra
za čiščenje cevi in nastan ek
alu m in ijev ih spojin, n e v a r­
n o st iztek a in vžiga plina,
vpliv n a večp lastn o sla b ša ­
nje ek o lo šk ih ra z m e r v
m orju, n eg ativ n i vpliv na
turizem in n a videz krajine.
S prem em ba, ki jo za te r­
m in al sredi m orja, p re d v i­
devajo v Ita liji, je ta, da so
njegov položaj p re m ak n ili
za tri n av tičn e m ilje ju g o ­
zahodno (bliže P iran u ) in
600 m etro v od slovenskega
te rito ria ln e g a m o rja. Ta
te rm in a l naj b i om ogočil
pretovor osm ih m ilijard k u ­
bičn ih m etro v zem eljskega
p lin a n a leto, p rip eljalo pa
naj bi ga k ak ih 80 ta n k e r­
jev. S tarm an , ki je p o u d a ­
ril, da daje S lovenija svoje
zah tev e n a podlagi m e d n a ­
ro d n ih konvencij, m eni, da
bi n a p re to v a rja n je zem elj­
skega p lin a lahko gledali
tu d i s p o zitiv n e stran i. Pod
pogojem , da bi u p o ra b lja li
p rim ern o , sodobno te h n o ­
logijo in da bi zm anjšali ko­
ličino n afte v tržašk em p ri­
stanišču (pretovorijo je p ri­
bližno 40 m ilijonov ton na
leto), b i b il p re to v o r ze­
m eljskega p lin a m o rd a ce­
lo ekološko sprejem ljiv.
N ovinar in ja v n i delavec
Franco Ju ri pa je prepričan,
da ob tej obali n i u strez n ih
pogojev za te te rm in a le in
da je m orje v T ržaškem z a ­
livu globoko le 22 m etrov,
zato bi b il tako zasn o v an
te rm in a l vidno še bolj iz­
p o stav ljen . V p rašal se je,
ali te rm in a l ne vodi v m ilita riz a c ijo za liv a. Za ž a ­
veljskega, ki je blizu te r­
m in ala za nafto, p a da p re ­
cej povečuje tv eg an je za
verižne nesreče. Zveza eko­
loških gibanj S lovenije je
n a tisk o v n i k o n fe re n c i
p re d sta v ila svoj ja v n i p o ­
ziv. Z n jim od slovenske
vlade zah tev a, da še v tem
m a n d a tu n a ro č i re v iz ijo
ita lija n sk ih študij o u m eš­
čan ju term in alo v , p ro b le ­
m u o n esn a žen ja z živim
sreb ro m in alu m in ijev im i
sp o jin am i te r o o h lajan ju
m orja, (r.p.)
diare la lingua del proprio vi­
cino.
Controllo raddoppiato
V enerdì 22 agosto gli
agenti di polizia di Gorizia e
Trieste, assiem e ai colleghi
sloveni di Nova Gorica e Ko­
per, hanno effettuato con­
trolli più severi in tu tta la
porzione di confine di com­
petenza, prestando partico­
lare attenzione all’eccesso di
velocità. Sono stati 185 gli
autom obilisti ferm ati, il più
veloce in un centro abitato
guidava alla velocità di 75
km all’ora, al di fuori dei cen­
tri abitati invece procedeva
alla velocità di 153 km /h, ha
dichiarato la polizia di Nova
Gorica.
novi matajur
Kultura
Četrtek, 28. avgusta 2008
Grande guerra, la realtà
dimenticata degli sfollati
L ’incontro con Elpidio Ellero a San Volfango
Elpidio Ellero (al centro)
con accanto Liliana Crainich
e il vicesindaco Ugo
Tomasetig, sotto Gabriele
Donato, studioso originario
di Drenchia e protagonista
della terza serata di incontri
Liep večer v Srednjem
Gor na varhu skupina BK
evolution pred sriedenjsko
suolo an Beneško gledališče
Lietos je bilo polietje zlo
živuo an v kam unu Sriednje.
Po Svetem Ivanu, ki so ga
praznoval v gorenjem koncu
kam una an vse nardil po sta­
rih navadah, ki so jih spet
oživiel, so se sada pom aknil
še v dolenji konac.
Takuo v p etak 22. vošta
zvičer, na odpartem prestoru ta pred šuolo, so napravli liep vičer. To parvo so piel
an godli, an še kakuo lepuo,
BK evolution. V skupini so
bili Davide Clodig, Igor Cer­
no, A nna Bernich, A lessan­
dro B ertossin, Davide Tom asetig an Luca Clinaz, ki
so “ugriel” publiko an ji šenkal pušji liepih piesm i Kekka, D avida an drugih bene­
ških avtorjev. Potle je bla pa
igra Beneškega gledališča
Cristiano Gavina, Alla grande.
Milano: Marcos y Marcos 2003
Il romanzo autobiografico di
Cristiano Cavina forse non è
un’opera di cui si parlerà tra 20
anni, perché non ha una gran­
de storia sullo sfondo e non è
nemmeno fortemente innova­
tivo dal punto di vista stilistico.
Ma nonostante questo è un ro­
manzo che a leggerlo appas­
siona, che può far piangere e far
sorridere, che dà da pensare.
Il primo romanzo di Cavina,
del 2003, ha raggiunto moltis­
simi lettori anche grazie all’ac­
coglienza favorevole della cri­
tica e all’entusiasmo dei librai.
Nel 2006, per Alla grande, Ca­
vina ha vinto il Premio Tondelli
per giovani autori italiani di
opere edite di narrativa. Que­
sto sicuramente non ci sor­
prende, perché Cavina riesce a
raccontare una storia semplice
con una scrittura rapida, ricca
di metafore legate al mondo in­
fantile, che hanno la capacità di
presentare al lettore la visione
fantastica del mondo di un ra­
gazzino. Il discorso appare coe­
rente proprio perché fino alla fi­
ne non esce dal sogno magico
del protagonista. È una scrittu­
ra che spesso diverte, pur aven­
do nel fondo una forte compo­
nente morale. Lo stile è coin­
volgente; ci fa rivivere i nostri
sogni di bambini e ci fa vedere
il mondo attraverso gli occhi di
un ragazzino febee di avere una
bicicletta, a lungo desiderata, e
febee di sognare ancora in un
ambiente troppo duro. Bla si
guarda continuamente attorno
“M ajhane družinske nasreče“, v kateri igrata Anna lu s­
sa an A driano G ariup an so
jo gledauci pru lepuo sparjel.
Naše gledališče nim ar ra z­
veseli ljudi an jim je vseč, čeglih telekrat je bila “pravca”
pruzapru zlo žalostna. An
posebno vseč je tistim , ki ga
parvič gledajo. Sevieda za
tuole so potriebni an dobri
igrauci, Anna an A driano pa
sta že skor “profesionalca”.
e tira le sue brihanti conside­
razioni. Davanti a un quadro
deba Madonna che sale in cie­
lo osserva ad esempio: “Era dal
1600 che si preparava a decol­
lare, con le braccia spalancate
e lo sguardo perso, quasi mahnconico. Dopo quattrocento
anni ancora non si era mossa di
un centimetro, come se qual­
cosa la trattenesse a terra,
qualcosa che non c’entrava per
niente con la forza di gravità.”
(p. 20). Il mondo di Bastiano
Casaccia, l’undicenne protago­
nista, è chiuso tra le case po­
polari di viale Neri di Casola
Valsenio, in provincia di Ra­
venna e la parrocchia in cui fa
il chierichetto; tra la scuola che
frequenta e la caserma dove
viene condotto per i danni che
combina. Vive con la mamma,
la nonna (che insieme aha gat­
ta gioca a fare il soprammobi­
le) e il nonno, che ogni sera du­
rante la cena è rimproverato di
essere l’unico contadino a non
aver fatto i soldi. Frequenta poi
tanti altri personaggi dehe ca­
se popolari, dal tossicodipen­
dente Mago Mammola a Sau­
ra, una handicappata. La bici­
cletta Bmx, la Turboberta dal­
le ruote gialle con crb Bastiano,
detto Bla, pedala per le strade
polverose, è un Ronzinante, che
il nostro Don Chisciotte caval­
ca con la dignità di un “nobbe
cavahere”. I suoi amici - tutti in­
sieme una sorta di Sancho
Panza chiamati con i sopran­
nomi di Fattura, Bomba, Don­
na - diventano compagni di im­
prese favolose. Come suggeri­
sce Anna Folti, c’è anche una
Tuole je ries an če pogle­
damo, kikrat nastopata. Po­
mislita! v petak so igral v
Sriednjem , v saboto 23. vo­
šta v M ostu na Soči an v nediejo pa v Lipi. M iesca luja
so z igro M ajhane družinske
nasreče šli v Breginj an na
Livek, m aja so bili pa v Robidišču, n a Kam breškem an
na Goriškem. Pridni, kanè?
Zatuo jih tudi vabijo povsierode.
La seconda delle tre sera­
te - tutte seguitissime - che
l’associazione Kobilja glava di
Drenchia ha dedicato agli av­
venim enti legati alla Prim a
guerra mondiale, è servita a
focalizzare l ’attenzione su
aspetti non sempre trattati
non solo nei libri di storia, ma
neanche in quelli specializza­
ti sul tema. Elpidio Ellero, stu­
dioso di Qualso, ha dedicato
il suo ultimo libro non ai sol­
dati, ma alla gente che ha vis­
suto la guerra nella propria
terra. Sono stati quasi 10 mi­
la i sfollati friulani, molti dei
quali sono stati internati. Gli
sfollamenti avvenivano tal-
Ob častitljivem 95. rojstnem dnevu
pisatelju Borisu Pahorju
iskreno čestitam o.
Njegovo vse bolj priznano prizadevanje
za uveljavitev vrednot dem okracije, slovenstva
in hum anega zgodovinskega spom ina nepogrešljivo
bogati vso našo narodno skupnost.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
SLOVENSKO KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
I_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
I
volta per ragioni strategiche o
per la sicurezza della popola­
zione, altre volte per punizio­
ne. Le valli del Natisone ne fu­
rono solo testimoni: attra­
verso di esse passarono mi­
gliaia di cittadini austriaci di
etnia slovena sfollati dalla
valle dell’Isonzo. Per Azzida,
ad esempio, passarono 1.400
persone provenienti da Žaga,
Srpenica e Trnovo.
Ma ad essere colpita, anche
nelle valli, fu una categoria
particolare, quella dei sacer­
doti: 21 della diocesi di Udi­
ne, e di questi 5 erano valli­
giani, che secondo il governo
italiano “non potevano non
essere austriacan ti perché
avevano rapporti con i preti
d ’oltreconfine” ha spiegato
Ellero. Uno di questi fu don
Pietro Cernotta, cappellano a
Liessa, la cui m orte rim ane
avvolta da un alone di m iste­
ro. (m.o.)
Alla grande
Cristiano Cavina
Dulcinea di nome Milena cui
indirizzare pensieri e con cui
sperare di dividere il futuro. Bla
ha un grande progetto: con un
bidone vuole costruire un som­
mergibile per recuperare un im­
maginario sacco di monete dal
fondo del lago. Così immagina
di poter aiutare sua madre,
stanca perché deve stirare tut­
ti i giorni in giro per Casola per
guadagnare qualche soldo, in­
vece combina solo disastri.
Questi alla fine non lo rendono
ricco, ma lo portano in una ca­
sa di correzione.
Dietro al protagonista Ba­
stiano Casaccia c’è in parte, se­
condo quanto afferma l’autore,
Cavina stesso: un ragazzino
senza padre che ha sete d’amo­
re e avventure. Nel ricordo pe­
rò, questa figura assume di­
mensioni magiche ed è più au­
dace di Cavina da piccolo. È un
ragazzo che con la pistola di sibcone spara in faccia a un ra­
gazzo perché ride di lui e dei
suoi amici. Assomigha a Don
Chisciotte perché sta sempre
daha parte dei debob e non ca­
pisce che non può aiutare tut­
ti. Come il personaggio di Cer­
vantes anche lui fallisce sempre
nelle sue imprese. Nonostante
il suo coraggio Bla è, però, so­
prattutto un ragazzino che vuo­
le le carezze materne e la sua
Dulcinea di nome Milena. Gb
capita anche di lanciare i sassi
contro le finestre dehe case nuo­
ve perché gb viene “il nervoso”;
ciò accade nei momenti in cui
subisce un impatto violento con
il mondo reale che lo fa uscire
da quello fantastico in cui ama
nuotare. Nel mondo magico di
Bastiano “il nervoso” è come un
enorme mutino a vento che egh
dovrà affrontare seriamente.
Potrà fronteggiarlo con il suo
sguardo innocente e con la sua
capacità inventiva?
Avtobiografski roman Cri­
stiana Cavine mogoče ni eden
tistih, o katerih se bo govorilo
čez 20 let, saj v ozadju nima vebke zgodbe, niti ni izrazito ino­
vativen s statističnega vidika.
Vendar nas Cavina s svojim hi­
trim nizanjem dogodkov, s šte­
vilnimi metaforami, s citira­
njem otrokom poznane stvar­
nosti, od risank Scooby Doo in
Topolino do televizijskega do­
kumentarca Quark, zlahka po­
pelje v magični svet otroštva.
Prepričljiv stil pisanja, k ije le­
ta 2006 prevzel podeljevalce
Tondeltijeve nagrade, obogati
na videz še tako preprosto
zgodbo revnega dečka iz okoli­
ce Ravenne. Prepričljiv ravno
zato, ker vse do konca pripove­
di ne preseže pragu fantastičnosti, v kateri živi glavni ju ­
nak, ker nas z njim poistoveti do
te mere, da z junakom Bastianom ponovno doživljamo
otroštvo s svojimi pozitivnimi in
negativnimi stranmi, da se z
njim smejemo in jočemo ter
upamo in sanjamo o boljšem jutti, ki se v kruti realnosti pogo­
sto zdi nedosegljiv.
Skozi oči glavne osebe Bastiana Casaccie, 11-letnega
dečka iz Casole Valsenio, spo­
znamo junakov svet, razpet
med revno četrtjo, v kateri
živi, župnijsko skupnostjo, kjer
opravlja delo ministranta, šolo
in policijsko postajo, Iger preživi
kar veliko časa zaradi velike
škode, Id jo povzroča. Bastiano,
imenovan tudi Bla, živi z ma­
terjo, ki se iz dneva v dan težko
prebija in s svojim likalnikom
hiti od hiše do hiše v Casoti, da
preživi družino, babico, Id s svo­
jo mačko v naročju že leta živi
kot hišni inventar in soseski gla­
sno sporoča, da se bo zdaj zdaj
vrgla skozi okno, ter dedkom, Id
dneve preživlja s kartanjem, saj
ne more več poslušati ženinega
tarnanja in očitkov, daje edini,
Id s svojim kmetovanjem ni nič
zaslužil. Bla je obkrožen z zas­
vojenci, s prizadeto prijateljico
Sauro, nasilneži in ostalimi
revnimi posamezniki, ki jih
oskrbuje socialna služba. S svo­
jim kolesom Bmx, imenovanim
Turboberta, spominja na Don
Kihota, ki s svojim Rosinantom
premaguje številne kilometre
po prašnih poteh, pomaga ne­
močnim in skuša prinesti malo
sreče v materino življenje, ki
otopela zre v nov dan. Ob sebi,
kot je napisala Anna Folti, ima
tudi svojo Dulsinejo z imenom
Milena, s katero žeti deliti pri­
hodnost, a se za zdaj zadovolji
že z njenim ljubečim bežnim
pogledom izza šolske klopi. S
prijatelji Fatturo, Bombo in
Donno si žeti le eno: iz globo­
kega blatnega jezera potegniti
vrečo denaija, ki bi vsem omo­
gočila dostojno življenje. A do
namišljene vreče je mogoče pri­
ti le s podmornico, ta pa, izde­
lana iz pločevinastih smetnja­
kov, silikona in ogromnih trak­
torskih gum, predstavlja velik
podvig tudi za tako dobro or­
ganizirano druščino. Številne
ovire, številni mlini na veter, ki
jih naš junak mora premagati
zaradi skrivnostne “nervoze”, Id
tli v njem, Bastiana v že tako
krut vsakdan brez očeta pripe­
ljejo do soočenja s poboljševalnico. Bo Bla s svojo iznajdlji­
vostjo našel rešitev tudi tokrat?
Mu bo spet priskočila na pomoč
mati, ki utrujena od dela ne
zmore več slediti sinovim pod­
vigom? Kam bo Bla potisnil ti­
sto svojo “nervoso”, tisti grozen
občutek nemoči, ko iz svojega
namišljenega in varnega sveta
stopi v realni kruti svet?
Petra Valentinčič
novi matajur
Aktualno
Četrtek, 28. avgusta 2008
Remo Pitažou - Cicigoi iz Ocnegaberda, k živi v Kanadi - La­
vai v Quebecu je pervi Drejčan
z dvojezično izkaznico.
Kuo'j tiste, de vi ste paršu te
parvi do dvojezične izkaznice v
Drek?
“Zak sim biu bul nagu ko
druz.”
Ja, se vie de, pa de adin pri­
de ta z Kanade....
“Če boš čakou, de deneš ticju suou go na rep, ga na mai uja­
meš. Ker sim prebrau, de že dva
beneška kamuna so oddal dvo­
jezične izkaznice, sim pomislu:
mi smo te narbul majhin kamun
Benečije, pa za hitrost bomo
narmanj te treci. An smo.”
Al ste mou težave za dobit tolo novo izkaznico?
“Obedne. Zakej sim jo biu
muorou miet?”
Pravejo, de tu kajšnim kamunu se vegauarjajo, de niemajo makine, na vedo...
“Se vid, de de u Drec se zna­
jo venest buojš. Za glih jo povjedat, ker ta na kamune sim
, /
f e
jf
A ce M erm olja
Kaj nas čaka po počitnicah?
m
E
Remo, te pervi v Drec
z dvojezično izkaznico
prašou Roberta za tolo novo iz­
kaznico, on mi j e začeu pravt :j a
pogledam, bom pravou... Takuo,
de ist sim mu jau: poprašam pa
Silvano. One je jala Robertu: al
mu jo napraviš, al ne? An mi jo
je naglih napravu. Za srecjo sim
mou tri fotografije za mano.”
Querelle Ruttar-Mattelig,
archiviata la denuncia
E’ stata archiviata la que­
rela per diffamazione pre­
sentata nei confronti del pre­
sidente della Lega della Slavia friulana Sergio Mattelig
dal consigliere comunale di
Drenchia Riccardo Ruttar. A
provocare la reazione di Rut­
tar era stato un volantino del­
la Lega in cui i consiglieri co­
munali della Slavia friulana
che, tramite autocertificazio­
ne, si sono dichiarati eletti di
lingua slovena ed hanno par-
ZELENI
L IST I
tecipato all’assemblea degli elet­
ti prevista dalla legge di tutela
per l’elezione di un proprio
membro nel Comitato pariteti­
co, venivano accusati di aver
“tradito la buona fede dei pro­
pri elettori” e di aver perpetra­
to “un inganno” nei loro con­
fronti. Per il Gip, fa sapere Mat­
telig, queste affermazioni rien­
trano “nel contesto di critica po­
litica non offensivo di peculia­
rità personali”. Mattelig dunque
non ha commesso reato, ma ciò
AI ste sam peršu?
“Ne, za mano je persia tud
moja žena, Elizabeta.”
An nji niste napravu nove iz­
kaznice?
“Ni tle od nas, je gos Polonje.”
Hvala.
“Ni za kej.”
non significa che abbia ra­
gione o che non sia stato of­
fensivo, se non altro dell’intehigenza delle persone. Per­
chè anche lui sa di non dire
il vero quando sostiene che i
consiglieri comunali “dopo
aver chiesto ed ottenuto £ vo­
to”, si sono dichiarati slove­
ni, poiché si tratta di perso­
ne che gli elettori conoscono
bene e che non nascondono
£ proprio orientamento cul­
turale e politico. E coerente­
mente si impegnano per la
tutela e la promozione del
dialetto locale che è sloveno,
checché ne dica Mattehg.
Za večino so počitnice m i­
nile. Letošnje leto je sicer za ­
znam ovala kriza z upadom tu­
ristov, s krajšim i potovanji, z
m anjšim i nakupi, s skrom nej­
šim i večerjam i itd. To velja se­
veda le za nekatere. Izpod bo­
rovca sem gledal svetlikajoče
se m orje in po njem so drsele
velike jadrnice z ogrom nim i
krili-jadri. K o t blisk so m im o
zaropotali veliki gliserji, da se
je m orje vzvalovilo do malega
zalivčka. Bližnji čolnički in gu­
m enjaki so poskakovali kot
plesalci. Nato se je svečano pri­
kazala še dvonadstropna lad­
ja z m ornarji v belih oblekah
in z vsem, kar je potrebno
p om pu gospodarja.
Z ženo sva komentirala, da
im a kriza dva obraza. Srednji
in nižje srednji sloj se prepla­
šeno ozirata po računih in krči­
ta stroške povsod, kjer je to
možno. Počitnice so “obveza”,
vendar se niža število dni le­
tovanj, m anj je zvezdic na ho­
telskih vratih, nekatere plaže
so se odločile, da dajejo p o p u ­
ste v popoldanskih dnevih. Sin
se bo zadovoljil z dvem a kro­
glicama sladoleda in jih ne bo
več lizal tri z goro sm etane.
N ato je drugi breg. Tu se v
pristaniščih razkazujejo bele
jahte. Ob restavracijah parki­
rajo kabrioleti in veliki SUV.
Vsak delček oblačila ima p re­
stižen podpis itd. M anjšina
prebivalstva se je v Italiji in
svetu v časih slabše konjunk­
ture v resnici prekom erno
obogatila. Povečale so se raz­
dalje m ed bogatimi in revnimi,
tanjša se srednji sloj, ki je bil
(in ostaja) steber razvitega
sveta. Takoim enovana globa­
lizacija ozirom a po zn i kapita­
lizem je zašel v anom alije, ki
ne pom agajo sistem u kot ce­
loti, am pak kopičijo im etja v
m aloštevilnih rokah.
Zgodbo poznam o. Vpraša­
nje, "kaj bo z nam i?” pa se na­
naša na našo slovensko m anj­
šino. N e m islim tu na vse Slo­
vence v Italiji, ki jim gre kot
ostalim prebivalcem . M islim
na vse tiste ustanove, organi­
zacije, na tisk, na društva itd.
ki so po svoji lastni naravi šib­
ka. Naša stebra sta je zik in kul­
tura, zanju pa nista dovolj p a ­
pir in svinčnik. Za ohranitev in
bogatitev jezika in kulture so
potrebne šole pa časopisi, ra­
dio, televizija, gledališče, glas­
bene šole, društva, kulturni do­
m ovi, športna društva, sta­
novske organizacije, skratka,
m noge stvari, ki stanejo.
Iz raznih strani se nam na­
povedujejo krčenja, za kate­
ra še prav ne vedo, kolikšna
bodo. Politične sile, ki so danes
“Difensore civico, l’attività non era affatto inutile”
Con questa lettera aperta Caterina Dolcher, Difensore civico
nella passata legislatura, si rivolge al nuovo Consiglio regionale.
Tra i primi atti del Consiglio
regionale avrebbe dovuto es­
serci la nomina del nuovo Di­
fensore civico (e Tutore dei mi­
nori), perché scaduto con la le­
gislatura passata e perché tar­
gato politicamente, la cui nomi­
na era frutto del meccanismo del
cd. spoyl system. Invece questo
Consiglio ha abrogato la Legge
regionale n. 20/1981 che aveva
istituito il Difensore civico re­
gionale. Cancellata. Ventisei an­
ni di lavoro di illustri magistra­
ti, della sottoscritta e di colla­
boratori particolarmente validi
e motivati. Nulla è valso a scon­
giurare questa sciagurata deci­
sione: né l'intervento del Me­
diatore europeo, prof. Diamanduros, né l'intervento del Coor­
dinatore della Conferenza dei
Difensori regionali e delle Pro­
vince autonome dott. Donato
Giordano, esponente di spicco
del partito di Forza Italia. Il Di­
fensore civico viene chiesto co­
me requisito per l'entrata dei
nuovi paesi nell'Unione Euro­
pea ed è stata presentata a la Ca­
mera, con la firma di deputati di
entrambi gli schieramenti poli­
tici, una proposta di legge per
istituire, finalmente anche in Ita­
lia, un sistema di difesa civica
nazionale. Invece, questa Re­
gione, che tra le prime l'aveva
istituito, oggi l'ha abolito, con un
emendamento votato di notte, in
una legge di bilancio.
Istituto di alta civiltà libera­
le e democratica, presente da più
tempo nei paesi di lunga tradi­
zione democratica (la Svezia nel
1809 per prima e poi altri del
nord Europa già nei primi anni
del '900) il Difensore civico, ri­
solvendo in via non giurisdizio­
nale contenziosi che altrimenti
non avrebbero che la via giudi­
ziaria, lenta e costosa, fa ri­
sparmiare denaro non solo ai cit­
tadini, perché per essi è del tut­
to gratuito, ma anche alle Pub­
bliche Amministrazioni. Non
solo pérora, quando è doveroso
e possibile, la causa dei cittadi­
ni, ma offre alla pubblica am­
ministrazione suggerimenti per
un suo migliore funzionamento.
Non solo interviene in favore
delle persone, ma le consiglia e
spiega loro le ragioni dell’am­
ministrazione.
Invece, il Difensore civico è
stato trattato solo come un co­
sto. Assieme alla legge sull'im­
migrazione e all'abolizione del
reddito minimo di cittadinanza,
come bene ha detto il PD, tuto­
re e difensore sono stati aboliti
perchè erano al servizio dei più
poveri e deboli tra gli apparte­
nenti alla comunità regionale.
Il Difensore civico è caduto
sotto la mannaia dei tagli men­
tre ci si guardava bene dell ta­
gliare veramente i costi della po­
litica, anzi questi sono stati au­
mentati essendo stato previsto
che la Regione pagherà le spe­
se legah di consiglieri regionali
(sic!), amministratori di Comu­
ni e Province, consorzi e socie­
tà partecipate in caso di proce­
dimenti legah legati alle loro fun­
zioni. Altro che tagli! I tagli so­
no solo a carico dei cittadini. E’
stato giudicato troppo costoso un
servizio che andava a favore del­
le persone comuni a£e prese con
le infinite lungaggini, gli inspiegabili shenzi e le inutili peripe­
zie con gli uffici regionali e sta­
tati. Con tanto di sbandieramento deho stipendio del Di­
fensore, lordo dehe tasse e del­
la previdenza. Uno stipendio de­
coroso per un'attività a tempo
pieno che richiede competenze
particolari, sia giuridiche sia re­
lazionali, indennità che corri­
sponde a£'80% deh'indennità
base di un consigliere regiona­
le senza rimborsi di nessun tipo.
L'opera vandalica perpetra­
ta da questa maggioranza re­
gionale è stata così vasta da met­
tere praticamente K.O. l'oppo­
sizione che, soprattutto sul di­
fensore civico, non ha saputo
fame una seria e documentata
difesa. Tutti i consiglieri aveva­
no ricevuto puntualmente le det­
tagliate relazioni che avrebbero
loro consentito di ribattere a£e
enormi sciocchezze che sono sta­
te dette sul nostro lavoro. Tutto
era trasparente e farilmente reperib£e: £ numero dei cittadini
che negli anni avevano interpehato l'ufficio, le materie trat­
tate, i più interessanti casi de­
scritti puntigliosamente, i rias­
sunti di tutte le pratiche svolte,
nu£a è stato considerato. False
ed ipocrite dichiarazioni di sti­
ma per la mia persona, che mi
sono state riferite, non interes­
sano. E' stato squallido fame un
problema personale perchè ad
essere cancellato è stato l'istitu­
to del difensore civico, e non la
persona che giustamente pote­
va essere sostituita in quanto la
legge stessa prevedeva l'elezio­
ne del nuovo difensore. Perché
è stata messa in discussione
l'Istituzione? Perché è stato
spazzato via £ lavoro di ventisei anni, bo£ato come "INUTI­
LE" : i miei predecessori, i nostri
collaboratori, tutto inutile? Co­
sa avrebbero voluto questi si­
gnori che facesse £ difensore ci­
vico? Si è fatto finta di non sa­
pere che £ Difensore regionale
ha competenze ben diverse, ed
asseti più vaste, rispetto ai di­
fensori comunali, confondendo
£ difensore addirittura con £ ca­
po de£'opposizione in Consiglio.
I difensori comunali possono in­
tervenire solo nei confronti del­
l’amministrazione cui appar­
tengono, non certo nei confron­
ti de£a regione, degù enti regionati né nei confronti degli enti
statati. No, l’attività non era af­
fatto inutile, tutt’altro. Forse £ la­
voro del difensore regionale, an­
zi, è stato scomodo e fastidioso
in un'epoca in cui, essendo sta­
ti aboliti tutti i controlli ammi­
nistrativi, £ difensore civico, pur
senza potere di annutiamento,
poteva, ed anzi ha messo £ dito
netie piaghe del sistema.
Venendo da£a politica, pur se
da un'esperienza assai breve, so
che la politica è un gioco duro,
anche per l'assenza detie donne.
Ma da duro oggi è diventato un
gioco sporco: £ mio curriculum
professionale in questo mo­
mento non esiste e mi sono sta­
te rivolte parole volgari. Ho fi­
ducia però di essere stimata tra
i cotieghi avvocati e di essere sta­
ta, come difensore civico, un va­
lido aiuto a molti cittadini, sia
per le mie competenze legati, sia
per la mia predisposizione al
contatto umano. Quanto alla
mia personale esperienza rin­
grazio per quanto mi è stato da­
to, veramente tanto, dalle cen­
tinaia di persone incontrate e dai
miei collaboratori, anche gli au-
Domenica 7 settem bre
2008 a Povoletto si terrà la
cerim onia in ricordo di
u na decisiva azione mili­
tare partigiana contro l’in­
vasore nazista ed i suoi col­
laborazionisti. Alle 9 ci sa­
rà l’incontro dei parteci­
panti, alle 9.30 ci saranno
i saluti del sindaco di Po­
voletto Alfio Cecutti e del
presidente dell’ANPI pro­
vinciale Federico Vincenti.
Alle 10 M auro Cedarmas dei “Giovani dell’ANP I” terrà l’orazione uffi­
ciale. Presterà servizio la
“Nuova Banda di Orzano”
diretta dal m aestro Nevio
Lestuzzi.
Otto settem bre 1943,
u na data fatidica per l’Ita­
lia. La data dell’annuncio
dell’armistizio con gli Al­
leati e della fine dell’alle­
anza m ilitare con la Ger­
mania, m a anche la data
della dissoluzione del­
l’esercito italiano e della
na rim ski in deželni vladi, tra­
dicionalno niso bile naklonje­
ne Slovencem . Recimo, da so
danes do nas sprem enile od­
nos, vendar ne toliko, da bi
nam ob skro m n em obroku
prim aknile še rezino pogače.
To hranijo za svoje. Verjetno
bomo tudi v N ovem M atajur­
ju pisali o kaki m anjši ali več­
j i krizi.
M odro bi bilo, ko bi Slo­
venci v obdobju suhih krav bi­
li bolj skupaj, si pomagali in vi­
deli, kdo je bolj in kdo m anj
potreben, v dveh sm islih: p o ­
treben kot pom em ben za naš
je zik in našo kulturo in potre­
ben v smislu, da m u prim anj­
kujejo sredstva.
Težko je nekom u reči, da je
njegovo delo m anj pom em bno
in vsi k o t m ali vrabčki odpi­
ramo lačna usta. V stiski pa
obstojajo nekatere prioritete,
nekateri načrti in cilji, ki so ži­
vljenjsko važni. N ato so zelo
lepe in očarljive dejavnosti, ki
pa si jih privoščimo, ko imamo
več sredstev. Podobno je z dru­
žinam i, podobno je s počitni­
cami. Vsaka odpoved je seve­
da neprijetna. D ružina je dru­
žina, težje pa je z manjšino, ki
je m ajhna in hkrati razvejana,
a istočasno sodi m ed tiste, ki
jih časi tepejo. Ta naša druži­
na se prevečkrat težko zm eni,
kako bi si pomagala, da nas ne
bi čakala preostra zim a z iz­
praznjenim i shram bam i.
V tej skupnosti še vedno
vsakdo preveč brani svoj vrti­
ček in še kako napako bi na­
šli. Sm o taki, a vendar bi bo­
lje prebrodili stiske, ko bi iska­
li skupen je zik in ne ločene
drobtinice kruha, ki nam jih v
vedno m anjši m eri odm erja
država.
tisti che con pazienza mi hanno
accompagnato ed atteso netie
quattro sedi periferiche deti'uffido presso le prindpati dttà del­
la regione ad incontrare tanta,
tantissima gente. Ma per l'Isti­
tuzione, per i miei cotiaboratori e soprattutto per questa Re­
gione che si è comportata così
miseramente la fine del difen­
sore civico regionale è vera­
mente un male asseti grave. Lo
sappia £ Consiglio e tutta la co­
munità regionale.
Avv. Caterina Dolcher
cattura di centinaia di mi­
gliaia di m ilitari, a causa
della m ancanza di precise
disposizioni da parte dei
Comandi militari. La data
dei prim i episodi di Resi­
stenza contro i tedeschi (a
Roma, a Cefalonia, a Corfù, in Corsica, nell’isola di
Lero), ma anche la data
della frettolosa fuga del Re
e dei m em bri del governo
Badoglio a Brindisi (senza
un piano di emergenza e
senza disposizioni ai mili­
tari), che però servì ad as­
sicurare la continuità del­
lo Stato italiano nelle re­
gioni liberate del Sud.
C’è chi, come Galli Del­
la Loggia, a proposito dell’8
settembre, h a parlato di
“M orte della P atria”, e chi,
come il presidente Ciampi,
ha replicato che quel gior­
no è m orta una certa idea
di Patria, quella fascista, e
ne è nata u n ’altra, quella
democratica.
novi matajur
Aktualno
Sporočam o
žalostno
vest, da nas je za vedno za­
pustil Edi Bucovaz, naj­
starejši član in eden od
ustanoviteljev najstarejše­
ga še delujočega sloven­
skega ansambla, ansambla
Beneški fantje (na sredi na
fotografiji).
Edi se je rodil 18. apri­
la 1926 v kraju Kosci, v ob­
čini Sv. L enart (San Leo­
nardo) v pokrajini Viden.
Tu je obiskoval osnovno
šolo, nato pa je šel v Čedad
v trgovsko šolo. Ko je bil
star 17 let, je prostovoljno
vstopil v slovensko p arti­
zansko vojsko. Nekega
zim skega dne, ja n u a rja
Četrtek, 28. avgusta 2008
Poslavlja se pevec
z žametnim glasom
1945, so ga zaje­
li Nemci in ga
odvedli v Gori­
ške zapore, kjer
je bil zaprt p ri­
bližno en mesec,
nato p a so ga
skupaj z drugimi
poslali v D ac­
hau, kjer je videl
na tisoče m rtvih
vsak dan. A Edi
je bil m očan in
vojna se je bli­
žala koncu, zato
je tudi preživel
taborišče, od ko­
Galebov šolski
dnevnik spet tu
nik Igor Gabrovec. Avtorica
umetniško naravnanega Ga­
lebovega šolskega dnevnika je
prof. mag. Jasna Merku, um e­
tnica in likovna pedagoginja,
ki je že vrsto let stalna sode­
lavka tudi same revije Galeb.
Kot že običaj, bo Galebov šol­
ski dnevnik odigraval tudi
funkcijo sicer zloglasne “dija­
ške knjižice”, saj bo zaobjemal
obrazce za opravičila, sporo­
čila šola-starši, šolske urnike
in podobno. Veliko pa je, se­
veda, prostora za zapisovanje
šolskih obveznosti, k ar je
pravzaprav prva vloga in smi­
sel vsakega šolskega dnevni­
ka. Galebov šolski dnenvik bo
že prve dni pouka spremljala
ILUSi
RHBipiKMI
m
m
s m
tudi nova številka revije Galeb, ki se svojim navdušenim
bralcem predstavlja z nadvse
im
m
bogatimi vsebinami in kopico
novosti. Za dober uvod v novo šolsko leto.
Poletna šola v Bovcu letos o poljedelstvu
Domenica ricca di appuntamenti
presso il rifugio Solaqe
La Pro Loco Nediške Doline - Valli del Natisone offre, domenica 31 ago­
sto, a quanti in occasione della "Marcia della pace" del 17 agosto non han­
no potuto usufruirne, una visita guidata sui "sentieri della Grande Guerra".
Il ritrovo sarà nei pressi del Rifugio Solarje, comune di Drenchia, alle 10.
I gestori del Rifugio Solarje organizzano, sempre domenica 31 agosto, una
manifestazione dal titolo "Storia e tradizioni transfrontaliere". Sarà possi­
bile trovare prodotti tipici dell'agricoltura e dell'artigianato delle Valh del
Natisone e dellTsonzo, in programma anche un laboratorio di ceramica ed
altre iniziative ancora. Alle 15 il gruppo etnologico Globočak di Kambreško
presenterà una mini commedia dal titolo “Brgešini in buštini moje in tvo­
je mladosti” (Calzetti e bustini della mia e tua gioventù), dedicata in memoriam a M aria Jurčkova - Coszach.
Verniki iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slo­
venije so se v soboto, 23. av­
gusta zbrali na 26. srečanju
treh dežel, ki je tokrat pote­
kalo na Brezjah (Slovenija).
V tem romarskem središču
se je ob tej priložnosti zbra­
lo nekaj tisoč vernikov. N a­
m en prireditve - za katero je
bil dal leta 1981 na sv. Višarjah pobudo nekdanji vi­
demski nadškof Alfredo Bat­
tisti - je preseganje m eja
med Italijo, Slovenijo in Av­
strijo. Letošnje srečanje, ki ga
je skupaj s škofijama Koper
in Novo M esto organizirala
Nastopal je vse dokler je
zmogel. Njegov zadnji j a ­
vni nastop je bil letošnjega
13. ju lija v Ormožu. V
srcih nam bo za vedno
ostal lep spomin nanj, spo­
m injali pa se ga bomo tu ­
di ob poslušanju starih in
novih pesm i ansam bla Be­
neški fantje.
Edi je želel, da ansam ­
bel kljub njegovi sm rti ne
preneha delovati in njego­
vo željo bomo mlajši člani
izpolnili, seveda s pomoč­
jo naših zvestih poslušal­
cev in poslušalk, saj bomo
še naprej ustvarjali in go­
jili beneško glasbo.
B e n e šk i fa n tje
Hvaležen spomin
na Dorica an Petričiča
Ob povratku v šolske klopi bodo vsi naši učenci in pa
dijaki nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Be­
nečiji dobili v dar Galebov šolski dnevnik 2008-2009, ki
ga izdaja Zadruga Novi Matajur kot redno dopolnilo priz­
nane mladinske revije Galeb.
Izid Galebovega dnevnika,
ki ga tako kot istoimensko re­
vijo tiska G raphart v Dolini,
so tudi letos s finančnim pri­
spevkom omogočile Zadružna
kraška banka, Zadružna ban­
ka Doberdob in Sovodnje ter
F inančna delniška družba
KB1909.
“Letošnji Galebov šolski
dnevnik je tematsko posvečen
likovni u stvarjalnosti oz.
umetnosti. Izoblikovan je v
obliki pravega priročnika, ki
bo naše šolarje skozi vse šol­
sko leto s teorijo in s prakti­
čnim i prim eri sprem ljal k
spoznavanju in osvajanju ra ­
zličnih tehnik umetniškega
ustvarjanja”, poudarja ured­
der so ga 29. aprila 1945 os­
vobodili Američani. Edi seje
čutil Slovenca, zato se je
vračal s Slovenci in tako
prvič prišel v Slovenijo, k ije
po vojni postala njegova do­
movina.
Ker je pogrešal Benečijo in
ker o Beneški Sloveniji m ar­
sikdo ničesar ni vedel, je na
takratnem Radiu Ljubljana
od leta 1951 vodil oddajo Za
Beneške Slovence. P rav za
nam en te oddaje je leta 1952
nastal ansambel Beneški fan­
tje, s katerim je v več kot pe­
tinpetdesetih letih nastopil
na več kot 11.000 koncertih,
veselicah in drugih nastopih.
S svojim žametnim glasom
je postal prava legenda slo­
venske narodnozabavne glas­
be.
V teh dneh se odvija v Bovcu poletna
šola, katere se udeležuje 47 m ladih iz Av­
strije, Italije, Slovenije, H rvaške in M ake­
donije. Na njej se srečujejo študenti, orga­
nizatorji in predstavniki vseučilišč iz Vid­
m a, Trsta, Ljubljane, M aribora in Celovca.
Poletna šola Bovec, ki se bo zaključila v so­
boto, 30. avgusta, je bila ustanovljena leta
1994 in je s tem atskega vidika letos po­
svečena obravnavi “K ruha in vina - polje­
delstva v prostoru A lpe-Jadran.”
Ob povezovanju študentov iz srednje­
evropskega prostora, predstavlja enega od
ciljev pobude učenje jezika sosedov. Spored
poletne šole, ob številnih ekskurzijah in obi­
skih raznih muzejev, predvideva nam reč
učenje slovenščine, hrvaščine, italijanščine,
furlanščine in nem ščine.
M iesac avgust je za sloviensko skupnost v Viden­
ški pokrajini cajt, ko se s
hvaležnostjo zmislemo, na
dva velika moža, ki sta
vsak na svojo maniero an s
svojim dielom puno nardila za našo kulturo, naš je ­
zik an sevieda tudi za naše
ljudi.
Parvi je naš Dorič, Izidor
Predan, oča našega Novega
M atajurja, ki je um aru na
slovienskem prazniku v va­
si M atajur 11. vosta lieta
1996, dvanajst liet od tega.
Deset liet buj pozno, 10.
vošta 2006, je na tiho odšeu
pa Paolo Petricig, intelek­
tualec, k ije pustiu za sabo
bogato kulturno an politi­
čno zapuščino. Napisu je na
desetine člankov, analiz an
razmišljanj o naši sedanji
realnosti, o zgodovini naše
daželice pod M atajuijam , o
naši kulturni an jezikovni
politiki, zbral je številne
zgodovinske dokumente an
puno etnografskega m ate­
riala. Biu je pobudnik an
anim ator številnih srečanj,
razstav an drugih m anife­
stacij. Predvsem pa je biu
človek, k ije videu deleč, se
ni bau najbuj ambicioznih
sanj an kar je paršu pravi
moment, s ije vzeu na svo­
je ram ana veliko odgovor­
nost, saj je biu odločilen za
rojstvo najprej dvojezične­
ga vartaca an potlè še dvo­
jezične šuole v Spietru.
Brez njega je ne bi imiel.
Spomin n a tele dvie
osebnosti, Id ne bi mogle bit
buj drugač adna od druge,
ni sam uo nieka formai-
Izidor Predan - Dorič
Paolo Petricig
nost, ki se ponavlja vsako
lieto. Za nas je nieka varsta objube, de bomo hodil
po poti, ki so nam jo poka­
zal: zvesti svojim koreni­
nam, odprti do drugih an
sposobni ciljati, gledati vesoko za rast an napredek
naše skupnosti od Stare go­
re do Višarij.
Srečanje romarjev treh sosednjih dežel na Brezjah
Bazilika sv. Vida na Brezjah
ljubljanska nadškofija, je bilo simbolno povezano z letom
svetega Pavla.
Somaševanje je vodil lju­
bljanski nadškof Alojz Uran,
ki je v pridigi izpostavil, d aje
bilo v vseh teh letih rom anja
odstranjenih že mnogo pre­
grad v m edsebojnih odnosih,
vendar obstajalo naj bi še ve­
liko notranjih ovir, “ki so po­
sledica naših grehov, člove­
ških om ejenosti ter pom anj­
kanja zrele vere.” Pregrade,
ki obstajajo, naj bi predsta-
vij ale meje in naj bi izhajale
iz politične in družbene ureditve ter iz narodnostne, je ­
zikovne in kulturne različno­
sti ter iz zgodovinskih zamer.
“Želim, da bi bilo to prija­
teljsko srečanje na rom anju
treh dežel poglobljena pri­
ložnost za utrditev novega
upanja in bolj odločno ter
zvesto pričevanje vere v Je­
zusa Kristusa in s tem tiste
ljubezni, ki gradi edinost med
različnimi ljudm i in narodi,”
je poudaril U ran, k ije verni-
ke nagovoril v slovenščini,
italijanščini in nemščini.
Svoj pozdrav sta zbranim
prinesla tudi celovški škof
Alois Schwarz in videmski
nadškof Pietro Brollo, ki bo
prihodnje leto gostil 27. sre­
čanje treh dežel v FJK. Kot
znano, doživlja pobuda za
srečanje treh dežel evropski
odmev. Ob simbolnem po­
m enu je prireditev tudi p ri­
ložnost za pogovor, izm enja­
vo izkušenj in tkanje prija­
teljskih vezi.
V
novi matajur
Sport
Četrtek, 28. avgusta 2008
I giovani rallysti impegnati nel Ronde Piancavallo
Rally, che passione! E di
passione ne h a davvero ta n ­
ta un gruppo di giovani del­
le Valli del Natisone che
con non pochi sacrifici (il
rally è uno sport che ha i
suoi costi) partecipano alle
v arie com petizioni che si
svolgono in regione e fuori.
M eritatam en te le loro fa ti­
che vengono qualche volta
ricom pensate con successo.
E' an d ata così anche al
Ronde Piancavallo che ha
avuto luogo il 2 e 3 agosto
scorsi, vinto dal noto corri­
dore di M anzano De Cecco
su Peugeot 206 WRC.
Tornando ai nostri, nel­
l'elenco dei p artecipanti tro ­
viam o il n av ig atore (con
un'esperienza di anni alle
spalle) Franco Codromaz di
Oborza che ha corso con
M orris G radina su Peugeot
109 classificandosi al prim o
posto nel Gruppo A Classe
A6.
Nello stesso gruppo e nel­
la stessa classe troviam o al
secondo posto Sim one Miano di San Pietro su Peugeot
106 S 16. Simone, poco più
che ventenne, h a debuttato
lo scorso anno, m a si è già
messo in evidenza. Questo
secondo posto “guadagna­
to ” col navigatore Andrea Di
Giusto di San D aniele è, a
Matteo, Simone, Mariagiulia
e Franco le nuove forze del rally
I giovani rallysti delle Valli con le coppe. A destra sopra l’equipaggio Cristian Ronchi-Mariagiulia
Pagon, sotto Matteo Specogna durante la prova
detta di tutti, stram eritato.
Nella classe K0 c'è al prim o
posto M atteo Specogna di
Pulfero su F iat 600 Abarth,
navigato da Fulvio S artori
(vive a M ilano, m a è di San
Pietro).
U na vittoria m eritata per
M atteo che gran p arte del
suo tem po libero di questo
ultim o anno lo h a trascorso
per p rep arare l'auto con la
quale h a gareggiato. Nel
grappo N, classe N2, trovia­
mo al terzo posto C ristian
Ronchi che è di Rem anzacco, m a la navigatrice è sem ­
pre una nostra, è M ariagiu­
lia Pagon di Savogna.
A ffacciatasi appena di­
ciottenne nel m ondo del ra l­
ly in coppia con Simone
M iano nel luglio 2007, h a al
suo attivo la partecipazione
a diverse com petizioni con
un prim o posto di classe al
Friuli orientale dello scorso
anno, u n prim o posto di
naložba za tvojo
prihodnost
IRSIP
izberi 22 delovnih praks v podjetjih In ustanovah
v rurlanljl-julljskl krajini s štipendijo ess
Komu so namenjene: brezposelnim
oziroma osebam brez dela (med te štejem o
neaktivne, študente, gospodinje), ki so
dopolnili 18 let starosti, imajo stalno
bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in
izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene
v vsakem projektu posebej
Koliko trajajo: 840 ur v primeru polnega
delovnega urnika oziroma 420 ur,
če je predviden skrajšan delovni urnik,
za obdobje 6 mesecev
Koliko znaša štipendija: za vsako uro
prisotnosti na delovni praksi prejme
pripravnik 4,50 €
• PRODAJALEC
• ORGANIZATOR PRIREDITEV
• PRODAJALEC
• ORGANIZATOR FILMSKIH PREDSTAV
• TURISTIČNI TEHNIK
• ANIMATOR P 0 Š 0 L S K IH DEJAVNOSTI
• VZGOJITELJ
• POMOŽNA KNJIŽNIČARKA
• POMOČNIK ZALOŽNIKA ZA TR ŽEN JE
IN KOMERCIALO
( • ADMINISTRATOR KMETIJSKEGA
PO D JE T JA
• POMOČNIK NAČRTOVALKE EVROPSKIH
IN REGIONALNIH PROJEKTOV
I
I
• R EFEREN T ZA KOMUNIKACIJO IN
PROM O CIJO
Dodatne informacije: obišči spletno stran
www.sdzpi-irsip.it in oglej si podrobnosti
o vsaki delovni praksi posebej
Prijave za izbor: kandidati morajo izpolniti
vpisno polo na sedežih SDZPI, predložiti
izjavo o brezposelnosti te r življenjepis
v evropskem form atu do 1. septembra
(razen kjer ni drugače navedeno)
• R EFEREN T ZA KOMUNIKACIJO IN
TR ŽEN JE
Ì • TAJNICA
• POMOŽNA TAJNICA
• PRODA JN A REFERENTKA
• RAČUNOVODKINJA
• BANČNI URADNIK
• ZAVAROVALNIŠKI ANALITIK
• ASISTENT ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
• URADNIK V ZAVAROVALNIŠKI AGENCIJI
• URADNIK V RAČUNOVODSTVU
www.sdzpi-irsip.it
M i n i s t e r o del L a v o r o
o m e z io n e čenčate LavoRO, FORmazione,
univeRSità e RiceRca
e de lle
P olitiche
S o ciali
Evropska unija
Evropski socialni sklad
SDZPI Trst, ul. Ginnastica 22
tel. 040 566360, [email protected]
SDZPI Gorica, Verdijev korzo 51
tel. 0481 81826, [email protected]
SDZPI Špeter, ul. Alpe Adria 61
tel. 0432 222349, [email protected]
CZSQ
UNI EN ISO 9 0 0 1 : 2 0 0 0
classe al Rally delle polizie
dello scorso novem bre, ed
ora questo terzo posto. Il
Ronde del Piancavallo h a vi­
sto il debutto di un altro no­
stro ragazzo come navigato­
re, Denny Q uarina di Ponte
San Quirino su Peugeot 106
rally.
Denny h a dovuto ritira r­
si quando era prim o di clas­
se FA5. La fortuna non è sta­
ta sua alleata, m a siam o so­
lo agli inizi! In gara anche i
“v eteran i” P ietro Corredig Piciul e Sonia Borghese di
San Pietro.
Loro di certo non hanno
bisogno di p resen tazio n i:
corrono da sempre, in coppia
(lo sono anche nella vita), o
con altri conduttori o navi­
gatori, o da soli nelle corse
in salita. Sono gli idoli del
gruppo di giovani di cui
stiam o scrivendo, oltre che
am ici e consiglieri.
E p er concludere i rin ­
graziamenti. M atteo e Fulvio
alla V etroresina E nginia di
Povoletto e a U tensilea Hightek Tools; Simone rin g ra­
zia (“con tu tto il cuore”, di­
ce) la Pizzeria Le valli, l'Of­
ficina m eccanica P inatto, il
Caffè ai P atriarch i e... l'in ­
superabile Fan club di San
Pietro con in testa M ario De
Vora, Fulvio Degrassi, Gio­
vanni M iano; M ariagiulia
invece... tu tti quelli che le
perm ettono di realizzare il
suo sogno di correre, a co­
m inciare da Simone, M ax
Cudiz, Nevio M asarotto, Cri­
stian Ronchi...
Ci sarebbero tantissim i
altri nom i da scrivere (Da­
rio, p er esempio!), m a chi
leggerà capirà!
Ragazzi, in bocca al lupo
per le vostre prossime prove!
E un grazie da tu tti gli ap­
p assio n ati dei rally delle
Valli perché con la vostra di­
scesa in campo attu tite un
po’ la nostalgia p er i cam ­
pioni di qualche anno fa:
Adriano - Sap e M arco Ven­
tu rin i, Evelino M attelig,
Franco e P atrizia Cernoia,
Igor Cont, D ario Gosgnach,
Luca M anig, M ariano Zufferli, Luisa Chiabudini, Ales­
san d ra M essere, Federico
Fon, G ianni M argutti...
Rožinca------------------------------------------------------
—
novi matajur
Četrtek, 28. avgusta 2008
7
Cielo polietje je bluo v dreškem kamunu živuo na iniciativo “Kobilje glave”
Rožinca ko inkert s precesijo
an plesom dol na Razpotju
M olte sono state le inizia­
tive prom osse questa estate,
a Drenchia, dall’associazione
Kobilja Glava. Il percorso,
lungo e articolato, h a tocca­
to vari aspetti della storia e
delle tradizioni del comune.
U na serie di tre conferen­
ze, che ruotavano intorno al
tem a della p rim a g u erra
m ondiale, ha dato il via al
tutto. M arco M antini, Elpidio Ellero e Gabriele D ona­
to hanno accom pagnato il
pubblico, sem pre attento e
num eroso, in un camm ino
che ha toccato prim a i sen­
tieri di pace, m onum enti al­
la m em oria storica che dal
Goriziano arrivano al Kolo­
vrat, poi gli in ternam enti
forzati e gli sfollam enti ope­
ra ti d all’esercito italiano,
non sem pre giustificati da
ragioni di guerra e si è con­
cluso infine nelle case degli
ab itan ti della Benečija, a
scoprire la reazione della
gente di fronte ad un con­
flitto incom prensibile alle
masse.
L’Associazione culturale
Kobilja Glava ringrazia i re­
lato ri che hanno aderito al­
lo spirito dell’associazione
intervenendo g ratuitam en­
te, così come i gestori del ri­
fugio Soiarie e dell’osteria di
San Volfango e tu tti coloro
che hanno partecipato al­
l’iniziativa.
★★★★★
U siboto 9. bosta ta per
Trine (Dreka), G abriela Pitažova je navadla deset žen
an adnega moža, m alom an
usi so tle z naših dolin, roun at gubance po dreški n a ­
vad. Zornada je bila liepa an
diela je bluo puno: usak je
m uorou n ap rav t njega testuo, zam ljet oriehe, zamešat
Senjam Svetega Louranca v
M atajurju je biu od nim ar se­
njam tudi bližnjih vasi, an ti­
stih v Sloveniji. Dolg er ni tu
zrasla takuo vesoka an težka
meja, de jo je bluo težkuo pre­
stopit. Še zadnje lieta, ko se je
Slovenija odparla Evropi, so
bile tu težave, saj je biu konfin v Polavi odpart le do 19.
ure zvičer, kadar je šele dan an
se pruzapru senjam glih začne.
Lietos je končno padla meja
an seje an sviet pod M atajur­
jem an oku njega popunoma
odparu.
An pru telemu dogodku je
posvečen dokumentarni film
“Noč, ki je izbrisala ta prekle­
ti konfin”, ki so ga parvič pred­
stavili v M atajurju za Rožin­
co. Producent filma je zadru­
ga Most iz Čedada, avtorja pa
ob tehnični pomoči snemauca
Štefana Rutarja, časnikarja
Miloš Batištuta an Ezio Gosgnach, ki je tudi vodu an povezovau matajursko predsta­
vitev.
Film prikazuje najbuj po­
membne momente proslave
na Stupri, 21. decembra lani,
an na vseh drugih prehodih na
naši meji. V njem pa so tudi ar­
hivski posnetki, prikaz zgodo­
vine Benečije, ki g aje ponudil
Giorgio Banchig, pogovori z
deželnim odbornikom za kul-
M S'
:r
.
■'
Gor na varhu precesija za Rožinco gor pri Devici Mariji
na Krasu, ljudje, ki poslušajo konferenco o 1. svetovni uojski
pri Komardinu (Sv. Štuoblank), “šuola”za pec gubance
an merkatin, ki je biu ku vsake lieto za Rožinco pred cierkvijo
use, k ar gre tu gubančanje
an zavit svojo gubanco, an
ker se je fajno uzdiginla, jo
spec tu veliki, stari peci na
derva.
Grede k so se gubance p e­
kle je bila ju žn a za use an
potle se je p a zapielo z
glažam vinca tu roc. Za poviedat pravico kaka gubanca
je ra ta la sm iešna, takuo k je
zrasla tu pec an šla čeries
“form e”. Dobre so ble pa kar
se da, an ker je bluo use fi­
nito, pozno popudan, vsi so
bli trudni an veseli, zak so se
vernil dam u z obiuno gu­
banco tu rokah! Tisti, k se ni­
so mogli upisat tolo volto,
prašajo za nazaj ponovit to ­
lo esperienco. Za use tuole se
m uora serčno zahvalit an
Zajcovo družino ta od Trinka, k ’je posodila pec, “fuokista” Savina, za lepuo o-griet
pec an je pom agala južno n a­
pravt za use. H vala Diana,
M arica, Savino an Rožina.
P red Rožinco, 14. bošta,
popudan, te m ladi so mogli
an lietos se učit n ab ijat od
naših starih tonkačou, s po­
močjo skupine tonkačou taz
K rav arja. Zvičer, društvo
Kobilja glava an K ulturno
društvo Ivan Trinko, k so poskerbiel za tisk, - so predstavli n a kam une zbornik
piesm i »M utasti se šuljajo
spom ini« ki jih je napisala
Gabriela Tomasetig - Podpotnikova taz Dolenje D re­
ke. Puno eldi an puno umernih oči, ker je naša piesnica
brala.
Čelih ni bluo liepe ure, an
lietos smo veselo praznoval
Rožinco p er Devici M ariji.
Ko po navad, puno eldi se je
zbralo gor per cierkvi za
mašo, oufer an precesijo. Ko
sedim deset liet nazaj, sveto
Lietos Rožinca brez meje
Na čeparni matajurski
famošter Božo Zuanella
požegnava pušje
rož za Rožinco, dolzdol pa
predstavitev dokumentarnega
filma o padcu meje, na kateri
so bili ugledni gostje an se
je zbralo puno ljudi
turo Molinarom an takratnim
rektorjem videnske Univerze
Furiom Honsell. S tem pa seje
film že obamu v prihodnost an
v nove cajte, ki se odperjajo
naši zemlji. Pogled sta imiela
obamjen naprej tudi tolminski
prefekt Zdravko Likar an
predstavnik slovenskega mi­
nistrstva za kulturo Silvester
Gabršček, ki sta pozdravila na
večeru, na katerem seje zbra­
lo zaries puno ljudi.
Program matajurskega Sv.
Louranca an Rožince je biu an
lietos zaries bogat. Zadost je
m ašo je pieu M ešani pevski
zbor taz Volč, ki ga vodi E ri­
ka Bizjak an naši tonkaci so
nabijal gor u turm i brez se
ustavt.
Dreške žene - ker je potrieba, zvestuo pom agajo an
možje - so napravle pred
cierkoujo navadni »m erka­
tin« za potriebe dreških cier­
kvi an kapel: so predajale,
k ar so napraujale že od zime
an snopieje rožinskih pušljou, dom acje sladčine an
navadno gubanco. Potle, do
na Razpotj, Proloco D ren­
chia je napravla za je st an
muziko za plesat ko inkert.
Usi smo radi, de oživjo nase
lepe navade.
Daž je pa počakou. (m. an
1.)
poviedat, de je biu senjam od
10. do 17. vošta, cielih 6 dni,
kar nie malo za takuo majhano vas, čeglih so se diel kupe
vsi od A di do prò loco Vartače, od kamuna an gorske skup­
nosti do fare. Dielal so ku te
naumni, samuo za daržat živo
vas, za ostat zvesti starim na­
vadam an za ponudit kiek po­
sebnega vsakemu, ki je šu gor.
BiH so kioski, biu je ples an
šport, turnir nogometa na Tu­
rinu, požegnal so po stari na­
vadi pušje rož pred cierkujo.
Ponovil so iniciativo, k ije bla
zbudila tarkaj interesa med
ljudmi: sprehod po poti prave,
k ije tista koder teče precesija
za rogacjone Sv. Marka. “Na
koncu sem biu žalosten”j e poviedu Renzo Paganello, ki ži­
vi malomanj nim ar v Polavi
an dobro pozna naš sviet. “Peju sem 41 ljudi an vsi so bli zlo
veseli poslušat pravce od krivapet an škratu... Hodil smo
malomanj 4 ure. An part telih
ljudi so bili domači, bli so ve­
seli poslušat an me nieso genjal zahvaljuvat za tiste, kar
sem jim pravu od njih sveta...
Zastopu sem, kuo so bili zaničani an ponižam teli ljudje an
njih kultura, če so mi bli hva­
ležni samuo, zak sem jim pokazu njih zemljo v vsi nje le­
poti. Ja, sem biu ries žalosten”.
novi matajur
Četrtek, 28. avgusta 2008
Novi Matajur
ZADRUGA SOC. COOP.
CIVIDALE DEL FRIULI (UD) - VIA RISTORI 28 _ Capitale Sociale Euro 722,97
C.F. e P.L: 01725270308 _ Registra Im prese di Udine n. 01725270308
BILANCIO D’ESERCIZIO AL 31.12.2007
STATO PATRIMONIALE - ATTIVO
B) IMMOBILIZZAZIONI
STATO PATRIMONIALE- PASSIVO
.12.2007 31.12.2006
DIFFER.
CONTO ECONOMICO
31.12.2007
31.12.2006
A) PATRIMONIO NETTO
I) IMMOBILIZZAZIONI IMMATERIALI
5.713
38
5.675
3 TOTALE Diritti brev. ind. e utilizz. op.ing
5.713
38
5.675
I TOTALE IMMOBILIZ. IMMATERIALI
5.713
38
5.675
II) IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI
775
723
52
IV) Riserva legale
252.847
244.726
8.121
IX) Utile (perdita -) dell’ esercizio
100.752
8.372
92.380
a) Contributi in conto Esercizio
A TOTALE PATRIMONIO NETTO
354.374
253.821
100.553
b) altri ricavi e proventi
B) FONDI PER RISCHI E ONERI
3) Attrezzature industria e commerciali
97.744
84.042
13.702
b) Fondo amm.to attrezz,indust e commerc.
-78.875
-75.400
-3.475
3 TOTALE Attrezzature indus e commmerc,
18.869
8.642
10.227
II TOTALE IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI
18.869
8.642
10.227
24.582
8.680
15.902
33.101
24.087
9.014
d) Altri
66.834
48.096
18.738
3 TOTALE Altri acc.ti e fondi
99.935
72.183
27.752
B TOTALE FONDI PER RISCHI E ONERI
99.935
72.183
27.752
146.653
15.114
C) ATTIVO CIRCOLANTE
41.101
34.510
6.591
I) TOTALE RIMANENZE
41.101
34.510
6.591
II) CREDITI (alt. circ.) VERSO:
103.651
64.916
38.735
c) F.do svalutazione crediti
-7 4 2 2
-6.903
-519
1 TOTALE CLIENTI
96.229
58.013
38.216
4 bis) Credii tributari
a) esigibili entro esercizio successivo
47.260
16.829
30.431
4-bis TOTALE Crediti tributari
47.260
16.829
30.431
4-ter) imposte anticipate
a)esigibili entro esercizio successivo
1.291
1.024
267
4-ter TOTALE imposte anticipate
1.291
1.024
267
5 TOTALE altri (circ.)
a) Esigibili entro esercizio successivo
a) esigibili entro es. successivo
179406
82.757
96.649
7 TOTALE Debiti verso fornitori
179406
82.757
96.649
a) esigibili entro es. successivo
27.218
21.272
5.946
12 TOTALE Debiti tributari
27.218
21.272
5.946
a) esigibili entro es. succ.
45.902
28.069
17.833
13 TOTALE Debiti verso ist.prev e sic.soci
45.902
28.069
17.833
a) esigibili entro es. succ.
45.724
44.632
1.092
14 TOTALE Altri debiti:
45.724
44.632
1.092
D TOTALE DEBITI
298.250
176.730
121.520
12) Debiti tributari
1) clienti:
13) Debiti verso Istituti previd e sicurezza soci
14) Altri debiti:
E) RATEI E RISCONTI
475.566 -189.570
c) F.do svalutazione altri crediti
-78.000
5 TOTALE altri (circ,):
207.996
337.566 -129.570
Il TOTALE CREDITI (att. circ) VERSO
352.776
413432
-138.000
60.000
-60.656
III) ATTIVITÀ' FINANZIARIE (non immobilizz)
a) Ratei Passivi
282.749
276.263
6.486
83
0
83
282.832
276.263
6.569
(attivila’ ordinaria)
567.615
496.729 70.886
26.944
44.989 -18.045
B) COSTI DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria)I
6) materie pri. sus. cons. merci
318.767
300.194
18.573
6,874
6.870
4
a) salari e stipendi
379.667
322.118
57.549
b) oneri sociali
123.723
98.578
25.145
c) trattam ento di fine rapporto
32.615
26.661
5.954
9 TOTALE per il personale:
536.005
447.357
88.648
a) ammort. immobilizz. immat.
2.866
395
2.471
b) ammort. immobilizz. materiali
3.475
2.060
1.415
d1) svalutaz. crediti (attivo circ.)
78.518
78.323
195
TOTALE ammortamenti e svalutazioni
84.859
80.778
4.081
11) variazi.i rimanenze di: materie prime,suss. con.
-6.591
-17.700
11.109
29.464
24.587
4.877
4.602
1.599
3.003
8) per godimento di beni di terzi
10) ammortamenti e svalutazioni
13) altri accantonamenti
14) oneri diversi di gestione
B TOTALE COSTI PRODUZIONE (att.ord.)
1.000.924
888.674 112.250
A-B TOTALE DIFFERENZA TRA VALORI E COSTI
2) Altri ratei e risconti
285.996
64.317
9) per il personale:
7) Debiti verso fornitori
4)prodotti finiti e merci
220.466
A) TOTALE VALORE DELLA PRODUZIONE
7) servizi
161.767
D) DEBITI
I) RIMANENZE
a) crediti v/clienti entro es successivo
SUBORDINATO
284.783
5) Altri ricavi e proventi (attività’ ordinaria)
(attivila’ ordinaria)
c) F.do svalutazione Prodotti
C) TRATTAMENTO FINE RAPPORTO LAVORO
B TOTALE IMMOBILIZZAZIONI
1) Ricavi vendite e prestazioni
5 TOTALE Altri ricavi e proventi
3) Altri acc.ti e fondi
a) Attrezzature industriali e commerciali
31.12.2006 DIFFER
A) VALORE DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria)
I) Capitale
a) Software
31.12.2007
DIFFER.
4331.309
-391.945
-41.364
478
2.069
-1.591
d4) da altri
2.019
625
1.394
16 TOTALE Altri prov.finanz. (non d a partec.)
2.497
2.694
-197
DI PRODUZIONE
241
293
-52
b) Risconti Passivi
76.028
75.991
37
2 TOTALE Altri ratei e risconti
76.269
76.284
-15
E TOTALE RATEI E RISCONTI
76.269
76.284
-15
TOTALE STATO PATRIMONIALE - PASSIVO 990.595
725.671
264.924
5) altri titoli
C) PROVENTI E ONERI FINANZIARI
16) Altri proventi finanz. (non da partecipaz.)
c) prov. finanz. da titoli (non part) iscritti n.
a) atri titoli
119.563
57.519
62.044
17) interessi (pass.) e oneri finanziari da:
5 tOTALE altri titoli
119.563
57.519
62.044
d) debiti verso banche
19
350
-331
57.519
f) altri debiti
10
1
9
62.044
17 TOTALE interessi (pass.) e oneri finanziari da:
29
351
-322
IV) DISPONIBILITÀ LIQUIDE
17-bis)Utili e perdite su cambi
0
218
-218
2.468
2.561
-93
Ili TOT. ATTIVITA’FINANZIARIE(non immobi)
119.563
15+16+-17b TOT. DIFF.PROV. E ONERI FINAZ.
1) depositi bancari e postali
449.417
210.559
238.858
3) Denaro e valori in cassa
949
267
682
IV TOTALE DISPONIBILITÀ'LIQUIDE
450.366
210.826
239.540
19) Svalutaz. delle attivila’ finanziarie
C TOTALE ATTIVO CIRCOLANTE
963.806
716.287
247.519
c ) di titoli iscr.att.circ.partecip
4.654
0
4.654
19 TOTALE Svalutazione delle attività’ finanziarie
4.654
0
4.654
-4.654
0
-4.654
D) RETTIF. DI VALORE DI ATT. FINANZIARIE
D) RATEI E RISCONTI
2) Altri ratei e risconti
b) Risconti attivi
1.003
0
1.003
E) PROVENTI E ONERI STRAORDINARI
2 TOTALE Altri ratei e risconti
1.204
704
500
20) Proventi straordinari (extra attivila’ ord.)
D TOTALE RATEI E RISCONTI
2.207
704
1.503
TOTALE STATO PATRIMONIALE-ATTIVO
990.595
725.671
c) Sopravvenienze attive
300.951
160.175 140.776
d) Altri proventi straordinari
260.000
260.000
20 TOTALE Proventi straordinari (extra attività’ ord) 560.951
264.924
0
420.175 140.776
21) Oneri straord. (extra att. ordì.)
D ettaglio dei ricavi da attività editoriali
vendita di copie
pubblicità
198.822
ricavi da altra
—
13.471
ricavi da editoria on line
—
abbonamenti
—
pubblicità
—
atttvità editoriale
Totale:
58.800
271.093
c) altri oneri straord. (non rientr. n. 14)
1.383
2.431
-1.048
TOTALE Oneri straordinari (extra att. ordinaria)
1.383
2.431
-1.048
20-21 TOTALE DELLE PARTITE STRAORD
559.568
417.744
141.824
A-B+C+D+E TOTALE RIS. PRIMA D. IMPOS.
124.073
28.360
95.713
20.700
19.700
1.000
22) Imposi redd.eserc.correnti,differite,antic
a) Imposte correnti
b) Imposte differite (anticipate)
22 TOTALE Imp. redd.eserc.,correnti differite
23) RISULTATO DELL’ESERCIZIO
2.621
288
2.333
23.321
19.988
3.333
100.752
8.372
92.380
Yrnnnlcn
I L
_£.\. I
________________________________________________________novi matajur
14>/ V L i
Q
Četrtek, 28. avgusta 2008
S Planinsko družino Benečije do malghe Pramosio an naprej
V brieg po dober zrak
an po druge dobruote
Alvaro od P lanin­
ske družine Benečije
je organizu pru an liep
pohod za vse tiste, ki
jim je všeč hodit an le
grede uživat dobruote,
k ijih ušafaš v kaki ko­
či, v kaki gostilni, kam ar se pride sam uo
p a r nogah.
Takuo v nediejo 27.
luja se je kupe z njim
diela na pot p ru liepa
skupina članu an parja te lju P laninske. Z
avtom so se pejal do agriturizm a M alga Pram osio, an
k ar so se otaščal, pa p ar no­
gah do M alga P ram osio
(1.940 m). Hodil so adno u r­
eo, brez se previč utrudit.
Gor, tisti, ki so želiel, so
im iel tudi p restor kam ar se
iti pliezit! Priet, ku so se varnil dam u zdravi an veseli, so
se nakupil puno dobrih reči,
ki so jih ušafali v agriturizmu: skuta, ser an še puno
dobruot. P ru lepuo so se
imiel, an kajšan m ed njim bi
se priet al potlé spet zvestuo
varnu!
Romano ima rad otroke
an je pru pridan baby-sitter
Je pru p rid an Rom ano Bucovaz
iz Topoluovega. P rid an ku nono an
ku strie! Al sta videi, kuo lepuo varje Sim ona (na te pravi roki) an A la­
na?
Simone je sin njega navuoda Ste­
fana S tarnadicja iz Oblice an P a ­
trizie Flipove iz Bjač, Alan je pa sin
od njega hčere Floriane an Carima.
Dragi Rom ano, se troštam o, de
toji sinuovi ti šenkajo še puno d ru ­
gih navuodu, saj si pru an pridan
baby-sitter. Prestor, kjer se tolit z
njim ga im aš an potarpežljivost, pacienco, tudi!
Serena an Simone pošiljajo tebe
an teti Teresini an velik poljubček,
Stefano an P atrizia pa vas zahvalejo za lepe dneve, ki so jih preživiel v Zviceri gor p ar vas. Bohloni
iz sarca an topli pozdravi za vso
družino!
Trekking a cavallo, successo
per l’iniziativa del Circolo ippico
Campo base tra le frondo­
se e secolari piante del p ar­
co adiacente la villa del con­
te M artinengo a Soleschiano
di Manzano, sotto la guida at­
ten ta e com petente del suo
presidente Giuliano Maule,
h a preso avvio il tradiziona­
le trekking a cavallo del Cir­
colo ippico Friuli orientale.
Le quattro giornate sono
iniziate nella m attinata di ve­
nerdì 1° agosto e subito il
parco-giardino si è anim ato
di tende, capannoni, cucine
mobili e soprattutto di cavalli
scalpitanti e im pazienti di
partire al galoppo per la pri­
m a delle escursioni verso
Tri vignano U dinese fino alla
chiesetta di S. Marco, con
l’im m ancabile pausa di so­
stentam ento ed il rientro al
campo base per la cena ed il
pernottam ento.
Sabato m attina partenza
per la più attesa delle pas­
seggiate verso le sponde del
Natisone, lungo sentieri o a
guado del fiume, con cavalli
e cavalieri immersi nelle lim­
pide e fresche acque, ristora­
ti poi da un abbondante
pranzo fornito dallo chef En­
nio.
Dom enica m attina p aren ­
tesi con la S. M essa celebra­
ta da mons. P a­
squale Pressacco davanti alla
chiesa prospicente il parco,
seguita da una
lunga scarrozza­
ta lungo le vie
adiacenti M an­
zano e poi anco­
ra per sentieri e
stradine prospicenti il fiume e
larigogliosa
com pagna loca­
le. Pranzo al campo base e
piacevole m om ento di sosta
per dare inizio all’avvincen­
te gim kana com binata tra
carrozze e cavalli. Lunedì
m attin a lo sbaraccam ento
con un po’ di sana stanchez­
za di chi h a vissuto una m i­
ni-vacanza del tutto partico­
lare in un clima di corale fra­
tern ità e amicizia.
Monica si è laureata in Scienze motorie
Mercoledì 30 luglio presso la sala consiliare a Pa­
lazzo Boton, a Gemona, in un’affollata sessione di
laurea, Monica Costaperaria di Vernasso si è bril­
lantem ente laureata in Scienze motorie. Con una te­
si dal titolo «Dai prim ordi ad oggi. Evoluzione del­
le nuotate: modificazione del gesto stilistico della
nuotata a rana per il raggiungimento della miglio­
re prestazione» (relatore prof. Carlo Lesa), Monica
ha concluso il corso triennale di laurea, inserito nel­
l’ambito della Facoltà di Medicina e Chirurgia del­
l’Università degli Studi di Udine. A sostenerla nel
raggiungimento di questo im portante traguardo p a­
pà Fabio, m amma Graziella e il fratello Matteo, i pa­
renti più stretti, che per l’occasione sono accorsi dal
Belgio e dal Trentino, e gli amici. Immancabili i fe­
steggiamenti con la musica offerta dai Bintars in­
sieme al papà, il cartellone e il travestimento in nuo­
tatrice provetta preparati per l’occasione dagli am i­
ci più cari. A Monica, che dopo una meritata vacanza
sta pensando di continuare gli studi, i nostri più ca­
ri auguri per un futuro ricco di soddisfazioni!
R agazza, è tem po di
condurre le mucche ad ab­
008
jDikla! b o -c iljt ynAt krAvo p it, Ut» n jé -s è J.è o d w & n i pilo.-—
beverare che non bevono
if é n t t a !
da ieri! Conducetele! Le
ò o ó ù An k ° ,l& iijA m n jo-cA jtu z u - l j ò - n i - w ì i l xm lH ; m ìj-'p 'o ili)
donne giovani e m ature ooa
- d a m ò aq, nèj f o j č i i paraJAjo z a j A ž in o k fix a t, a q k r a m p jé r , d o non hanno tem po di a n ­
dare di qua e di là, v ad a­ 9 10 nks Ito n e d è ja , z à - vb òòrjo. T č - b it til - o d r jó z a t to - p ili, 116 - k fix a t z - ow siip - tiri - d ó b r iip
no a casa, p reparino le
911
Arj. n èj - p o y lé d a jo t j é - u - p ip o , a l - è b atfld a; An č e n è , n èj
verdure p er la cena, oggi
u b e r e j ó n i- m y u j id r ik a , z é ja , z a - j j é s t s k r a m p ir ja ip k \\ z a - j t ìt r o
che è dom enica. Bisogna
n èj - x i t i j ó parajA t b a tiid o .
incidere le p atate guaste e
912
T a - d ru -pt - ženA a - j A la , d è n a - y r é k fix a t j A ž in e , k b j o - a
non cuocerle insiem e a
913 - b ì w stfik u w èó ra p e - m ò è . Àip n ej - x i t i j ó d d t k akw óèaip sjéra k ,
quelle sane.
914 db b ó j o - n e s l é j è j c a . B ió d o m o m ó - s k ù x a t z A -k o silo ju tr S ani b ò p .
Poi guardino un po’ nel­
N a s là n e a q n a b é je n e m arnò s n jè s t.
la zangola se c’è latticello,
915
K a n à ja tf s t - e , j e - r é j , an i - p w ó b ij m ìc k a n ; k ù - n ij e b ó w y a t ,
raccolgano un po’ di ra ­
m u d jéjo «k anàja».
dicchio, verdura da m an ­
910
ŠtrAmbasto, kriw o só - Ywar)l. KAr boš t i - p i s ù , n a - p r id e
giare con le patate. E do­
obèdaij yjèdat; àq k a r bóq - pfsù èst, kè saij sljép, tu d i n a - p r id e
m ani m attin a si sbrighino
obèdaij ylèdat.
a fare, a b attere la pan n a
917
d o t - bb - tu - w A y a t, db t é lb x - é a ò -m lA d b x b £ - n a - b l w ò o b éd n e
per fare il burro e il la tti­
918 tlà , k b b b - b l i d n b - y o c b . "Wséuse jb jó le t j é t ad n à p r é t t o d rù y o
cello.
p lèsà t; à q osAij - d n l k b b o - y ò d lb , š e - là j i q - s e - J é - z d jé t, d è 9
L’altra donna non vuo­
m à io t e - zàrji - d à q , k b y é p a jo y ò s t .
le andare a p rep arare il
919
M r jč ž e j i j o - b t t y ó r - n a - w o k n ò , db n a - p ù j d i j o m iš n o ty
desinare perché è stato
920 sje r k à j é s t . A ij k à r sb lo š sjerà k y ó r - u a - j à à t , J e - b it w s e - j à m e
pre p ara to dal m arito il
z a fle k à t z - m à w t o , db n a - b ó j o - x o d il e j é s t , a ij m à c e z a y n à t n ò tr b ,
db* m iš «u jlm e.
giorno prim a. E diano a n ­
921
Sài} - k o p ù k ra m p lr, aiy s a m - u š A f u v ij y n ile y A , k u zd rA v ey a .
che da m angiare il grano
À ij s a q - r ù b r è k u ln e , à q so - bli* w s e m iš «su jéd le.
alle galline perché faccia­
no l’uovo.
Abbiamo la bleda e i fa ­
gioli da cuocere per la colazione di do­ nessuna se ci fossero in piazza dei suo­
m ani. Dobbiam o m angiare senza sale e natori. Tutti andrebbero in piazza sor­
passandosi a ballare e se suonassero per
senza condim ento.
otto giorni ad esse sem brerebbe sem pre
K anaja è un nome collettivo e indica un poco, fino all’ultim o giorno.
Ci vogliono le reti alle finestre p er im ­
bam bino piuttosto turbolento.
Sbagliato, hanno p arlato alla rovescia. pedire alle bestie di en trare a m angiare
Quando scriverai tu, nessuno v errà a ve­ il grano.
E quando si m ette il grano nel g ran a­
dere, e nessuno v errà a vedere nem m eno
quando scriverò io che sono cieco, non io bisogna tappare tutti i buchi con la m al­
ta e bisogna m an d ar dentro un gatto p er­
v errà nessuno.
Io vorrei scom m ettere che di queste ché prenda i topi.
(tra d u zio n e B ru n a B alloch)
giovani ragazze non ce ne sarebbe più
10
V
novi matajur
Sport
Četrtek, 28. avgusta 2008
Ottime prova delle sorelle Ciccone nella terza prova del Campionato Triveneto
Dom enica 3 agosto nella
lo calità tre n tin a di Arco
splendido secondo posto di
N atalia Ciccone nel Gran
Prem io “R istorante La C an­
tinota” organizzato dal Team
Fem m inile Trentino sulle ri­
ve del lago di Garda. La g a­
ra si è svolta in u na giorna­
ta to rrid a su un circuito p ia ­
neggiante di 3,4 km che do­
veva essere ripetuto dieci
volte.
Il Team Isonzo si è p re­
sentato in form azione rim a­
neggiata a difendere le pos­
sibilità di D ora Ciccone nel­
la classifica del C am pionato
Triveneto di cui quella di Ar­
co era la terza e penultim a
prova.
La gara delle Esordienti,
con oltre 60 p arten ti, è sta ­
ta anim atissim a fin dall’in i­
zio con rip etu ti tentativi di
fuga e con scatti per l’aggiu­
dicazione dei traguardi vo­
lanti. Proprio in vista della
Dora si conferma ai massimi
livelli tra gli Esordienti in Italia
volata per il terzo traguardo
volante prendeva il via la fu­
ga della veronese Ilaria Bonom i e della nostra N atalia
Ciccone, raggiunte dopo po­
chi chiloem tri dalla forte al­
toatesina Anna Zita Striker
del Team C ristofoletti di
Cles.
Il traguardo volante è sta­
to appannaggio di N atalia e
le tre fuggitive, in perfetto
accordo, hanno guadagnato
un vantaggio di 41 secondi
fino all’arrivo, anche grazie
al grande lavoro di squadra
di Dora Ciccone e C aterina
R oiatti in testa al gruppo.
La volata è stata vinta n e t­
tam ente dall’atleta di casa
Stricker, vincitrice anche do-
Natalia Ciccone seconda
nella volata dietro
alla altoatesina Striker
m enica scorsa a Palazzago,
m entre N atalia h a p o rtato a
casa un ottim o secondo po­
sto che n o b ilita u lte rio r­
m ente u na bella stagione
che p o trà darle ancora altre
soddisfazioni. La volata del
gruppo era im portantissim a
p er la classifica del cam pio­
nato Triveneto giunto alla
penultim a prova.
Dopo le prim e due prove
la nostra Dora Ciccone, cam­
pionessa italiana, era ad un
solo punto dalla v etta della
classifica dopo aver perso la
leadership nella prova di
M ereto. Con la solita grinta
e con l ’aiuto di C aterina Ro­
iatti, Dora è riuscita a co­
gliere il settim o posto asso­
luto, secondo di categoria, ri­
conquistando la m aglia di
leader con ben 10 punti di
v an tag g io sulla seconda,
confermandosi ai massimi li­
velli assoluti nella sua cate­
goria in Italia.
Calcetto, Masseris senza rivali
sul mitico campetto di Turin
Anche un torneo di cal­
cetto h a trovato spazio a
M ontem aggiore nell’am bito
dei festeggiam enti di San
Lorenzo e dell’Assunta. Sul
“m itico” cam petto di Turin,
alle pendici del M atajur, si
sono affrontate sei form a­
zioni suddivise in due giro­
ni. Il prim o era composto da
Tercimonte, M asseris e M a­
terasso ( !), nel secondo Mersino, M ataju r e Vernasso.
Nelle sem ifinali, Terci­
m onte h a prevalso su Mersino 2-0 e nell’altro incontro
M asseris si è imposto su Ver­
nasso 3-0. In finale si sono
trovate quindi M asseris e
Tercim onte con i prim i che
hanno b attu to Tercimonte
p er 4-0.
Il torneo, giunto alla se­
conda edizione, è stato rispolverato dopo un tre n te n ­
nio, e la località dove si è
svolto, Turin appunto, è in­
v itan te p er u na rilassante
passeggiata tra faggeti ed al­
tre pian te di alto fusto. Per
fa r conoscere questi luoghi
l’am m inistrazione comunale
Contro la Torreanese
l’esordio della Valnatisone
Domenica 31 agosto alle 16 inizierà la stagione 2008/09
della F.I.G.C. con la disputa della Coppa Regione di P ri­
m a Categoria. La Valnatisone, inserita nel girone F, ospi­
terà la Torreanese e quindi, domenica 7 settembre, sarà
di scena a Cassacco. Ultimo turno eliminatorio domeni­
ca 14 a San Pietro dove i valligiani ospiteranno la Reanese. Il campionato di Prim a categoria inizierà domeni­
ca 21 settembre.
I campionati regionali di Allievi e Giovanissimi
avranno inizio domenica 21 settem bre alle 10.30. Negli
Allievi la Valnatisone è stata inserita nel girone A assie­
me a Brugnera, Cormor, Donatello, Extra, Fincantieri,
Pomlad, Pordenone, Pro Cervignano, San Luigi, Sanvitese e Virtus Corno. I Giovanissimi della Valnatisone fan­
no parte del girone B con Ancona Udine, Aquileia, Azzanese, Bearzi, Itala San Marco, Ponziana Trieste, Sacilese, Tolmezzo, Trieste calcio, Udinese.
Nel girone C assieme al Moimacco ci sono Fiume Ve­
neto Bannia, Donatello, Latisana Ricreatorio, Pasianese
calcio Pasian di Prato, Pro Romans, San Giovanni Trie­
ste, Sanvitese, Tamai e Tricesimo.
Gli Juniores disputeranno il campionato provinciale nel
girone B con Assosangiorgina Udine, Azzurra Gorizia, Cal­
cio Cormons, Fortissimi Udine, Forum Julii, OL3, Pasia­
nese calcio, San Gottardo, Sedegliano, Serenissima Pradamano, Torreanese, Unione calcio Tre stelle, Varmo.
di Savogna h a so sten u to
questa iniziativa per abbi­
nare lo sport agli altri even­
ti di carattere religioso, po­
polare e culturale che v en­
gono o rg an izzati a n n u a l­
m ente nel m ese di agosto.
La squadra di Masseris,
sopra una fase del torneo
Tutte le partite del torneo Over 40 a Cosizza, il via martedì 2 settembre
S P O R T P O SL O V E N SK O
SREČANJE
Ko n č n i
rezultat:
TEKMA
0
DOMA:
DOMAČA EKIPA
SKUPINA
) «
(
S)
-NIEODUOČč M i z i d
fNULA-NULA)
s
NA GOSTOVANJU,
V 6 0 S T EH:
G o stu jo č a
©
e ki fa
P renderà il via m artedì 2 settem bre a Cosizza di San Leonardo l ’undicesim a edizio­
ne del Torneo di calcetto a cinque riserv a­
to agli Over 40 delle frazioni delle Valli del
Natisone. P er la categoria Pulcini si gio­
cherà invece il secondo m em orial A ndrea
Lauretig. Le sedici squadre Over 40 sono
state suddivise in q u attro gironi così com­
posti: Girone A M erso Superiore, Vernasso,
S tregna e Ponteacco; Girone B Grimacco,
Savogna, Azzida e Ponte San Q uirino; Gi­
rone C Cosizza, Tarpezzo, Pulfero e Drenchia; Girone D M ersino, Vernasso B, Iesizza e Stregna B.
A giocare il torneo dei Pulcini saranno
A zzurra Prem ariacco, Audace San L eonar­
do, M oimacco e Torreanese.
L’inizio delle prim a gara è previsto per le
20, con u n a p a rtita ogni m ezz’ora fino alle
22.30, orario dell’ultim a gara in program ­
ma.
Il torneo inizierà m artedì 2 settem bre con
le seguenti sfide: M erso Superiore - Ver­
nasso, Grimacco - Savogna, Cosizza - Tar­
pezzo, Stregna - Ponteacco, Azzida - Ponte
San Quirino, Pulfero - Drenchia.
Giovedì 4 settem bre: Grim acco - Ponte
San Quirino, M erso Superiore - Ponteacco,
M ersino - Vernasso B, Iesizza - Stregna B,
Vernasso - Stregna, Savogna - Azzida.
S abato 6 settem bre: Cosizza - D renchia,
M ersino - Stregna B, M erso Superiore - Stre­
gna, Tarpezzo - Pulfero, Vernasso B - Iesiz­
za, Vernasso - Ponteacco.
M artedi 9 settem bre: Grimacco - Azzida,
Cosizza - Pulfero, M ersino - Iesizza, Stregna
- Ponte San Quirino, Tarpezzo - D renchia,
Vernasso B - Stregna B.
Giovedì 11 settem bre : M oimacco - Tor­
reanese, Azzurra Prem ariacco - Audace San
Leonardo, P rim a classificata girone C - se­
conda classificata girone D, P rim a classifi­
cata girone A - seconda classificata girone
B, Prim a classificata girone B - seconda clas­
sificata girone A.
Le finali dei to rn ei si giocheranno sab a­
to 13 settem bre: alle ore 19 la finale 3°-4°
posto Pulcini, alle ore 19.30 la finalissim a
Pulcini, alle ore 20 la finalissim a fascia B,
alle ore 21 la finalissim a fascia A.
S eguiranno le prem iazioni e porchetta
p er tutti.
Kronaka-----------------------------
novi matajur
Četrtek, 28. avgusta 2008
v
11
Kope so začel runat an blizu Čedada
“An ist san naredu kopo!”, nam je napisu
Dario Martinig - Varhuščaku iz Podsriednjega.
An gre napri: “Naredu san jo v Fornalisu, blizu Čedada
kjer živim. Fotografijo jo je pa naredu muoj sin...
nie ta prava, ma kiek se bo vidlo vseglih! Za narest kopo
so mi pomagal an tudi podučil kakuo jo narest,
Remo an Lino Tomasetig. Sta dva bratra Biznarjova
iz Briega (Dreka), ki že vio liet žive v Čedade.
Obadva sta zlo poznana, zak Remo
je daržu oštarije Ai buoni amici an
Al gambero, Lino je pa dielu vič liet v butigi Vidussi.”
Dario, Buohloni za novico an fotografije. Nas veseli
viedet, de kopo, čeglih ne vič ku ankrat, naš ljudje
jo znajo le napri runat, an ne samuo znajo, jo tudi runajo!
SOVODNJE
Mašera
Zbuogam Ciro
Na svojim duom u, kjer je
lepuo za anj skarbiela sestra
Anna, je v začetku m iesca
vošta u m aru Ciro Slunder,
Loškin iz naše vasi. Im eu je
55 liet.
Njega življenje je bluo
posebno an tudi težkuo. Odtargalo ga je tudi od svoje
vasi an pejalo v Čedad, od­
koder pa se je n im ar vraču,
tu d i p ar nogah an ponoč, v
njega sviet pod M atajurjam .
Duo ga ni videu kajšankrat
po ciesti iz Kararije, kar jo je
hitro dajaju gor po dolini v
Sauodnjo an davje v Mašero.
Vsi so ga poznal an mu bili
p arjatelji, saj je biu dober
človek, ki je rad pom agu an
biu blizu družim, če je le mu.
Ž alostno novico o njega
sm arti so jo dale sestre An­
n a an M aria Grazia, kunjadi Paolo an Carlo an navuoda Costanza an Andrea. Nje­
ga pogreb je biu v saboto 9.
vošta gor p ar M ašere. Naj
m u bo lahna dom ača zemlja.
I suoi am ici e paesani di
M asseris lo hanno ricordato
così:
“Ciao Ciro com pagno di
g io ch i ed am ico d a ll’a nim o
g e n tile , d isp o n ib ile a ll’in ­
contro, volo n teroso a ll’aiuto
e c o n ten to d i p o te r essere
utile.
Ciao R a g a zzo fe lic e e d i­
g n ito so che, sin da piccolo,
con im p eg n o ed allegria, hai
se m p re cercato di superare i
lim iti e le d iffico ltà im p o ste
m u o ve re liberam ente.
Ciao ragazzo speciale, è
arrivato il m o m e n to di sa lu ­
tarci e lo facciam o con le tue
ste sse parole, com e d icevi
sem p re uscendo dalle nostre
case: “Ciao, grazie e scusa di
tu tto ”, e p re g h ia m o il S ig n o ­
re che non vada p erso n ie n ­
te di q u esta tua v ita vissu ta
n e ll’am icizia e nella pace.
A n seda s ku o n va ržem o
briskolo? Z buogan C iro!”
La fam iglia di Ciro vuole
ringraziare tu tte le persone
che gli hanno voluto bene, lo
hanno capito, aiutato in que­
sta sua vita. E che con ta n ­
gibile dim ostrazione di af­
fetto lo hanno accom pagna­
to anche in questa triste cir­
costanza. R ingraziano tu tti
coloro che lo hanno soste­
nuto regalandogli una siga­
re tta o offrendogli un caffè.
Ciao ragazzo cam m inatore,
sei libero di bere tu tti i caf­
fè e di fum are tanto tabacco
e sigarette. R im arrai sempre
nei nostri ricordi più cari.
Infine, i fam iliari fanno
sapere che sono disponibili
ad im prestare la carrozzina
di Ciro a chi ne avesse biso­
gno.
SRJDNJE______
sebno potle, k ije on zaslužu
penzjon. Tle dam u sta hodi­
la tudi njih otroc Giorgio an
Alba, ki je bla tudi oženila
adnega našega puoba, M au­
rizia Drejužovega iz Dole­
njega Tarbja. Cajt je šu n a ­
pri, an vsa družina je paršla
živet blizu Vidma.
Z nje sm artjo je Gina za­
pustila v žalost sina an hči,
navuoda M arca, vso žlahto
an puno parjatelju, ki jih je
im iela v Vidme an tle na nje
duom u, ki ga nie bla nikdar
pozabila.
Nje pogreb je biu go p ar
svetim Pavle v pandiejak 18.
vošta.
DREKA
SPETER
Klenje - Garmak
Oblietinca
Je bluo na 25. vošta lieta
1993, k ar G iovanni Vogrig M ohoru iz Velikega Garmika nas je za n im ar zapustu.
Im eu je sam uo 54 liet. Adno
lieto je živeu z novim sarcam. “Š enku” mu ga je biu
an m lad puob.
Tist m lad puob an njega
družina sta bla n im ar v n je­
ga misli.
Z veliko lju b ezn ijo an
žalostjo se na anj spom inja­
jo žena Concita, hči Dolores,
sin Giorgio, zet an neviesta,
navuodi an vsi tisti, ki so ga
poznal an im iel radi.
Laze
Smart mladega moža
Za venčno nas je zapustu
parve dni bošta Livio Cicigoi. Im eu je sam uo 57 liet.
Biu je Flipove družine.
V saboto zvičer so ga vidli zdravega an veselega na
sejmu, ki je biu v vasi. Šu je
priet ku drugi dam u p ru zak
se nie ču dobro. Drugi dan so
ga na žalost ušafal m artvega. V žalost je pustu sestre,
kunjade an navuode. Naj v
m ieru počiva.
Preserje
Zapustila nas je
Gina Šmunelova
novi matajur
Tednik Slovencev videm ske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR
Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR
Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l.
dalla vita.
Ciao U om o fo r te nel te m ­
p o della so ffe re n za e discre­
to, q uando la fra g ilità tra­
sp a riva solo dagli occhi tri­
s ti o v e la ti d i lacrim e, p e r il
d isp ia cere d i non p o te r ti
Na dan po Rožinci je za­
pustila tel sviet R egina Coszach - Gina Šm unelova po
domače.
Bla je iz P reserja, ku je
zrasla an ra ta la čeča je šla
zavojo di eia proč od duoma.
Živiela je v M ilane, kjer se
je bla tudi oženila. Vsako polietje pa sta ona an nje mož
parhajal v Preserje, an še po-
K ravar / C ravero
Senjan
v petak 29., saboto 30. in nediejo 31.
ples, pohodi, srečanje med Slovenci iz Slovenije, Id živijo v Be­
nečiji, dokumentarni film “La notte che ha cancellato il confine
maledetto”, sveta maša pietà, turnir balona na dva, koncert zvonuovu pri cierkvici svetega Standreža, lov na srečo...
Na stuojta parmanjkat!
Circolo sant’Andrea - društvo Svet Štandri
Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28
33043 Čedad/Cividale
Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462
E-mail: [email protected]
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
II Novi Matajur fruisce dei contributi statali
diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250
Naročnina - Abbonamento
Italija: 34 evro
Druge države: 40 evro
Amerika (po letalski pošti): 62 evro
PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE
CAI S o tto s e z io n e V a l N a tis o n e
nedelja 7. septembra
31 agosto 2008
gorski tek na M atajur
CIMA DI COSTABELLA
corsa in m ontagna sul M atajur
GITA IN PULLMAN
PdB organizira prijateljski netekmovalni gorski tek na Matajur ob
priložnosti gorskega praznika.
Ob 9.00 štart iz Saržente, prihod pri Domu na Matajure, približen
čas teka 1.30 in več. Tek se bo odvijal na stezi Cai 749.
Escursioni di varie difficoltà e... per tutti i gusti sulle Dolomiti!!!
In occasione della Festa della montagna la PdB organizza una
corsa in montagna (non competitiva) sul Matajur.
Alle 9.00 partenza da Sorzento, l’arrivo è presso il rifugio Dom na
Matajure (tempo di percorrenza: h 1.30 o forse più!).
La corsa si snoderà sul sentiero Cai 749.
Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente
Franca ( Tel. 0432 727277 - Cell. 3406429420) entro il 28 agosto.
Per informazioni: Dino (cell.3355953416)
Vse informacije /Informazioni: Igor 0432/727631
Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la
loro partecipazione. (Tel. 0432 727428)
Avstralija (po letalski pošti): 65 evro
Poštni tekoči račun za Italijo
Conto corrente postale
Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331
m
Včlanjen v USPI
Associato alPUSPI
Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro
Sconti per famiglie
Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole)
- G aspuod doktor,
p sik iatra, sem zio zaskarbjena! M oje tri se­
stre im ajo m anijo red it
žvino tu hiš. Ta p arv a
im a štier pise, ta druga
d eset m ačk an ta treča
pa no kozo! Ka im am
n arest, de na bo takuo
sm ardielo tu hiš?
- Al ste p ra v ala odp rie t okna?
- Na m orem , čene mi
utečejo vsi m oji galobi! ! !.
★★★★★
Tu saboto Tonca je
šu na targ v Č edad an
je kupu adnega p ra š i­
ča.
- Kam ga ložeš? - ga
j ’ pop rašu p a rja te u Bepo - če niem aš ne hlieva ne klevčina gor do­
ma?!
- Ga ložem v kam bro, pod pastiejo! - je
h itro odguoriu Tonca.
- Oh vse sajete! Paš
k ajšn a sm raja bo v tvo­
j i kam bri! m u je je od­
g uoriu Bepo.
- M ore b it od p arv ič
bo p rase kiek tarpielo,
p a s cajtam se parvade!
★★★★★
- T ista p rek leta m a­
čka n a ku krade! - se je
k u m rala M arjan ca m o­
žu. - Tudi v če ra je
snjedla m alom anj cieu
salam du kliet.
- D onas pop u d an jo
poneseš h m ojem u p a r­
ja te lju v e trin a rju , de
j i da an do b ar strup.
Takuo jo g enja krast!,
je odguoriu mož p rie t
ko je šu zju tra dielat.
Za b it buj šig u ran je
tu d i te le fo n u v e te r i­
n a rju an m u parporočiu:
- D onas p o p u d a n
p rid e m oja žena M ar­
ja n c a z mačko. Daj ji
d o b ar an m očan strup.
- Ne stuojse bat! - je
odguoriu p a rje te u v e­
terin a r. - Ist j i dam te
p rav i, m očan strup. Ne
bo nič tarp ie la an subit
zaitisn e oči. Pa poslušajm e, m ačk a al bo
zn ala sam a dam u prit?
★★★★★
- M am a, m am a. Tata
se če vrieč dol s te vesokega okna!
- K ajšan šleut je! Ist
sem ja la , de sem mu
n ard ila roge, ne peruota!!!
★★★★
Dva k ara b in ie rja v
gostilni.
- Ki vzam eš ti?
- K ar vzam eš ti.
- Dvie pive!
- A lora dvie pive an
za me!
★★★★★
- Al je ries Franc, de
si ti, ki peres posodo?
- Ja, je ries! U m ijem
tonte, glaže, p iastrele
dol po tleh an vse d ru ­
go, k a r je potriebno!
- An to ja žena?
- Ne, ne, ona se sam a
um ije!!!
12
novi matajur
Kronaka
Č etrtek, 28. av g u sta 2008
Iz fotoalbum a naših družin
Takuo minena an hodi
že... v “suolo” se učit
K ar študieram o na anjulce, jih m islemo pru ta ­
kuo: velike, plave oči, zlate ricote, an liep nasmieh...
Na kor pa iti zlo deleč za srečat telega tle! Živi v Čedade, se kliče Rachele an na 8. vošta je dopunla dvie
lieta. Nje m am a je M onica Blasutig iz K lenja, nje
ta ta je pa Nicola Valentinuzzi iz Percoto. Če n a po­
vemo, duo so noni... je buojš, de utečem o zak čene
nas bojo lovil! Takuo napišem o, de v Klenji sta no­
n a D iana Joparjova iz Klavore (Ruonac) an nono
Franco - Go p a r kraju tih iz Gorenjega B arnasa, v
Percoto sta pa nona Valdo an Rosalia.
Potle so še strici, tetè, kužini...
R achele je šele m inena, p a ji je všeč se učit, ta ­
kuo so jo že pejal v ažilo nido! Tam se je navadla
puno reči, an tiste, ki na zna, jo pa učjo vsi v d ru ­
žini, tudi teta C atia an stric Natalino, ki p a se z njo
učjo, kakuo ra ta t m am a an tata!
Rachele, de bi bla nim ar takuo zdrava, srečna an
vesela, tak a ki si na teli liepi fotografiji ti vsi iz sarca želmo!
*■^
F
r
Tisto vičer priet, k ar so ga
um ival, m ali Giacomo je jo ­
ku an arju brez koncà. Ka
mu je bluo? Pas duo vie?!
M am a B arbara L auretig P rehuajanova- iz Kosce an
ta ta M assim iliano Iacuzzi
iz Čedada so ga troštal, so ga
varval an cingal za ga potalažt.
So m u m ierno pravli, de
za nje on je narbuj velik an
liep Šenk, ki so se mogli troštat v življenju, so m u p ra v ­
li naj se n a boji, zak m ed sa­
bo se im ajo radi an bojo n i­
m ar blizu njega...
K ar Giacomo se je potalažu, so m u lepuo zatrucal,
de drug dan, v nediejo 3. vo­
šta v cierkvi Sv. Senžilha v
Kosci, bo buojš, de se bo le­
puo obnašu an de na bo ueku za na ustrašt use judi, ki
pridejo h m aš za njega karst.
Puobic jih je zaries lepuo
poslušu, zak v cajtu lepe m a­
še se nie se oglasiu an k ar
Don Federico ga je okarstù,
je takuo m iernuo spau, de se
V Kosci so
imiel karst
nie še ganù! Sigurno je bla
hnucu pridga od ta ta an ma-
C A I S o tto s e z io n e V a l N a tis o n e
7 settembre 2008
MATAJUR._Festa della Montagna
PROGRAMMA
ore 7.30 - Partenza escursione da Vernassino per raccordarsi con
il sentiero CAI n. 749
ore 12.00 - Arrivo in cima al Matajur, Santa Messa
ore 17.00 - Partenza per la discesa; ritrovo rifugio Pelizzo
Si ricorda che, per il notevole dislivello e la lunghezza del percorso,
la gita è riservata a camminatori ben allenati.
Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro
partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita, (cell. 3492983555)
Per informazioni più dettagliate contattate: Massimiliano (cell. 3492983555), Claudia
Informacije za v se
VREMENSKA NAPOVED
ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO
Guardia medica
DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER
Tel. 0432934111 - w w w .m e te o .fv g .itslo v e n sk o @ o sm e r .fv g .it
SPLOSNA SLIKA
V nižjih plasteh
ozračja nad našo
deželo pritekajo šibki
suhi severovzhodni
tokovi,v višjih plasteh
pa priteka hladnejši
zrak,ki pripomore
k popoldanski
nestanovitnosti
v gorah.
Za tistega, ki potrebuje miediha
ponočje na razpolago «guardia
medica«, ki deluje vsako nuoc
od 8. zvičer do 8. zjutra an s a ­
boto cieu dan do 8. zjutra od
pandiejka.
Za Nediške doline se lahko te­
lefona v Špieter na številko
727282, za Čedajski okraj v
Č edad na številko 7081.
Poliambulatorio
S. Pietro al Nat, via Klančič 4
Consultorio familiare
0432.708611
Servizio infermier. domic.
0432.708614
Kada vozi litorina
Železniška postaja / Stazione
di Cividale: tel. 0432/731032
SETTEMBRE I DICEMBRE 2007
lž Čedada v Videm:
Četrtek, 28. avgusta
Petek, 29. avgusta
OBETI
Po nižinah in ob obali bo prevladovalo jasno
do pretežno jasno vreme;v hrbih bo dopoldne
še pretežno jasno vreme, popoldne pa bo bolj
spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne
plohe,ki bo verjetnejša v Karnijskih predalpah.
Prevladovalo bo v glavnem pretežno jasno
vreme.
Dnevne najvišje
temperature se bodo
gibale med 30°C po
nižinah, do okoli
27°C ob obali.
N ajnižja tem p eratu ra (°C)
N ajvišja tem p eratu ra (°C)
N ižina
O bala
14/17
29/31
20/23
29/31
19°C
11°C
Sredn ja tem p eratu ra na 1000 m:
Sredn ja tem p eratu ra na 2000 m:
Ure sonca
ja sno
zm erno obl. spremenlj.
Sonf
oblačno
m egla
pretežno obl. nizka obl.
..
8 ali v eč
6-8
2-4
2 ali m a n j
N ižina
O bala
15/18
30/32
20/23
27/29
S rednja tem p eratu ra na 1000 m:
S rednja tem p eratu ra na 2000 m:
.
Megla
=
N ajnižja tem p eratu ra (°C)
N ajvišja tem p eratu ra (°C)
Srednji veter
Zmanjšana
vidljivost
lokalni
=
c
zm eren
X
3-6 m/s
>6 m/s
rahle
4
0-5 mm
i
4
5-10 mm
Iz Vidma v Čedad:
ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39,
8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30,
12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*,
13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*,
Bolnica Č e d a d ............ . . . 7081
Bolnica V idem .............. .. .5521
Policija - Prva pomoč .. . .. .1 1 3
Komisarjat Čedad
.703046
Karabinierji .................. . . . .112
Ufficio del lavoro.......... .731451
INPS Č e d a d ................ .705611
URES - INAC .............. .730153
ENEL .................... 167-845097
Kmečka zveza Čedad . .703119
Ronke Letališče . .0481-773224
Muzej Čedad .............. .700700
Čedajska knjižnica___ .732444
Dvojezična šola .......... .717208
K.D. Ivan Trinko............ .731386
Zveza slov. izseljencev . .732231
D r e k a .......................... .721021
Grmek ........................ .725006
S re d n je........................ .724094
Sv. L e n a rt.................... .723028
Špeter ........................ .727272
Sovodnje .................... .714007
Podbonesec ............... .726017
T av o rja n a................... .712028
Prapotno .................... .713003
Tipana ........................ .788020
B a r d o .......................... .787032
Rezija ............... 0433-53001/2
Gorska skupnost . . . .727325
OD 29. AVGUSTA 4. SEPTEMBRA
Čedad (Minisini) tel. 731264
Podboniesac 726150 - Tarbiž 2046
20°C
12°C
zm erne
ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13,
7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00,
11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*,
13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*,
15.06, 15.50, 17.13, 18.05,
19.20, 20.15
15.26, 16.40,
17.40, 18.45,
19.55, 22.15
* samuo čez tiedan
Dežurne lekarne / Farm acie di tu rn o
Z aparte za počitnice / Chiuse p er ferie
Padavine (od polnoči do 24h)
m očan
me, sigurno so pom agaie
piesm i go na ganku, pa muora dat čast an Fabriziu, k ’je
darzù uodo tu term use ta ­
kuo, de nie bla nè previe
m arzia nè previe gorka (ka­
ke sreeje im ajo otroc donašnji dan!).
Po m aš smo usi kupe po­
pil an pojedli ta za cierkujo
na zdravlje m alega Giacoma
grede, ki veselo so mu škampinjal an takuo nom alo buj
zvestuo se u arn il dam u. Na
sliki je Giacomo, ki se je rodiu 17. obrila, v naruočju se­
strične, kužine M artine an
blizu Cristine, heiere od Te­
rese Gom atove an nepoza­
bljenega A ndrea Prehuajanovega. (andreina)
m očne
obilne
4 4
4 4
4 4 4
4 4 4
10-30 m m
>30 mm
Fornasaro Čedad: od 29. vošta do 11. setemberja
Nevihta
i
Sneg
Kam po bencin / D istributori di turno
NEDELJA 31. AVGUSTA
Esso Čedad (na pot pruoti Vidmu)_Tamoil v K aranji