1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
matajur novi naš časopii tudi n a - _ spletni strani UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISKV REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM ILGIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR H v dre S kem kamunu za veliko NUOČ... tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / C IV ID A IE • U lica R istori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@ spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonam ento postale gruppo 2/50% • Tednik / settim anale • Cena 1,00 evro št. 32 (1313) Čedad, četrtek, 28. avgusta 2008 TAXEPERgUE 33100 Udine Italy TASSA RISCOSSA Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine S www.novimatajur.it Nova zakonska pobuda na Deželi v Tarstu Za branit naše dialekte, al pa...? Nie ki. Naša desnica, naj je na Deželi ali pa na vsedrža vni ravni v Rimu, naj gre za stare “mačke” ali mlade poli tike, ne more uon s svoje ko že, ni v stanju, ne zmore se vzdigniti na nivo drugih držav an postati evropska. Gleda tel sviet šele skuoze očale hladne vojne an železne zaveze an je nimar an še na prej proti Slovencem, ku za časa fašizma an še po njem. Pruoti slovenski daržavi, ki je sada naša partnerka v Nato, Evropski Uniji an še kje drugje, se ne oglaša, vsaj od krito ne. Je pa zlo aktivna ko gre za slovensko manjšino an le naprej an še najraj se za ganja pruoti nam, ki smo narbuj šibka vieja slovenske skupnosti v Furlaniji Julijski Krajini. Donas ku 40 al pa 20 liet od tega, ko nie tiela še čut, de smo v Videnški pokrajini Slovenci, de naši dialekti od nadiškega, do terskega an re zijanskega so slovienski. Takuo po poslancu Ferracciu Sara v Rimu tudi de želni svetovalec v Trstu Ro berto Novelli je podparu ini ciativo za napisat poseben de želni zakon, ki naj brani na še krajevne govore, zak so v nevarnosti - pravi v sintoniji z znanimi političnimi na cionalističnimi skupinami v Benečiji - zaradi slovenskega jezika an slovienske manjši ne. Brez strahu bit smiešni se upajo tarditi, de zaradi tistih, ki guormo an pišemo, molemo an pojemo po sloviensko, učimo otroke v šuoli v obieh jezikih, se naš izik an naša kultura zgubjajo. Tisti, ki so bili nimar pruoti vsakemu varstu naše kulture an nieso zganil še mazinca za naš izik, naj bi jih pa branili... Buog se usmili. Resnica je draga. Tisti za koni, kijih že imamo, daržavni an deželni, imajo specifi čna določila za slovenske dialekte Videnške pokrajine. Pra na bazi sedanjega dežel nega zakona je en miesac od tega Dežela namenila 100 ti soč evrov za valorizacijo na ših dialektov v Videnški po krajini. Keri so pa namieni novega zakona? Tle an moment precesije v Drec, zdol pa parprava gubane ta par Trinku an žegen pušjiu rož za Rožinco v Matajurju Rožinca, parprava gubane, zgodovina an poezije v dreškem kamunu Tradicionalni senjan so prazn oval tudi v M atajurju Med predstavitvijo pesm ske zbirke Mutasti se šuijajospomini" Že druga knjiga v adnim lietu U U y Dreki predstavili pesniško zbirko Gabrielle Tomasetig El - ’ II 5* La parola resiana protagonista a Vilenica Sabato 6 settembre un incontro a Štanjel La produzione letteraria in resiano sarà tra i protagoni sti delila 23. edizione del festival internazionale Vilenica, appuntamento ormai tradizionale per la cultura del Cen tro ed Est Europa. Il festival si terrà dal 3 al 7 settembre, e prevede il con ferimento del premio Vilenica quest’anno assegnato allo scrittore polacco Andrzej Stasiuk. Come detto, la produzione letteraria della Benecia torna a far parte del program m a di Vilenica, dopo la lettura e presentazione dell’antologia “Besiede tele zemlje” avve nu ta tre anni fa. Questa vol ta è di scena la letteratura in resiano. AH’interno di una m attinata letteraria a Štanjel, sabato 6 settem bre alle 12 in terverranno i professori M a tej Šekli e Roberto Dapit, che introdurranno le letture di Silvana Paletti e Renato Qua glia. L’incontro sarà conclu so da u n ’esibizione del Grup po folcloristico Val Resia. “Il senso delTiniziativa - affer m ano gli organizzatori - è consentire una visione della situazione in cui versa il dia letto resiano e la sua produ zione le tte ra ria al giorno d’oggi, e problem atizzare tu t te quelle attività che in qual che modo influenzano la pre senza, lo sviluppo e la cono scenza di questa ricca eredi tà culturale”. Renato Quaglia sarà an che tra i poeti chiam ati a leg gere, nella serata di sabato, nella grotta di Vilenica, nei pressi di Sežana, durante la presentazione e consegna del premio, m entre a conclusio ne della cerim onia il Gruppo focloristico Val Resia si esi birà davanti alla grotta. Nel corso della serata verrà pro posto ad un pubblico di li vello internazionale il film docum entario “Ta rožina do lina” realizzato da RTV Slovenij a. Il program m a di Vilenica prevede anche una serie di iniziative collegate al festival, e tra queste una tavola ro tonda che avrà luogo giove dì 2 ottobre a Lubiana, nella sede dell’Associazione degli scrittori sloveni, sul tem a “Il dialetto sloveno e la produ zione letteraria a Resia oggi”. M oderato da M atej Šekli, l’incontro prevede anche la partecipazione di Roberto Dapit, Milko Matičetov, Lui gia Negro, Silvana Paletti e H an Steenwijk. V dreškem kam unu seje že druga knjiga rodila v ad nim lietu. Po “Rožinca je naša”, ki so jo predstaviti pru 'no lieto od tegà, sadà je na varsti liepa pesniška zbirka “M utasti se šuijajo spomini” Gabrielle Toma setig - Popotnikove, ki jo je izdalo, pru ku ta parvo, kul turno društvo Ivan Trinko iz Čedada v sodelovanju z društvom Kobilja glava iz Dreke. Dvorana dreškega kamuna seje v četartak, 14. vošta napunla, an vsi na koncu so bli zaries zado voljni, saj je biu liep kul turni dogodek. več v prihodnji številki Čeglih ni bluo liepe ure, an lietos so v Dreki p a r Devici M ariji veselo praz noval Rožinco. Ku po navad, puno judi se je zbralo gor p ar ejerkvi za m ašo an precesjo. Dreške žene so potlé napravle pred cierkujo navadni “merkatin ” za potriebe dreških cierkvi an k a pel. Praznovanje v dreškem kam unu se je p a začelo še priet, pruzapru v sabo to 9. vošta ta p ar Trinku, kjer je Ga briella Pitažova navadla deset žen an adnega moža, m alom an vsi so tle z n a ših dolin, ru n a t gubance po dreški n a vadi. Pred Rožinco, 14. vošta, popudan, te m ladi so mogli an lietos se učit n a b ijat n a zvonuove od naših starih tonkaču, s pomočjo skupine taz K ravarja. Zvičer pa društvo Kobilja glava an Kul turno društvo Ivan Trinko so predstavli zbornik piesm i “M utasti se šuijajo spom ini” G abrielle Tomasetig - Podpotnikove taz Dolenje Dreke. Rožinco so praznoval an v M ata ju rju , kjer je biu tudi senjam Svetega Louranca. Program sejm a je biu an lietos za ries bogat, na njem so tudi parvič pred stavli dokum entarni film “Noč, k ije iz brisala ta prekleti konfin”. Avtorja sta časnikarja M iloš B atištu ta in Ezio Gosgnach, ki je tudi vodu an povezovau m atajursko predstavitev. beri na strani 7 2 novi matajur Aktualno Četrtek, 28. avgusta 2008 L’Azienda territoriale per l’edilizia residenziale (Ater) di Udine ha indetto un b an do - divulgato anche in slo veno - per l’assegnazione di alloggi in locazione di edili zia residenziale pubblica sov venzionata che si renderanno disponibili nei Comuni di Drenchia, Grimacco, Prepotto, Pulfero, S. Leonardo, S. Pietro al Natisone, Savogna, Stregna e Torreano. Gli alloggi saranno asse gnati in locazione a tempo in determ inato, il canone ed il rapporto locativo saranno re golati secondo la disciplina speciale per l’edilizia sovenzionata della Regione Friuli Venezia Giulia nonché, per quanto applicabili, dalle nor me generali che regolano la locazione di immobili ad uso abitativo. Il term ine per la presen tazione delle dom ande di partecipazione scade lunedì 27 ottobre. La graduatoria fi nale rim arrà valida per due anni e sarà utilizzata per l’as segnazione degli alloggi at tualm ente disponibili e di tut ti quelli che dovessero ren dersi disponibili in futuro. P er ogni inform azione è a disposizione l’Ufficio asse gnazioni e segreteria dell’Ater, presso la sede di Udi ne in via Sacile 15, con il se guente orario: lunedì 9.30-12 e 15-17, mercoledì e venerdì 9.30-12. Presso questi stessi uffici e nei m unicipi dei Comuni in teressati è possibile ritirare copia del bando e della m o dulistica necessaria per con correre. V Sloveniji Ater, bando per alloggi plinski terminali in nove Comuni delle Valli burijo duhove Saranno assegnati in locazione a tem po indeterm inato “A Ferragosto i rumori della cava!” R ic e v ia m o e p u b b lich ia m o : Anche a Ferragosto si è lavorato in una cava, sul versante di Clastra, dal le 6 del m attino, disturbando così la quiete di u n a g iornata di festa. Giusto precisare ciò, dato che a detta di qual cuno non ci sono rum ori percepibili! B.F. agosto 2008 m , ■ ■ ■r - Pismo iz Rima Stojan Spetič Še naši stari so pravili, da ni nič boljšega, v časih borznih kriz, kot in v estirati v zidove? Stara m odrost, ki ni tu ja n iti prem ierju Silviu B erlusconi ju . M edtem ko smo mi, n av a d n i sm rtniki, nam akali svoje ude v j a dransko m odrino, je Črni vitez zaklju čil pogajanja in si kupil vilo na g ard skem jezeru. Vila je seveda ob jezeru, saj im a p ristan in pristajališče za h e likopterje, 30 sob in veliko teraso za go ste. In, seveda, obsežen park s stole tnim i drevesi. Vila je bila svoj čas last družine Campari, znane po rdečkastem aperitivu. Za B erlusconija bo to kar p etn ajsta po vrsti. Začelo s e je pred nekaj desetletji, ko je s pom očjo odvetnika C esara Previtija odkupil vilo ubite m arkize Anne 5 medaglie olimpiche Bel successo per la rap p re sen tan za slovena alle Olim piadi di Pechino dove 61 atleti si sono m isurati con i m igliori del mondo. E ’ tor n ata infatti a casa con 5 m e daglie olimpiche: una d’oro, vinta da Prim ož Kozmus nel lancio del martello, due d’ar gento vinte rispettivam ente da Sara Isakovic nei 200 m e tri stile Ubero di nuoto che ha m igliorato anche il record sloveno e dal velista Vasiliji Žbogar e due di bronzo con quistate dalla judoka Lucija Polavder e da Rajm ond De bevec nel tiro. Su 205 paesi partecipanti alle Olim piadi 2008, la Slo — A Casati Stam pa v okraju San M artino pri Arcoreju, nedaleč od M ila na. Tu si je pred k ra t kim dal zgraditi grob nico, ki je kopija groba fa rao n a T utankam na. N ačrte je izdelal arhi tekt Sandro Bondi, k ije sedaj m inister. Tu prem ier živi s starejšo hčerko in sinom, m edtem ko je ženi Veronici in trem m lajšim otrokom nam enil vilo v k ra ju M acherio, ducat kilom etrov stran. Kaj pa počitnice na m orju? N ajel si je gradič na obali pri m ondenem sre dišču Portofino, v Liguriji. R ad bi ga kupil, a mu ga lastniki ne dajo. N a jem nim a zapade prihodnje leto, zato si je m edtem uredil protokolarno vilo na Sardiniji. Tu im a vse, od gojišča cvetlic do um etnega vulkana. Pod skalo je dal iz kopati skriven pristan, s helikopterji pa prihajajo tja tudi državniki, kot Tony B lair ali V ladim ir Putin. Na S ardiniji im a še nekaj m anjših Contributi prima casa revocati, nuova chance I cittadini che hanno presentato do m anda p er ottenere i contributi regio nali per l ’acquisto della p rim a casa contestualm ente alla richiesta di m u tuo e si sono visti archiviare o revocare la pratica per alcuni vizi sostanziali, hanno tem po sino al 15 settem bre per presentare la richiesta di contributo straordinario. La novità è stata introdotta con l ’as sestam ento di bilancio 2008 e le m o dalità per accedere ai fondi (pari al l ’im porto richiesto o a quello conces so e com unque sino ad una quota m as sim a di 12 m ila euro) sono illustrate nell'home page della Regione (www.regione.fvg.it), m entre da lunedì 25 ago sto è disponibile anche la m odulistica necessaria. In particolare, p er quanto riguarda le dom ande archiviate, la san ato ria è stata prevista per i seguenti casi: ri tardo della presentazione del trasferi m ento di residenza, Isee non aggior nati a m utam enti dello stato di fam i glia p er l'arrivo di un bimbo, esten sione o riduzione della tito larità della dom anda. vil: za prvo ženo, sina, hčerko in v nu ke. Cel niz vil si je Berlusconi omislil onkraj oceana, v K aribih. Dve na Berm udih in nekaj na Antigui. A tja gre res poredkom a, k ar seveda zelo prija služničadi, ki vile varuje in oskrbuje, predvsem pa v njih uživa. Zanim ivo je, da so vse ob vodi, niti ena ni v hribih. Dokaz, da gora ne m a ra in tudi sm uča ne. Pravijo, da se kljub tem u, da jih im a sedaj k ar petnajst, še vedno pritožuje, da nim a kam na počitnice. Saj im a dve ženi, pet otrok, nekaj vnukov, p rija te lje in znance, ki se selijo zdaj sem, zdaj tja. M orda mu res ne preostaja drugega, kot da počitnice preživi v rim skih p a lačah Chigi in Grazioli. Ali pa v skriv nem stanovanju na Campo d e’ Fiori, kjer - tako pravijo - obiskuje mlado te levizijsko napovedovalko. Vse to, in vladati vmes, m ora biti res naporno. PS: M edtem, ko sem to pisal, je Ber lusconi kupil že šestnajsto vilo in sicer n a grškem otoku Symi, v D odekanezu, m ed Rodosom in turško obalo. P linski te rm in a li (rigassificato ri) že n ek aj časa b u rijo duhove. Okoli n jih o ve lokacije in u p o ra b n o sti sta se v b istv u izo b lik o v a la dva tab o ra . Celo več: m ed S lovenijo in Ita lijo (FJK) ni k ak šn ih b istv en ih u sk lajen ih predlogov, k ar še bolj ko m p licira zadevo. M arko S tarm an , vodja slo venske m ed reso rsk e d elo vne sk u pine za plinske te r m inale, n a v p rša n je ali je m ogoče, da bo Ita lija kljub n asp ro to v a n je m tu jim in v estito rjem dovolila g ra d njo p lin sk ih te rm in a lo v , enega v Zavij ah in drugega sredi T ržaškega zaliva, od g o v arja, da je stališče Slo ven ije odklonilno, n e g a ti vno. N apovedal je, da bodo razpravo glede tega v p ra ša n ja n a m in istrstv u za oko lje p o d aljšali do 20. sep tem b ra. To gradivo je m ed prvim i, ki so v celoti o b ja vljena tudi n a spletnih s tra n eh m in istrstv a in n an je lahko tu d i ja v n o s t piše p ri pom be. Za obnovo postopka se je slovensko m in istrstv o za okolje odločilo tu d i zato, ker je Ita lija p riznala, da bi okoljski vplivi za rad i te r m inalov segali čez mejo. Zato je p re d sta v n ik e Slo ven ije n ep rije tn o p re se n e tilo soglasje, ki ga je ita li jan sk o okoljsko m inistrstvo v začetku m aja dalo za te r m inal v Zavljah. Na to s e je odzval m in ister Jan e z P o d obnik, k i j e p isal ev ro p sk e m u k o m isarju za okolje, ita lija n s k i m in is tric i za okolje in p red sed n ik u F u r la n ije - Ju lijs k e k ra jin e R enzu Tondu. M in istric a S tefan ia P restigiacom o m u je odgovorila, da Ita lija še ni sp rejela dokončnega s ta lišča do žaveljskega te rm i n ala in da je tu d i tis ti s re di m o rja še v fazi p re v e r ja n ja . Naj večji p roblem te rm i nalov je n eu strezn o p o v e čanje p ro m eta ladij z n e v arn im i to v o ri v p re o b re m enjenem Tržaškem zalivu in z a sta rela tehnologija. Ta bi v p liv ala n a k o n stan tn o o h lajev a n je m orske vode, n a n ev arn o m ešan je m o r Cinque medaglie olimpiche per la Slovenia venia si è classificata al 41. posto. Tre volte Juri La Slovenia è nel pieno della cam pagna elettorale, il prossimo 21 settembre infatti si voterà per il rinnovo del la C am era di Stato. Le liste dei candidati per i 90 seggi in parlam ento sono orm ai qua si pronte e verranno ufficia lizzate nelle prossim e ore. A differenza di quanto ac caduto nelle due scorse legi slature, questa volta sono tre i candidati p er il seggio spe cifico della m inoranza ita liana per il quale votano so lo gli appartenenti alla m i noranza, iscritti in un elenco elettorale apposito. P er la terza volta si ripresenta Ro berto B attelli che nel 2000 e 2004 era stato l’unico candi dato. Sono inoltre candidati Aurelio Juri, deputato uscen te del P artito socialdem o cratico ed ex sindaco di Ca podistria e Sergio Pelan. In competizione per un seggio in parlam ento sono anche altri due Juri: il fra tello di Aurelio, Franco ex sottosegretario agli esteri, giornalista, v ig n ettista e scrittore che candida a Isola con il partito Zares (nato dal la scissione della LDS) ed il figlio Luka, candidato a Ca podistria per il P artito so cialdemocratico. Film in mostra Alla 65. M ostra del Cine m a di Venezia saranno p re sentati due film sloveni: Pae saggio n. 2 (Pokrajina št. 2) per la regia di Vinko Mòderndorfer ed il film breve di Igor Šterk “Every B reath You Take”. Il prim o gareggerà nella sezione E uropa Ci- nem as Label e per il Leone del futuro, il secondo nella sezione “Corto cortissim o”. Studi estivi a Bovec Sono 47 i partecipanti al Corso estivo Bovec 2008, de stinato a studenti universi tari e provengono da Italia, Austria, Croazia, M acedo nia e Slovenia. Tema del cor so quest’anno “Pane e vino - L’agricoltura nell’area di Alpe A dria”. Obiettivo del corso è favorire le relazioni tra giovani studenti univer sitari di questo territorio e offrire la possibilità di stu skih sedim entov, v k a te rih je p rev eč nak o p ičen eg a ži vega sre b ra. P ro b le m a ti čna je tu d i u p o ra b a k lo ra za čiščenje cevi in nastan ek alu m in ijev ih spojin, n e v a r n o st iztek a in vžiga plina, vpliv n a večp lastn o sla b ša nje ek o lo šk ih ra z m e r v m orju, n eg ativ n i vpliv na turizem in n a videz krajine. S prem em ba, ki jo za te r m in al sredi m orja, p re d v i devajo v Ita liji, je ta, da so njegov položaj p re m ak n ili za tri n av tičn e m ilje ju g o zahodno (bliže P iran u ) in 600 m etro v od slovenskega te rito ria ln e g a m o rja. Ta te rm in a l naj b i om ogočil pretovor osm ih m ilijard k u bičn ih m etro v zem eljskega p lin a n a leto, p rip eljalo pa naj bi ga k ak ih 80 ta n k e r jev. S tarm an , ki je p o u d a ril, da daje S lovenija svoje zah tev e n a podlagi m e d n a ro d n ih konvencij, m eni, da bi n a p re to v a rja n je zem elj skega p lin a lahko gledali tu d i s p o zitiv n e stran i. Pod pogojem , da bi u p o ra b lja li p rim ern o , sodobno te h n o logijo in da bi zm anjšali ko ličino n afte v tržašk em p ri stanišču (pretovorijo je p ri bližno 40 m ilijonov ton na leto), b i b il p re to v o r ze m eljskega p lin a m o rd a ce lo ekološko sprejem ljiv. N ovinar in ja v n i delavec Franco Ju ri pa je prepričan, da ob tej obali n i u strez n ih pogojev za te te rm in a le in da je m orje v T ržaškem z a livu globoko le 22 m etrov, zato bi b il tako zasn o v an te rm in a l vidno še bolj iz p o stav ljen . V p rašal se je, ali te rm in a l ne vodi v m ilita riz a c ijo za liv a. Za ž a veljskega, ki je blizu te r m in ala za nafto, p a da p re cej povečuje tv eg an je za verižne nesreče. Zveza eko loških gibanj S lovenije je n a tisk o v n i k o n fe re n c i p re d sta v ila svoj ja v n i p o ziv. Z n jim od slovenske vlade zah tev a, da še v tem m a n d a tu n a ro č i re v iz ijo ita lija n sk ih študij o u m eš čan ju term in alo v , p ro b le m u o n esn a žen ja z živim sreb ro m in alu m in ijev im i sp o jin am i te r o o h lajan ju m orja, (r.p.) diare la lingua del proprio vi cino. Controllo raddoppiato V enerdì 22 agosto gli agenti di polizia di Gorizia e Trieste, assiem e ai colleghi sloveni di Nova Gorica e Ko per, hanno effettuato con trolli più severi in tu tta la porzione di confine di com petenza, prestando partico lare attenzione all’eccesso di velocità. Sono stati 185 gli autom obilisti ferm ati, il più veloce in un centro abitato guidava alla velocità di 75 km all’ora, al di fuori dei cen tri abitati invece procedeva alla velocità di 153 km /h, ha dichiarato la polizia di Nova Gorica. novi matajur Kultura Četrtek, 28. avgusta 2008 Grande guerra, la realtà dimenticata degli sfollati L ’incontro con Elpidio Ellero a San Volfango Elpidio Ellero (al centro) con accanto Liliana Crainich e il vicesindaco Ugo Tomasetig, sotto Gabriele Donato, studioso originario di Drenchia e protagonista della terza serata di incontri Liep večer v Srednjem Gor na varhu skupina BK evolution pred sriedenjsko suolo an Beneško gledališče Lietos je bilo polietje zlo živuo an v kam unu Sriednje. Po Svetem Ivanu, ki so ga praznoval v gorenjem koncu kam una an vse nardil po sta rih navadah, ki so jih spet oživiel, so se sada pom aknil še v dolenji konac. Takuo v p etak 22. vošta zvičer, na odpartem prestoru ta pred šuolo, so napravli liep vičer. To parvo so piel an godli, an še kakuo lepuo, BK evolution. V skupini so bili Davide Clodig, Igor Cer no, A nna Bernich, A lessan dro B ertossin, Davide Tom asetig an Luca Clinaz, ki so “ugriel” publiko an ji šenkal pušji liepih piesm i Kekka, D avida an drugih bene ških avtorjev. Potle je bla pa igra Beneškega gledališča Cristiano Gavina, Alla grande. Milano: Marcos y Marcos 2003 Il romanzo autobiografico di Cristiano Cavina forse non è un’opera di cui si parlerà tra 20 anni, perché non ha una gran de storia sullo sfondo e non è nemmeno fortemente innova tivo dal punto di vista stilistico. Ma nonostante questo è un ro manzo che a leggerlo appas siona, che può far piangere e far sorridere, che dà da pensare. Il primo romanzo di Cavina, del 2003, ha raggiunto moltis simi lettori anche grazie all’ac coglienza favorevole della cri tica e all’entusiasmo dei librai. Nel 2006, per Alla grande, Ca vina ha vinto il Premio Tondelli per giovani autori italiani di opere edite di narrativa. Que sto sicuramente non ci sor prende, perché Cavina riesce a raccontare una storia semplice con una scrittura rapida, ricca di metafore legate al mondo in fantile, che hanno la capacità di presentare al lettore la visione fantastica del mondo di un ra gazzino. Il discorso appare coe rente proprio perché fino alla fi ne non esce dal sogno magico del protagonista. È una scrittu ra che spesso diverte, pur aven do nel fondo una forte compo nente morale. Lo stile è coin volgente; ci fa rivivere i nostri sogni di bambini e ci fa vedere il mondo attraverso gli occhi di un ragazzino febee di avere una bicicletta, a lungo desiderata, e febee di sognare ancora in un ambiente troppo duro. Bla si guarda continuamente attorno “M ajhane družinske nasreče“, v kateri igrata Anna lu s sa an A driano G ariup an so jo gledauci pru lepuo sparjel. Naše gledališče nim ar ra z veseli ljudi an jim je vseč, čeglih telekrat je bila “pravca” pruzapru zlo žalostna. An posebno vseč je tistim , ki ga parvič gledajo. Sevieda za tuole so potriebni an dobri igrauci, Anna an A driano pa sta že skor “profesionalca”. e tira le sue brihanti conside razioni. Davanti a un quadro deba Madonna che sale in cie lo osserva ad esempio: “Era dal 1600 che si preparava a decol lare, con le braccia spalancate e lo sguardo perso, quasi mahnconico. Dopo quattrocento anni ancora non si era mossa di un centimetro, come se qual cosa la trattenesse a terra, qualcosa che non c’entrava per niente con la forza di gravità.” (p. 20). Il mondo di Bastiano Casaccia, l’undicenne protago nista, è chiuso tra le case po polari di viale Neri di Casola Valsenio, in provincia di Ra venna e la parrocchia in cui fa il chierichetto; tra la scuola che frequenta e la caserma dove viene condotto per i danni che combina. Vive con la mamma, la nonna (che insieme aha gat ta gioca a fare il soprammobi le) e il nonno, che ogni sera du rante la cena è rimproverato di essere l’unico contadino a non aver fatto i soldi. Frequenta poi tanti altri personaggi dehe ca se popolari, dal tossicodipen dente Mago Mammola a Sau ra, una handicappata. La bici cletta Bmx, la Turboberta dal le ruote gialle con crb Bastiano, detto Bla, pedala per le strade polverose, è un Ronzinante, che il nostro Don Chisciotte caval ca con la dignità di un “nobbe cavahere”. I suoi amici - tutti in sieme una sorta di Sancho Panza chiamati con i sopran nomi di Fattura, Bomba, Don na - diventano compagni di im prese favolose. Come suggeri sce Anna Folti, c’è anche una Tuole je ries an če pogle damo, kikrat nastopata. Po mislita! v petak so igral v Sriednjem , v saboto 23. vo šta v M ostu na Soči an v nediejo pa v Lipi. M iesca luja so z igro M ajhane družinske nasreče šli v Breginj an na Livek, m aja so bili pa v Robidišču, n a Kam breškem an na Goriškem. Pridni, kanè? Zatuo jih tudi vabijo povsierode. La seconda delle tre sera te - tutte seguitissime - che l’associazione Kobilja glava di Drenchia ha dedicato agli av venim enti legati alla Prim a guerra mondiale, è servita a focalizzare l ’attenzione su aspetti non sempre trattati non solo nei libri di storia, ma neanche in quelli specializza ti sul tema. Elpidio Ellero, stu dioso di Qualso, ha dedicato il suo ultimo libro non ai sol dati, ma alla gente che ha vis suto la guerra nella propria terra. Sono stati quasi 10 mi la i sfollati friulani, molti dei quali sono stati internati. Gli sfollamenti avvenivano tal- Ob častitljivem 95. rojstnem dnevu pisatelju Borisu Pahorju iskreno čestitam o. Njegovo vse bolj priznano prizadevanje za uveljavitev vrednot dem okracije, slovenstva in hum anega zgodovinskega spom ina nepogrešljivo bogati vso našo narodno skupnost. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ SLOVENSKO KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA I_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ I volta per ragioni strategiche o per la sicurezza della popola zione, altre volte per punizio ne. Le valli del Natisone ne fu rono solo testimoni: attra verso di esse passarono mi gliaia di cittadini austriaci di etnia slovena sfollati dalla valle dell’Isonzo. Per Azzida, ad esempio, passarono 1.400 persone provenienti da Žaga, Srpenica e Trnovo. Ma ad essere colpita, anche nelle valli, fu una categoria particolare, quella dei sacer doti: 21 della diocesi di Udi ne, e di questi 5 erano valli giani, che secondo il governo italiano “non potevano non essere austriacan ti perché avevano rapporti con i preti d ’oltreconfine” ha spiegato Ellero. Uno di questi fu don Pietro Cernotta, cappellano a Liessa, la cui m orte rim ane avvolta da un alone di m iste ro. (m.o.) Alla grande Cristiano Cavina Dulcinea di nome Milena cui indirizzare pensieri e con cui sperare di dividere il futuro. Bla ha un grande progetto: con un bidone vuole costruire un som mergibile per recuperare un im maginario sacco di monete dal fondo del lago. Così immagina di poter aiutare sua madre, stanca perché deve stirare tut ti i giorni in giro per Casola per guadagnare qualche soldo, in vece combina solo disastri. Questi alla fine non lo rendono ricco, ma lo portano in una ca sa di correzione. Dietro al protagonista Ba stiano Casaccia c’è in parte, se condo quanto afferma l’autore, Cavina stesso: un ragazzino senza padre che ha sete d’amo re e avventure. Nel ricordo pe rò, questa figura assume di mensioni magiche ed è più au dace di Cavina da piccolo. È un ragazzo che con la pistola di sibcone spara in faccia a un ra gazzo perché ride di lui e dei suoi amici. Assomigha a Don Chisciotte perché sta sempre daha parte dei debob e non ca pisce che non può aiutare tut ti. Come il personaggio di Cer vantes anche lui fallisce sempre nelle sue imprese. Nonostante il suo coraggio Bla è, però, so prattutto un ragazzino che vuo le le carezze materne e la sua Dulcinea di nome Milena. Gb capita anche di lanciare i sassi contro le finestre dehe case nuo ve perché gb viene “il nervoso”; ciò accade nei momenti in cui subisce un impatto violento con il mondo reale che lo fa uscire da quello fantastico in cui ama nuotare. Nel mondo magico di Bastiano “il nervoso” è come un enorme mutino a vento che egh dovrà affrontare seriamente. Potrà fronteggiarlo con il suo sguardo innocente e con la sua capacità inventiva? Avtobiografski roman Cri stiana Cavine mogoče ni eden tistih, o katerih se bo govorilo čez 20 let, saj v ozadju nima vebke zgodbe, niti ni izrazito ino vativen s statističnega vidika. Vendar nas Cavina s svojim hi trim nizanjem dogodkov, s šte vilnimi metaforami, s citira njem otrokom poznane stvar nosti, od risank Scooby Doo in Topolino do televizijskega do kumentarca Quark, zlahka po pelje v magični svet otroštva. Prepričljiv stil pisanja, k ije le ta 2006 prevzel podeljevalce Tondeltijeve nagrade, obogati na videz še tako preprosto zgodbo revnega dečka iz okoli ce Ravenne. Prepričljiv ravno zato, ker vse do konca pripove di ne preseže pragu fantastičnosti, v kateri živi glavni ju nak, ker nas z njim poistoveti do te mere, da z junakom Bastianom ponovno doživljamo otroštvo s svojimi pozitivnimi in negativnimi stranmi, da se z njim smejemo in jočemo ter upamo in sanjamo o boljšem jutti, ki se v kruti realnosti pogo sto zdi nedosegljiv. Skozi oči glavne osebe Bastiana Casaccie, 11-letnega dečka iz Casole Valsenio, spo znamo junakov svet, razpet med revno četrtjo, v kateri živi, župnijsko skupnostjo, kjer opravlja delo ministranta, šolo in policijsko postajo, Iger preživi kar veliko časa zaradi velike škode, Id jo povzroča. Bastiano, imenovan tudi Bla, živi z ma terjo, ki se iz dneva v dan težko prebija in s svojim likalnikom hiti od hiše do hiše v Casoti, da preživi družino, babico, Id s svo jo mačko v naročju že leta živi kot hišni inventar in soseski gla sno sporoča, da se bo zdaj zdaj vrgla skozi okno, ter dedkom, Id dneve preživlja s kartanjem, saj ne more več poslušati ženinega tarnanja in očitkov, daje edini, Id s svojim kmetovanjem ni nič zaslužil. Bla je obkrožen z zas vojenci, s prizadeto prijateljico Sauro, nasilneži in ostalimi revnimi posamezniki, ki jih oskrbuje socialna služba. S svo jim kolesom Bmx, imenovanim Turboberta, spominja na Don Kihota, ki s svojim Rosinantom premaguje številne kilometre po prašnih poteh, pomaga ne močnim in skuša prinesti malo sreče v materino življenje, ki otopela zre v nov dan. Ob sebi, kot je napisala Anna Folti, ima tudi svojo Dulsinejo z imenom Milena, s katero žeti deliti pri hodnost, a se za zdaj zadovolji že z njenim ljubečim bežnim pogledom izza šolske klopi. S prijatelji Fatturo, Bombo in Donno si žeti le eno: iz globo kega blatnega jezera potegniti vrečo denaija, ki bi vsem omo gočila dostojno življenje. A do namišljene vreče je mogoče pri ti le s podmornico, ta pa, izde lana iz pločevinastih smetnja kov, silikona in ogromnih trak torskih gum, predstavlja velik podvig tudi za tako dobro or ganizirano druščino. Številne ovire, številni mlini na veter, ki jih naš junak mora premagati zaradi skrivnostne “nervoze”, Id tli v njem, Bastiana v že tako krut vsakdan brez očeta pripe ljejo do soočenja s poboljševalnico. Bo Bla s svojo iznajdlji vostjo našel rešitev tudi tokrat? Mu bo spet priskočila na pomoč mati, ki utrujena od dela ne zmore več slediti sinovim pod vigom? Kam bo Bla potisnil ti sto svojo “nervoso”, tisti grozen občutek nemoči, ko iz svojega namišljenega in varnega sveta stopi v realni kruti svet? Petra Valentinčič novi matajur Aktualno Četrtek, 28. avgusta 2008 Remo Pitažou - Cicigoi iz Ocnegaberda, k živi v Kanadi - La vai v Quebecu je pervi Drejčan z dvojezično izkaznico. Kuo'j tiste, de vi ste paršu te parvi do dvojezične izkaznice v Drek? “Zak sim biu bul nagu ko druz.” Ja, se vie de, pa de adin pri de ta z Kanade.... “Če boš čakou, de deneš ticju suou go na rep, ga na mai uja meš. Ker sim prebrau, de že dva beneška kamuna so oddal dvo jezične izkaznice, sim pomislu: mi smo te narbul majhin kamun Benečije, pa za hitrost bomo narmanj te treci. An smo.” Al ste mou težave za dobit tolo novo izkaznico? “Obedne. Zakej sim jo biu muorou miet?” Pravejo, de tu kajšnim kamunu se vegauarjajo, de niemajo makine, na vedo... “Se vid, de de u Drec se zna jo venest buojš. Za glih jo povjedat, ker ta na kamune sim , / f e jf A ce M erm olja Kaj nas čaka po počitnicah? m E Remo, te pervi v Drec z dvojezično izkaznico prašou Roberta za tolo novo iz kaznico, on mi j e začeu pravt :j a pogledam, bom pravou... Takuo, de ist sim mu jau: poprašam pa Silvano. One je jala Robertu: al mu jo napraviš, al ne? An mi jo je naglih napravu. Za srecjo sim mou tri fotografije za mano.” Querelle Ruttar-Mattelig, archiviata la denuncia E’ stata archiviata la que rela per diffamazione pre sentata nei confronti del pre sidente della Lega della Slavia friulana Sergio Mattelig dal consigliere comunale di Drenchia Riccardo Ruttar. A provocare la reazione di Rut tar era stato un volantino del la Lega in cui i consiglieri co munali della Slavia friulana che, tramite autocertificazio ne, si sono dichiarati eletti di lingua slovena ed hanno par- ZELENI L IST I tecipato all’assemblea degli elet ti prevista dalla legge di tutela per l’elezione di un proprio membro nel Comitato pariteti co, venivano accusati di aver “tradito la buona fede dei pro pri elettori” e di aver perpetra to “un inganno” nei loro con fronti. Per il Gip, fa sapere Mat telig, queste affermazioni rien trano “nel contesto di critica po litica non offensivo di peculia rità personali”. Mattelig dunque non ha commesso reato, ma ciò AI ste sam peršu? “Ne, za mano je persia tud moja žena, Elizabeta.” An nji niste napravu nove iz kaznice? “Ni tle od nas, je gos Polonje.” Hvala. “Ni za kej.” non significa che abbia ra gione o che non sia stato of fensivo, se non altro dell’intehigenza delle persone. Per chè anche lui sa di non dire il vero quando sostiene che i consiglieri comunali “dopo aver chiesto ed ottenuto £ vo to”, si sono dichiarati slove ni, poiché si tratta di perso ne che gli elettori conoscono bene e che non nascondono £ proprio orientamento cul turale e politico. E coerente mente si impegnano per la tutela e la promozione del dialetto locale che è sloveno, checché ne dica Mattehg. Za večino so počitnice m i nile. Letošnje leto je sicer za znam ovala kriza z upadom tu ristov, s krajšim i potovanji, z m anjšim i nakupi, s skrom nej šim i večerjam i itd. To velja se veda le za nekatere. Izpod bo rovca sem gledal svetlikajoče se m orje in po njem so drsele velike jadrnice z ogrom nim i krili-jadri. K o t blisk so m im o zaropotali veliki gliserji, da se je m orje vzvalovilo do malega zalivčka. Bližnji čolnički in gu m enjaki so poskakovali kot plesalci. Nato se je svečano pri kazala še dvonadstropna lad ja z m ornarji v belih oblekah in z vsem, kar je potrebno p om pu gospodarja. Z ženo sva komentirala, da im a kriza dva obraza. Srednji in nižje srednji sloj se prepla šeno ozirata po računih in krči ta stroške povsod, kjer je to možno. Počitnice so “obveza”, vendar se niža število dni le tovanj, m anj je zvezdic na ho telskih vratih, nekatere plaže so se odločile, da dajejo p o p u ste v popoldanskih dnevih. Sin se bo zadovoljil z dvem a kro glicama sladoleda in jih ne bo več lizal tri z goro sm etane. N ato je drugi breg. Tu se v pristaniščih razkazujejo bele jahte. Ob restavracijah parki rajo kabrioleti in veliki SUV. Vsak delček oblačila ima p re stižen podpis itd. M anjšina prebivalstva se je v Italiji in svetu v časih slabše konjunk ture v resnici prekom erno obogatila. Povečale so se raz dalje m ed bogatimi in revnimi, tanjša se srednji sloj, ki je bil (in ostaja) steber razvitega sveta. Takoim enovana globa lizacija ozirom a po zn i kapita lizem je zašel v anom alije, ki ne pom agajo sistem u kot ce loti, am pak kopičijo im etja v m aloštevilnih rokah. Zgodbo poznam o. Vpraša nje, "kaj bo z nam i?” pa se na naša na našo slovensko m anj šino. N e m islim tu na vse Slo vence v Italiji, ki jim gre kot ostalim prebivalcem . M islim na vse tiste ustanove, organi zacije, na tisk, na društva itd. ki so po svoji lastni naravi šib ka. Naša stebra sta je zik in kul tura, zanju pa nista dovolj p a pir in svinčnik. Za ohranitev in bogatitev jezika in kulture so potrebne šole pa časopisi, ra dio, televizija, gledališče, glas bene šole, društva, kulturni do m ovi, športna društva, sta novske organizacije, skratka, m noge stvari, ki stanejo. Iz raznih strani se nam na povedujejo krčenja, za kate ra še prav ne vedo, kolikšna bodo. Politične sile, ki so danes “Difensore civico, l’attività non era affatto inutile” Con questa lettera aperta Caterina Dolcher, Difensore civico nella passata legislatura, si rivolge al nuovo Consiglio regionale. Tra i primi atti del Consiglio regionale avrebbe dovuto es serci la nomina del nuovo Di fensore civico (e Tutore dei mi nori), perché scaduto con la le gislatura passata e perché tar gato politicamente, la cui nomi na era frutto del meccanismo del cd. spoyl system. Invece questo Consiglio ha abrogato la Legge regionale n. 20/1981 che aveva istituito il Difensore civico re gionale. Cancellata. Ventisei an ni di lavoro di illustri magistra ti, della sottoscritta e di colla boratori particolarmente validi e motivati. Nulla è valso a scon giurare questa sciagurata deci sione: né l'intervento del Me diatore europeo, prof. Diamanduros, né l'intervento del Coor dinatore della Conferenza dei Difensori regionali e delle Pro vince autonome dott. Donato Giordano, esponente di spicco del partito di Forza Italia. Il Di fensore civico viene chiesto co me requisito per l'entrata dei nuovi paesi nell'Unione Euro pea ed è stata presentata a la Ca mera, con la firma di deputati di entrambi gli schieramenti poli tici, una proposta di legge per istituire, finalmente anche in Ita lia, un sistema di difesa civica nazionale. Invece, questa Re gione, che tra le prime l'aveva istituito, oggi l'ha abolito, con un emendamento votato di notte, in una legge di bilancio. Istituto di alta civiltà libera le e democratica, presente da più tempo nei paesi di lunga tradi zione democratica (la Svezia nel 1809 per prima e poi altri del nord Europa già nei primi anni del '900) il Difensore civico, ri solvendo in via non giurisdizio nale contenziosi che altrimenti non avrebbero che la via giudi ziaria, lenta e costosa, fa ri sparmiare denaro non solo ai cit tadini, perché per essi è del tut to gratuito, ma anche alle Pub bliche Amministrazioni. Non solo pérora, quando è doveroso e possibile, la causa dei cittadi ni, ma offre alla pubblica am ministrazione suggerimenti per un suo migliore funzionamento. Non solo interviene in favore delle persone, ma le consiglia e spiega loro le ragioni dell’am ministrazione. Invece, il Difensore civico è stato trattato solo come un co sto. Assieme alla legge sull'im migrazione e all'abolizione del reddito minimo di cittadinanza, come bene ha detto il PD, tuto re e difensore sono stati aboliti perchè erano al servizio dei più poveri e deboli tra gli apparte nenti alla comunità regionale. Il Difensore civico è caduto sotto la mannaia dei tagli men tre ci si guardava bene dell ta gliare veramente i costi della po litica, anzi questi sono stati au mentati essendo stato previsto che la Regione pagherà le spe se legah di consiglieri regionali (sic!), amministratori di Comu ni e Province, consorzi e socie tà partecipate in caso di proce dimenti legah legati alle loro fun zioni. Altro che tagli! I tagli so no solo a carico dei cittadini. E’ stato giudicato troppo costoso un servizio che andava a favore del le persone comuni a£e prese con le infinite lungaggini, gli inspiegabili shenzi e le inutili peripe zie con gli uffici regionali e sta tati. Con tanto di sbandieramento deho stipendio del Di fensore, lordo dehe tasse e del la previdenza. Uno stipendio de coroso per un'attività a tempo pieno che richiede competenze particolari, sia giuridiche sia re lazionali, indennità che corri sponde a£'80% deh'indennità base di un consigliere regiona le senza rimborsi di nessun tipo. L'opera vandalica perpetra ta da questa maggioranza re gionale è stata così vasta da met tere praticamente K.O. l'oppo sizione che, soprattutto sul di fensore civico, non ha saputo fame una seria e documentata difesa. Tutti i consiglieri aveva no ricevuto puntualmente le det tagliate relazioni che avrebbero loro consentito di ribattere a£e enormi sciocchezze che sono sta te dette sul nostro lavoro. Tutto era trasparente e farilmente reperib£e: £ numero dei cittadini che negli anni avevano interpehato l'ufficio, le materie trat tate, i più interessanti casi de scritti puntigliosamente, i rias sunti di tutte le pratiche svolte, nu£a è stato considerato. False ed ipocrite dichiarazioni di sti ma per la mia persona, che mi sono state riferite, non interes sano. E' stato squallido fame un problema personale perchè ad essere cancellato è stato l'istitu to del difensore civico, e non la persona che giustamente pote va essere sostituita in quanto la legge stessa prevedeva l'elezio ne del nuovo difensore. Perché è stata messa in discussione l'Istituzione? Perché è stato spazzato via £ lavoro di ventisei anni, bo£ato come "INUTI LE" : i miei predecessori, i nostri collaboratori, tutto inutile? Co sa avrebbero voluto questi si gnori che facesse £ difensore ci vico? Si è fatto finta di non sa pere che £ Difensore regionale ha competenze ben diverse, ed asseti più vaste, rispetto ai di fensori comunali, confondendo £ difensore addirittura con £ ca po de£'opposizione in Consiglio. I difensori comunali possono in tervenire solo nei confronti del l’amministrazione cui appar tengono, non certo nei confron ti de£a regione, degù enti regionati né nei confronti degli enti statati. No, l’attività non era af fatto inutile, tutt’altro. Forse £ la voro del difensore regionale, an zi, è stato scomodo e fastidioso in un'epoca in cui, essendo sta ti aboliti tutti i controlli ammi nistrativi, £ difensore civico, pur senza potere di annutiamento, poteva, ed anzi ha messo £ dito netie piaghe del sistema. Venendo da£a politica, pur se da un'esperienza assai breve, so che la politica è un gioco duro, anche per l'assenza detie donne. Ma da duro oggi è diventato un gioco sporco: £ mio curriculum professionale in questo mo mento non esiste e mi sono sta te rivolte parole volgari. Ho fi ducia però di essere stimata tra i cotieghi avvocati e di essere sta ta, come difensore civico, un va lido aiuto a molti cittadini, sia per le mie competenze legati, sia per la mia predisposizione al contatto umano. Quanto alla mia personale esperienza rin grazio per quanto mi è stato da to, veramente tanto, dalle cen tinaia di persone incontrate e dai miei collaboratori, anche gli au- Domenica 7 settem bre 2008 a Povoletto si terrà la cerim onia in ricordo di u na decisiva azione mili tare partigiana contro l’in vasore nazista ed i suoi col laborazionisti. Alle 9 ci sa rà l’incontro dei parteci panti, alle 9.30 ci saranno i saluti del sindaco di Po voletto Alfio Cecutti e del presidente dell’ANPI pro vinciale Federico Vincenti. Alle 10 M auro Cedarmas dei “Giovani dell’ANP I” terrà l’orazione uffi ciale. Presterà servizio la “Nuova Banda di Orzano” diretta dal m aestro Nevio Lestuzzi. Otto settem bre 1943, u na data fatidica per l’Ita lia. La data dell’annuncio dell’armistizio con gli Al leati e della fine dell’alle anza m ilitare con la Ger mania, m a anche la data della dissoluzione del l’esercito italiano e della na rim ski in deželni vladi, tra dicionalno niso bile naklonje ne Slovencem . Recimo, da so danes do nas sprem enile od nos, vendar ne toliko, da bi nam ob skro m n em obroku prim aknile še rezino pogače. To hranijo za svoje. Verjetno bomo tudi v N ovem M atajur ju pisali o kaki m anjši ali več j i krizi. M odro bi bilo, ko bi Slo venci v obdobju suhih krav bi li bolj skupaj, si pomagali in vi deli, kdo je bolj in kdo m anj potreben, v dveh sm islih: p o treben kot pom em ben za naš je zik in našo kulturo in potre ben v smislu, da m u prim anj kujejo sredstva. Težko je nekom u reči, da je njegovo delo m anj pom em bno in vsi k o t m ali vrabčki odpi ramo lačna usta. V stiski pa obstojajo nekatere prioritete, nekateri načrti in cilji, ki so ži vljenjsko važni. N ato so zelo lepe in očarljive dejavnosti, ki pa si jih privoščimo, ko imamo več sredstev. Podobno je z dru žinam i, podobno je s počitni cami. Vsaka odpoved je seve da neprijetna. D ružina je dru žina, težje pa je z manjšino, ki je m ajhna in hkrati razvejana, a istočasno sodi m ed tiste, ki jih časi tepejo. Ta naša druži na se prevečkrat težko zm eni, kako bi si pomagala, da nas ne bi čakala preostra zim a z iz praznjenim i shram bam i. V tej skupnosti še vedno vsakdo preveč brani svoj vrti ček in še kako napako bi na šli. Sm o taki, a vendar bi bo lje prebrodili stiske, ko bi iska li skupen je zik in ne ločene drobtinice kruha, ki nam jih v vedno m anjši m eri odm erja država. tisti che con pazienza mi hanno accompagnato ed atteso netie quattro sedi periferiche deti'uffido presso le prindpati dttà del la regione ad incontrare tanta, tantissima gente. Ma per l'Isti tuzione, per i miei cotiaboratori e soprattutto per questa Re gione che si è comportata così miseramente la fine del difen sore civico regionale è vera mente un male asseti grave. Lo sappia £ Consiglio e tutta la co munità regionale. Avv. Caterina Dolcher cattura di centinaia di mi gliaia di m ilitari, a causa della m ancanza di precise disposizioni da parte dei Comandi militari. La data dei prim i episodi di Resi stenza contro i tedeschi (a Roma, a Cefalonia, a Corfù, in Corsica, nell’isola di Lero), ma anche la data della frettolosa fuga del Re e dei m em bri del governo Badoglio a Brindisi (senza un piano di emergenza e senza disposizioni ai mili tari), che però servì ad as sicurare la continuità del lo Stato italiano nelle re gioni liberate del Sud. C’è chi, come Galli Del la Loggia, a proposito dell’8 settembre, h a parlato di “M orte della P atria”, e chi, come il presidente Ciampi, ha replicato che quel gior no è m orta una certa idea di Patria, quella fascista, e ne è nata u n ’altra, quella democratica. novi matajur Aktualno Sporočam o žalostno vest, da nas je za vedno za pustil Edi Bucovaz, naj starejši član in eden od ustanoviteljev najstarejše ga še delujočega sloven skega ansambla, ansambla Beneški fantje (na sredi na fotografiji). Edi se je rodil 18. apri la 1926 v kraju Kosci, v ob čini Sv. L enart (San Leo nardo) v pokrajini Viden. Tu je obiskoval osnovno šolo, nato pa je šel v Čedad v trgovsko šolo. Ko je bil star 17 let, je prostovoljno vstopil v slovensko p arti zansko vojsko. Nekega zim skega dne, ja n u a rja Četrtek, 28. avgusta 2008 Poslavlja se pevec z žametnim glasom 1945, so ga zaje li Nemci in ga odvedli v Gori ške zapore, kjer je bil zaprt p ri bližno en mesec, nato p a so ga skupaj z drugimi poslali v D ac hau, kjer je videl na tisoče m rtvih vsak dan. A Edi je bil m očan in vojna se je bli žala koncu, zato je tudi preživel taborišče, od ko Galebov šolski dnevnik spet tu nik Igor Gabrovec. Avtorica umetniško naravnanega Ga lebovega šolskega dnevnika je prof. mag. Jasna Merku, um e tnica in likovna pedagoginja, ki je že vrsto let stalna sode lavka tudi same revije Galeb. Kot že običaj, bo Galebov šol ski dnevnik odigraval tudi funkcijo sicer zloglasne “dija ške knjižice”, saj bo zaobjemal obrazce za opravičila, sporo čila šola-starši, šolske urnike in podobno. Veliko pa je, se veda, prostora za zapisovanje šolskih obveznosti, k ar je pravzaprav prva vloga in smi sel vsakega šolskega dnevni ka. Galebov šolski dnenvik bo že prve dni pouka spremljala ILUSi RHBipiKMI m m s m tudi nova številka revije Galeb, ki se svojim navdušenim bralcem predstavlja z nadvse im m bogatimi vsebinami in kopico novosti. Za dober uvod v novo šolsko leto. Poletna šola v Bovcu letos o poljedelstvu Domenica ricca di appuntamenti presso il rifugio Solaqe La Pro Loco Nediške Doline - Valli del Natisone offre, domenica 31 ago sto, a quanti in occasione della "Marcia della pace" del 17 agosto non han no potuto usufruirne, una visita guidata sui "sentieri della Grande Guerra". Il ritrovo sarà nei pressi del Rifugio Solarje, comune di Drenchia, alle 10. I gestori del Rifugio Solarje organizzano, sempre domenica 31 agosto, una manifestazione dal titolo "Storia e tradizioni transfrontaliere". Sarà possi bile trovare prodotti tipici dell'agricoltura e dell'artigianato delle Valh del Natisone e dellTsonzo, in programma anche un laboratorio di ceramica ed altre iniziative ancora. Alle 15 il gruppo etnologico Globočak di Kambreško presenterà una mini commedia dal titolo “Brgešini in buštini moje in tvo je mladosti” (Calzetti e bustini della mia e tua gioventù), dedicata in memoriam a M aria Jurčkova - Coszach. Verniki iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slo venije so se v soboto, 23. av gusta zbrali na 26. srečanju treh dežel, ki je tokrat pote kalo na Brezjah (Slovenija). V tem romarskem središču se je ob tej priložnosti zbra lo nekaj tisoč vernikov. N a m en prireditve - za katero je bil dal leta 1981 na sv. Višarjah pobudo nekdanji vi demski nadškof Alfredo Bat tisti - je preseganje m eja med Italijo, Slovenijo in Av strijo. Letošnje srečanje, ki ga je skupaj s škofijama Koper in Novo M esto organizirala Nastopal je vse dokler je zmogel. Njegov zadnji j a vni nastop je bil letošnjega 13. ju lija v Ormožu. V srcih nam bo za vedno ostal lep spomin nanj, spo m injali pa se ga bomo tu di ob poslušanju starih in novih pesm i ansam bla Be neški fantje. Edi je želel, da ansam bel kljub njegovi sm rti ne preneha delovati in njego vo željo bomo mlajši člani izpolnili, seveda s pomoč jo naših zvestih poslušal cev in poslušalk, saj bomo še naprej ustvarjali in go jili beneško glasbo. B e n e šk i fa n tje Hvaležen spomin na Dorica an Petričiča Ob povratku v šolske klopi bodo vsi naši učenci in pa dijaki nižjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Be nečiji dobili v dar Galebov šolski dnevnik 2008-2009, ki ga izdaja Zadruga Novi Matajur kot redno dopolnilo priz nane mladinske revije Galeb. Izid Galebovega dnevnika, ki ga tako kot istoimensko re vijo tiska G raphart v Dolini, so tudi letos s finančnim pri spevkom omogočile Zadružna kraška banka, Zadružna ban ka Doberdob in Sovodnje ter F inančna delniška družba KB1909. “Letošnji Galebov šolski dnevnik je tematsko posvečen likovni u stvarjalnosti oz. umetnosti. Izoblikovan je v obliki pravega priročnika, ki bo naše šolarje skozi vse šol sko leto s teorijo in s prakti čnim i prim eri sprem ljal k spoznavanju in osvajanju ra zličnih tehnik umetniškega ustvarjanja”, poudarja ured der so ga 29. aprila 1945 os vobodili Američani. Edi seje čutil Slovenca, zato se je vračal s Slovenci in tako prvič prišel v Slovenijo, k ije po vojni postala njegova do movina. Ker je pogrešal Benečijo in ker o Beneški Sloveniji m ar sikdo ničesar ni vedel, je na takratnem Radiu Ljubljana od leta 1951 vodil oddajo Za Beneške Slovence. P rav za nam en te oddaje je leta 1952 nastal ansambel Beneški fan tje, s katerim je v več kot pe tinpetdesetih letih nastopil na več kot 11.000 koncertih, veselicah in drugih nastopih. S svojim žametnim glasom je postal prava legenda slo venske narodnozabavne glas be. V teh dneh se odvija v Bovcu poletna šola, katere se udeležuje 47 m ladih iz Av strije, Italije, Slovenije, H rvaške in M ake donije. Na njej se srečujejo študenti, orga nizatorji in predstavniki vseučilišč iz Vid m a, Trsta, Ljubljane, M aribora in Celovca. Poletna šola Bovec, ki se bo zaključila v so boto, 30. avgusta, je bila ustanovljena leta 1994 in je s tem atskega vidika letos po svečena obravnavi “K ruha in vina - polje delstva v prostoru A lpe-Jadran.” Ob povezovanju študentov iz srednje evropskega prostora, predstavlja enega od ciljev pobude učenje jezika sosedov. Spored poletne šole, ob številnih ekskurzijah in obi skih raznih muzejev, predvideva nam reč učenje slovenščine, hrvaščine, italijanščine, furlanščine in nem ščine. M iesac avgust je za sloviensko skupnost v Viden ški pokrajini cajt, ko se s hvaležnostjo zmislemo, na dva velika moža, ki sta vsak na svojo maniero an s svojim dielom puno nardila za našo kulturo, naš je zik an sevieda tudi za naše ljudi. Parvi je naš Dorič, Izidor Predan, oča našega Novega M atajurja, ki je um aru na slovienskem prazniku v va si M atajur 11. vosta lieta 1996, dvanajst liet od tega. Deset liet buj pozno, 10. vošta 2006, je na tiho odšeu pa Paolo Petricig, intelek tualec, k ije pustiu za sabo bogato kulturno an politi čno zapuščino. Napisu je na desetine člankov, analiz an razmišljanj o naši sedanji realnosti, o zgodovini naše daželice pod M atajuijam , o naši kulturni an jezikovni politiki, zbral je številne zgodovinske dokumente an puno etnografskega m ate riala. Biu je pobudnik an anim ator številnih srečanj, razstav an drugih m anife stacij. Predvsem pa je biu človek, k ije videu deleč, se ni bau najbuj ambicioznih sanj an kar je paršu pravi moment, s ije vzeu na svo je ram ana veliko odgovor nost, saj je biu odločilen za rojstvo najprej dvojezične ga vartaca an potlè še dvo jezične šuole v Spietru. Brez njega je ne bi imiel. Spomin n a tele dvie osebnosti, Id ne bi mogle bit buj drugač adna od druge, ni sam uo nieka formai- Izidor Predan - Dorič Paolo Petricig nost, ki se ponavlja vsako lieto. Za nas je nieka varsta objube, de bomo hodil po poti, ki so nam jo poka zal: zvesti svojim koreni nam, odprti do drugih an sposobni ciljati, gledati vesoko za rast an napredek naše skupnosti od Stare go re do Višarij. Srečanje romarjev treh sosednjih dežel na Brezjah Bazilika sv. Vida na Brezjah ljubljanska nadškofija, je bilo simbolno povezano z letom svetega Pavla. Somaševanje je vodil lju bljanski nadškof Alojz Uran, ki je v pridigi izpostavil, d aje bilo v vseh teh letih rom anja odstranjenih že mnogo pre grad v m edsebojnih odnosih, vendar obstajalo naj bi še ve liko notranjih ovir, “ki so po sledica naših grehov, člove ških om ejenosti ter pom anj kanja zrele vere.” Pregrade, ki obstajajo, naj bi predsta- vij ale meje in naj bi izhajale iz politične in družbene ureditve ter iz narodnostne, je zikovne in kulturne različno sti ter iz zgodovinskih zamer. “Želim, da bi bilo to prija teljsko srečanje na rom anju treh dežel poglobljena pri ložnost za utrditev novega upanja in bolj odločno ter zvesto pričevanje vere v Je zusa Kristusa in s tem tiste ljubezni, ki gradi edinost med različnimi ljudm i in narodi,” je poudaril U ran, k ije verni- ke nagovoril v slovenščini, italijanščini in nemščini. Svoj pozdrav sta zbranim prinesla tudi celovški škof Alois Schwarz in videmski nadškof Pietro Brollo, ki bo prihodnje leto gostil 27. sre čanje treh dežel v FJK. Kot znano, doživlja pobuda za srečanje treh dežel evropski odmev. Ob simbolnem po m enu je prireditev tudi p ri ložnost za pogovor, izm enja vo izkušenj in tkanje prija teljskih vezi. V novi matajur Sport Četrtek, 28. avgusta 2008 I giovani rallysti impegnati nel Ronde Piancavallo Rally, che passione! E di passione ne h a davvero ta n ta un gruppo di giovani del le Valli del Natisone che con non pochi sacrifici (il rally è uno sport che ha i suoi costi) partecipano alle v arie com petizioni che si svolgono in regione e fuori. M eritatam en te le loro fa ti che vengono qualche volta ricom pensate con successo. E' an d ata così anche al Ronde Piancavallo che ha avuto luogo il 2 e 3 agosto scorsi, vinto dal noto corri dore di M anzano De Cecco su Peugeot 206 WRC. Tornando ai nostri, nel l'elenco dei p artecipanti tro viam o il n av ig atore (con un'esperienza di anni alle spalle) Franco Codromaz di Oborza che ha corso con M orris G radina su Peugeot 109 classificandosi al prim o posto nel Gruppo A Classe A6. Nello stesso gruppo e nel la stessa classe troviam o al secondo posto Sim one Miano di San Pietro su Peugeot 106 S 16. Simone, poco più che ventenne, h a debuttato lo scorso anno, m a si è già messo in evidenza. Questo secondo posto “guadagna to ” col navigatore Andrea Di Giusto di San D aniele è, a Matteo, Simone, Mariagiulia e Franco le nuove forze del rally I giovani rallysti delle Valli con le coppe. A destra sopra l’equipaggio Cristian Ronchi-Mariagiulia Pagon, sotto Matteo Specogna durante la prova detta di tutti, stram eritato. Nella classe K0 c'è al prim o posto M atteo Specogna di Pulfero su F iat 600 Abarth, navigato da Fulvio S artori (vive a M ilano, m a è di San Pietro). U na vittoria m eritata per M atteo che gran p arte del suo tem po libero di questo ultim o anno lo h a trascorso per p rep arare l'auto con la quale h a gareggiato. Nel grappo N, classe N2, trovia mo al terzo posto C ristian Ronchi che è di Rem anzacco, m a la navigatrice è sem pre una nostra, è M ariagiu lia Pagon di Savogna. A ffacciatasi appena di ciottenne nel m ondo del ra l ly in coppia con Simone M iano nel luglio 2007, h a al suo attivo la partecipazione a diverse com petizioni con un prim o posto di classe al Friuli orientale dello scorso anno, u n prim o posto di naložba za tvojo prihodnost IRSIP izberi 22 delovnih praks v podjetjih In ustanovah v rurlanljl-julljskl krajini s štipendijo ess Komu so namenjene: brezposelnim oziroma osebam brez dela (med te štejem o neaktivne, študente, gospodinje), ki so dopolnili 18 let starosti, imajo stalno bivališče v deželi Furlaniji-Julijski krajini in izpolnjujejo še dodatne pogoje navedene v vsakem projektu posebej Koliko trajajo: 840 ur v primeru polnega delovnega urnika oziroma 420 ur, če je predviden skrajšan delovni urnik, za obdobje 6 mesecev Koliko znaša štipendija: za vsako uro prisotnosti na delovni praksi prejme pripravnik 4,50 € • PRODAJALEC • ORGANIZATOR PRIREDITEV • PRODAJALEC • ORGANIZATOR FILMSKIH PREDSTAV • TURISTIČNI TEHNIK • ANIMATOR P 0 Š 0 L S K IH DEJAVNOSTI • VZGOJITELJ • POMOŽNA KNJIŽNIČARKA • POMOČNIK ZALOŽNIKA ZA TR ŽEN JE IN KOMERCIALO ( • ADMINISTRATOR KMETIJSKEGA PO D JE T JA • POMOČNIK NAČRTOVALKE EVROPSKIH IN REGIONALNIH PROJEKTOV I I • R EFEREN T ZA KOMUNIKACIJO IN PROM O CIJO Dodatne informacije: obišči spletno stran www.sdzpi-irsip.it in oglej si podrobnosti o vsaki delovni praksi posebej Prijave za izbor: kandidati morajo izpolniti vpisno polo na sedežih SDZPI, predložiti izjavo o brezposelnosti te r življenjepis v evropskem form atu do 1. septembra (razen kjer ni drugače navedeno) • R EFEREN T ZA KOMUNIKACIJO IN TR ŽEN JE Ì • TAJNICA • POMOŽNA TAJNICA • PRODA JN A REFERENTKA • RAČUNOVODKINJA • BANČNI URADNIK • ZAVAROVALNIŠKI ANALITIK • ASISTENT ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI • URADNIK V ZAVAROVALNIŠKI AGENCIJI • URADNIK V RAČUNOVODSTVU www.sdzpi-irsip.it M i n i s t e r o del L a v o r o o m e z io n e čenčate LavoRO, FORmazione, univeRSità e RiceRca e de lle P olitiche S o ciali Evropska unija Evropski socialni sklad SDZPI Trst, ul. Ginnastica 22 tel. 040 566360, [email protected] SDZPI Gorica, Verdijev korzo 51 tel. 0481 81826, [email protected] SDZPI Špeter, ul. Alpe Adria 61 tel. 0432 222349, [email protected] CZSQ UNI EN ISO 9 0 0 1 : 2 0 0 0 classe al Rally delle polizie dello scorso novem bre, ed ora questo terzo posto. Il Ronde del Piancavallo h a vi sto il debutto di un altro no stro ragazzo come navigato re, Denny Q uarina di Ponte San Quirino su Peugeot 106 rally. Denny h a dovuto ritira r si quando era prim o di clas se FA5. La fortuna non è sta ta sua alleata, m a siam o so lo agli inizi! In gara anche i “v eteran i” P ietro Corredig Piciul e Sonia Borghese di San Pietro. Loro di certo non hanno bisogno di p resen tazio n i: corrono da sempre, in coppia (lo sono anche nella vita), o con altri conduttori o navi gatori, o da soli nelle corse in salita. Sono gli idoli del gruppo di giovani di cui stiam o scrivendo, oltre che am ici e consiglieri. E p er concludere i rin graziamenti. M atteo e Fulvio alla V etroresina E nginia di Povoletto e a U tensilea Hightek Tools; Simone rin g ra zia (“con tu tto il cuore”, di ce) la Pizzeria Le valli, l'Of ficina m eccanica P inatto, il Caffè ai P atriarch i e... l'in superabile Fan club di San Pietro con in testa M ario De Vora, Fulvio Degrassi, Gio vanni M iano; M ariagiulia invece... tu tti quelli che le perm ettono di realizzare il suo sogno di correre, a co m inciare da Simone, M ax Cudiz, Nevio M asarotto, Cri stian Ronchi... Ci sarebbero tantissim i altri nom i da scrivere (Da rio, p er esempio!), m a chi leggerà capirà! Ragazzi, in bocca al lupo per le vostre prossime prove! E un grazie da tu tti gli ap p assio n ati dei rally delle Valli perché con la vostra di scesa in campo attu tite un po’ la nostalgia p er i cam pioni di qualche anno fa: Adriano - Sap e M arco Ven tu rin i, Evelino M attelig, Franco e P atrizia Cernoia, Igor Cont, D ario Gosgnach, Luca M anig, M ariano Zufferli, Luisa Chiabudini, Ales san d ra M essere, Federico Fon, G ianni M argutti... Rožinca------------------------------------------------------ — novi matajur Četrtek, 28. avgusta 2008 7 Cielo polietje je bluo v dreškem kamunu živuo na iniciativo “Kobilje glave” Rožinca ko inkert s precesijo an plesom dol na Razpotju M olte sono state le inizia tive prom osse questa estate, a Drenchia, dall’associazione Kobilja Glava. Il percorso, lungo e articolato, h a tocca to vari aspetti della storia e delle tradizioni del comune. U na serie di tre conferen ze, che ruotavano intorno al tem a della p rim a g u erra m ondiale, ha dato il via al tutto. M arco M antini, Elpidio Ellero e Gabriele D ona to hanno accom pagnato il pubblico, sem pre attento e num eroso, in un camm ino che ha toccato prim a i sen tieri di pace, m onum enti al la m em oria storica che dal Goriziano arrivano al Kolo vrat, poi gli in ternam enti forzati e gli sfollam enti ope ra ti d all’esercito italiano, non sem pre giustificati da ragioni di guerra e si è con cluso infine nelle case degli ab itan ti della Benečija, a scoprire la reazione della gente di fronte ad un con flitto incom prensibile alle masse. L’Associazione culturale Kobilja Glava ringrazia i re lato ri che hanno aderito al lo spirito dell’associazione intervenendo g ratuitam en te, così come i gestori del ri fugio Soiarie e dell’osteria di San Volfango e tu tti coloro che hanno partecipato al l’iniziativa. ★★★★★ U siboto 9. bosta ta per Trine (Dreka), G abriela Pitažova je navadla deset žen an adnega moža, m alom an usi so tle z naših dolin, roun at gubance po dreški n a vad. Zornada je bila liepa an diela je bluo puno: usak je m uorou n ap rav t njega testuo, zam ljet oriehe, zamešat Senjam Svetega Louranca v M atajurju je biu od nim ar se njam tudi bližnjih vasi, an ti stih v Sloveniji. Dolg er ni tu zrasla takuo vesoka an težka meja, de jo je bluo težkuo pre stopit. Še zadnje lieta, ko se je Slovenija odparla Evropi, so bile tu težave, saj je biu konfin v Polavi odpart le do 19. ure zvičer, kadar je šele dan an se pruzapru senjam glih začne. Lietos je končno padla meja an seje an sviet pod M atajur jem an oku njega popunoma odparu. An pru telemu dogodku je posvečen dokumentarni film “Noč, ki je izbrisala ta prekle ti konfin”, ki so ga parvič pred stavili v M atajurju za Rožin co. Producent filma je zadru ga Most iz Čedada, avtorja pa ob tehnični pomoči snemauca Štefana Rutarja, časnikarja Miloš Batištuta an Ezio Gosgnach, ki je tudi vodu an povezovau matajursko predsta vitev. Film prikazuje najbuj po membne momente proslave na Stupri, 21. decembra lani, an na vseh drugih prehodih na naši meji. V njem pa so tudi ar hivski posnetki, prikaz zgodo vine Benečije, ki g aje ponudil Giorgio Banchig, pogovori z deželnim odbornikom za kul- M S' :r . ■' Gor na varhu precesija za Rožinco gor pri Devici Mariji na Krasu, ljudje, ki poslušajo konferenco o 1. svetovni uojski pri Komardinu (Sv. Štuoblank), “šuola”za pec gubance an merkatin, ki je biu ku vsake lieto za Rožinco pred cierkvijo use, k ar gre tu gubančanje an zavit svojo gubanco, an ker se je fajno uzdiginla, jo spec tu veliki, stari peci na derva. Grede k so se gubance p e kle je bila ju žn a za use an potle se je p a zapielo z glažam vinca tu roc. Za poviedat pravico kaka gubanca je ra ta la sm iešna, takuo k je zrasla tu pec an šla čeries “form e”. Dobre so ble pa kar se da, an ker je bluo use fi nito, pozno popudan, vsi so bli trudni an veseli, zak so se vernil dam u z obiuno gu banco tu rokah! Tisti, k se ni so mogli upisat tolo volto, prašajo za nazaj ponovit to lo esperienco. Za use tuole se m uora serčno zahvalit an Zajcovo družino ta od Trinka, k ’je posodila pec, “fuokista” Savina, za lepuo o-griet pec an je pom agala južno n a pravt za use. H vala Diana, M arica, Savino an Rožina. P red Rožinco, 14. bošta, popudan, te m ladi so mogli an lietos se učit n ab ijat od naših starih tonkačou, s po močjo skupine tonkačou taz K rav arja. Zvičer, društvo Kobilja glava an K ulturno društvo Ivan Trinko, k so poskerbiel za tisk, - so predstavli n a kam une zbornik piesm i »M utasti se šuljajo spom ini« ki jih je napisala Gabriela Tomasetig - Podpotnikova taz Dolenje D re ke. Puno eldi an puno umernih oči, ker je naša piesnica brala. Čelih ni bluo liepe ure, an lietos smo veselo praznoval Rožinco p er Devici M ariji. Ko po navad, puno eldi se je zbralo gor per cierkvi za mašo, oufer an precesijo. Ko sedim deset liet nazaj, sveto Lietos Rožinca brez meje Na čeparni matajurski famošter Božo Zuanella požegnava pušje rož za Rožinco, dolzdol pa predstavitev dokumentarnega filma o padcu meje, na kateri so bili ugledni gostje an se je zbralo puno ljudi turo Molinarom an takratnim rektorjem videnske Univerze Furiom Honsell. S tem pa seje film že obamu v prihodnost an v nove cajte, ki se odperjajo naši zemlji. Pogled sta imiela obamjen naprej tudi tolminski prefekt Zdravko Likar an predstavnik slovenskega mi nistrstva za kulturo Silvester Gabršček, ki sta pozdravila na večeru, na katerem seje zbra lo zaries puno ljudi. Program matajurskega Sv. Louranca an Rožince je biu an lietos zaries bogat. Zadost je m ašo je pieu M ešani pevski zbor taz Volč, ki ga vodi E ri ka Bizjak an naši tonkaci so nabijal gor u turm i brez se ustavt. Dreške žene - ker je potrieba, zvestuo pom agajo an možje - so napravle pred cierkoujo navadni »m erka tin« za potriebe dreških cier kvi an kapel: so predajale, k ar so napraujale že od zime an snopieje rožinskih pušljou, dom acje sladčine an navadno gubanco. Potle, do na Razpotj, Proloco D ren chia je napravla za je st an muziko za plesat ko inkert. Usi smo radi, de oživjo nase lepe navade. Daž je pa počakou. (m. an 1.) poviedat, de je biu senjam od 10. do 17. vošta, cielih 6 dni, kar nie malo za takuo majhano vas, čeglih so se diel kupe vsi od A di do prò loco Vartače, od kamuna an gorske skup nosti do fare. Dielal so ku te naumni, samuo za daržat živo vas, za ostat zvesti starim na vadam an za ponudit kiek po sebnega vsakemu, ki je šu gor. BiH so kioski, biu je ples an šport, turnir nogometa na Tu rinu, požegnal so po stari na vadi pušje rož pred cierkujo. Ponovil so iniciativo, k ije bla zbudila tarkaj interesa med ljudmi: sprehod po poti prave, k ije tista koder teče precesija za rogacjone Sv. Marka. “Na koncu sem biu žalosten”j e poviedu Renzo Paganello, ki ži vi malomanj nim ar v Polavi an dobro pozna naš sviet. “Peju sem 41 ljudi an vsi so bli zlo veseli poslušat pravce od krivapet an škratu... Hodil smo malomanj 4 ure. An part telih ljudi so bili domači, bli so ve seli poslušat an me nieso genjal zahvaljuvat za tiste, kar sem jim pravu od njih sveta... Zastopu sem, kuo so bili zaničani an ponižam teli ljudje an njih kultura, če so mi bli hva ležni samuo, zak sem jim pokazu njih zemljo v vsi nje le poti. Ja, sem biu ries žalosten”. novi matajur Četrtek, 28. avgusta 2008 Novi Matajur ZADRUGA SOC. COOP. CIVIDALE DEL FRIULI (UD) - VIA RISTORI 28 _ Capitale Sociale Euro 722,97 C.F. e P.L: 01725270308 _ Registra Im prese di Udine n. 01725270308 BILANCIO D’ESERCIZIO AL 31.12.2007 STATO PATRIMONIALE - ATTIVO B) IMMOBILIZZAZIONI STATO PATRIMONIALE- PASSIVO .12.2007 31.12.2006 DIFFER. CONTO ECONOMICO 31.12.2007 31.12.2006 A) PATRIMONIO NETTO I) IMMOBILIZZAZIONI IMMATERIALI 5.713 38 5.675 3 TOTALE Diritti brev. ind. e utilizz. op.ing 5.713 38 5.675 I TOTALE IMMOBILIZ. IMMATERIALI 5.713 38 5.675 II) IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI 775 723 52 IV) Riserva legale 252.847 244.726 8.121 IX) Utile (perdita -) dell’ esercizio 100.752 8.372 92.380 a) Contributi in conto Esercizio A TOTALE PATRIMONIO NETTO 354.374 253.821 100.553 b) altri ricavi e proventi B) FONDI PER RISCHI E ONERI 3) Attrezzature industria e commerciali 97.744 84.042 13.702 b) Fondo amm.to attrezz,indust e commerc. -78.875 -75.400 -3.475 3 TOTALE Attrezzature indus e commmerc, 18.869 8.642 10.227 II TOTALE IMMOBILIZZAZIONI MATERIALI 18.869 8.642 10.227 24.582 8.680 15.902 33.101 24.087 9.014 d) Altri 66.834 48.096 18.738 3 TOTALE Altri acc.ti e fondi 99.935 72.183 27.752 B TOTALE FONDI PER RISCHI E ONERI 99.935 72.183 27.752 146.653 15.114 C) ATTIVO CIRCOLANTE 41.101 34.510 6.591 I) TOTALE RIMANENZE 41.101 34.510 6.591 II) CREDITI (alt. circ.) VERSO: 103.651 64.916 38.735 c) F.do svalutazione crediti -7 4 2 2 -6.903 -519 1 TOTALE CLIENTI 96.229 58.013 38.216 4 bis) Credii tributari a) esigibili entro esercizio successivo 47.260 16.829 30.431 4-bis TOTALE Crediti tributari 47.260 16.829 30.431 4-ter) imposte anticipate a)esigibili entro esercizio successivo 1.291 1.024 267 4-ter TOTALE imposte anticipate 1.291 1.024 267 5 TOTALE altri (circ.) a) Esigibili entro esercizio successivo a) esigibili entro es. successivo 179406 82.757 96.649 7 TOTALE Debiti verso fornitori 179406 82.757 96.649 a) esigibili entro es. successivo 27.218 21.272 5.946 12 TOTALE Debiti tributari 27.218 21.272 5.946 a) esigibili entro es. succ. 45.902 28.069 17.833 13 TOTALE Debiti verso ist.prev e sic.soci 45.902 28.069 17.833 a) esigibili entro es. succ. 45.724 44.632 1.092 14 TOTALE Altri debiti: 45.724 44.632 1.092 D TOTALE DEBITI 298.250 176.730 121.520 12) Debiti tributari 1) clienti: 13) Debiti verso Istituti previd e sicurezza soci 14) Altri debiti: E) RATEI E RISCONTI 475.566 -189.570 c) F.do svalutazione altri crediti -78.000 5 TOTALE altri (circ,): 207.996 337.566 -129.570 Il TOTALE CREDITI (att. circ) VERSO 352.776 413432 -138.000 60.000 -60.656 III) ATTIVITÀ' FINANZIARIE (non immobilizz) a) Ratei Passivi 282.749 276.263 6.486 83 0 83 282.832 276.263 6.569 (attivila’ ordinaria) 567.615 496.729 70.886 26.944 44.989 -18.045 B) COSTI DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria)I 6) materie pri. sus. cons. merci 318.767 300.194 18.573 6,874 6.870 4 a) salari e stipendi 379.667 322.118 57.549 b) oneri sociali 123.723 98.578 25.145 c) trattam ento di fine rapporto 32.615 26.661 5.954 9 TOTALE per il personale: 536.005 447.357 88.648 a) ammort. immobilizz. immat. 2.866 395 2.471 b) ammort. immobilizz. materiali 3.475 2.060 1.415 d1) svalutaz. crediti (attivo circ.) 78.518 78.323 195 TOTALE ammortamenti e svalutazioni 84.859 80.778 4.081 11) variazi.i rimanenze di: materie prime,suss. con. -6.591 -17.700 11.109 29.464 24.587 4.877 4.602 1.599 3.003 8) per godimento di beni di terzi 10) ammortamenti e svalutazioni 13) altri accantonamenti 14) oneri diversi di gestione B TOTALE COSTI PRODUZIONE (att.ord.) 1.000.924 888.674 112.250 A-B TOTALE DIFFERENZA TRA VALORI E COSTI 2) Altri ratei e risconti 285.996 64.317 9) per il personale: 7) Debiti verso fornitori 4)prodotti finiti e merci 220.466 A) TOTALE VALORE DELLA PRODUZIONE 7) servizi 161.767 D) DEBITI I) RIMANENZE a) crediti v/clienti entro es successivo SUBORDINATO 284.783 5) Altri ricavi e proventi (attività’ ordinaria) (attivila’ ordinaria) c) F.do svalutazione Prodotti C) TRATTAMENTO FINE RAPPORTO LAVORO B TOTALE IMMOBILIZZAZIONI 1) Ricavi vendite e prestazioni 5 TOTALE Altri ricavi e proventi 3) Altri acc.ti e fondi a) Attrezzature industriali e commerciali 31.12.2006 DIFFER A) VALORE DELLA PRODUZIONE (attività’ ordinaria) I) Capitale a) Software 31.12.2007 DIFFER. 4331.309 -391.945 -41.364 478 2.069 -1.591 d4) da altri 2.019 625 1.394 16 TOTALE Altri prov.finanz. (non d a partec.) 2.497 2.694 -197 DI PRODUZIONE 241 293 -52 b) Risconti Passivi 76.028 75.991 37 2 TOTALE Altri ratei e risconti 76.269 76.284 -15 E TOTALE RATEI E RISCONTI 76.269 76.284 -15 TOTALE STATO PATRIMONIALE - PASSIVO 990.595 725.671 264.924 5) altri titoli C) PROVENTI E ONERI FINANZIARI 16) Altri proventi finanz. (non da partecipaz.) c) prov. finanz. da titoli (non part) iscritti n. a) atri titoli 119.563 57.519 62.044 17) interessi (pass.) e oneri finanziari da: 5 tOTALE altri titoli 119.563 57.519 62.044 d) debiti verso banche 19 350 -331 57.519 f) altri debiti 10 1 9 62.044 17 TOTALE interessi (pass.) e oneri finanziari da: 29 351 -322 IV) DISPONIBILITÀ LIQUIDE 17-bis)Utili e perdite su cambi 0 218 -218 2.468 2.561 -93 Ili TOT. ATTIVITA’FINANZIARIE(non immobi) 119.563 15+16+-17b TOT. DIFF.PROV. E ONERI FINAZ. 1) depositi bancari e postali 449.417 210.559 238.858 3) Denaro e valori in cassa 949 267 682 IV TOTALE DISPONIBILITÀ'LIQUIDE 450.366 210.826 239.540 19) Svalutaz. delle attivila’ finanziarie C TOTALE ATTIVO CIRCOLANTE 963.806 716.287 247.519 c ) di titoli iscr.att.circ.partecip 4.654 0 4.654 19 TOTALE Svalutazione delle attività’ finanziarie 4.654 0 4.654 -4.654 0 -4.654 D) RETTIF. DI VALORE DI ATT. FINANZIARIE D) RATEI E RISCONTI 2) Altri ratei e risconti b) Risconti attivi 1.003 0 1.003 E) PROVENTI E ONERI STRAORDINARI 2 TOTALE Altri ratei e risconti 1.204 704 500 20) Proventi straordinari (extra attivila’ ord.) D TOTALE RATEI E RISCONTI 2.207 704 1.503 TOTALE STATO PATRIMONIALE-ATTIVO 990.595 725.671 c) Sopravvenienze attive 300.951 160.175 140.776 d) Altri proventi straordinari 260.000 260.000 20 TOTALE Proventi straordinari (extra attività’ ord) 560.951 264.924 0 420.175 140.776 21) Oneri straord. (extra att. ordì.) D ettaglio dei ricavi da attività editoriali vendita di copie pubblicità 198.822 ricavi da altra — 13.471 ricavi da editoria on line — abbonamenti — pubblicità — atttvità editoriale Totale: 58.800 271.093 c) altri oneri straord. (non rientr. n. 14) 1.383 2.431 -1.048 TOTALE Oneri straordinari (extra att. ordinaria) 1.383 2.431 -1.048 20-21 TOTALE DELLE PARTITE STRAORD 559.568 417.744 141.824 A-B+C+D+E TOTALE RIS. PRIMA D. IMPOS. 124.073 28.360 95.713 20.700 19.700 1.000 22) Imposi redd.eserc.correnti,differite,antic a) Imposte correnti b) Imposte differite (anticipate) 22 TOTALE Imp. redd.eserc.,correnti differite 23) RISULTATO DELL’ESERCIZIO 2.621 288 2.333 23.321 19.988 3.333 100.752 8.372 92.380 Yrnnnlcn I L _£.\. I ________________________________________________________novi matajur 14>/ V L i Q Četrtek, 28. avgusta 2008 S Planinsko družino Benečije do malghe Pramosio an naprej V brieg po dober zrak an po druge dobruote Alvaro od P lanin ske družine Benečije je organizu pru an liep pohod za vse tiste, ki jim je všeč hodit an le grede uživat dobruote, k ijih ušafaš v kaki ko či, v kaki gostilni, kam ar se pride sam uo p a r nogah. Takuo v nediejo 27. luja se je kupe z njim diela na pot p ru liepa skupina članu an parja te lju P laninske. Z avtom so se pejal do agriturizm a M alga Pram osio, an k ar so se otaščal, pa p ar no gah do M alga P ram osio (1.940 m). Hodil so adno u r eo, brez se previč utrudit. Gor, tisti, ki so želiel, so im iel tudi p restor kam ar se iti pliezit! Priet, ku so se varnil dam u zdravi an veseli, so se nakupil puno dobrih reči, ki so jih ušafali v agriturizmu: skuta, ser an še puno dobruot. P ru lepuo so se imiel, an kajšan m ed njim bi se priet al potlé spet zvestuo varnu! Romano ima rad otroke an je pru pridan baby-sitter Je pru p rid an Rom ano Bucovaz iz Topoluovega. P rid an ku nono an ku strie! Al sta videi, kuo lepuo varje Sim ona (na te pravi roki) an A la na? Simone je sin njega navuoda Ste fana S tarnadicja iz Oblice an P a trizie Flipove iz Bjač, Alan je pa sin od njega hčere Floriane an Carima. Dragi Rom ano, se troštam o, de toji sinuovi ti šenkajo še puno d ru gih navuodu, saj si pru an pridan baby-sitter. Prestor, kjer se tolit z njim ga im aš an potarpežljivost, pacienco, tudi! Serena an Simone pošiljajo tebe an teti Teresini an velik poljubček, Stefano an P atrizia pa vas zahvalejo za lepe dneve, ki so jih preživiel v Zviceri gor p ar vas. Bohloni iz sarca an topli pozdravi za vso družino! Trekking a cavallo, successo per l’iniziativa del Circolo ippico Campo base tra le frondo se e secolari piante del p ar co adiacente la villa del con te M artinengo a Soleschiano di Manzano, sotto la guida at ten ta e com petente del suo presidente Giuliano Maule, h a preso avvio il tradiziona le trekking a cavallo del Cir colo ippico Friuli orientale. Le quattro giornate sono iniziate nella m attinata di ve nerdì 1° agosto e subito il parco-giardino si è anim ato di tende, capannoni, cucine mobili e soprattutto di cavalli scalpitanti e im pazienti di partire al galoppo per la pri m a delle escursioni verso Tri vignano U dinese fino alla chiesetta di S. Marco, con l’im m ancabile pausa di so stentam ento ed il rientro al campo base per la cena ed il pernottam ento. Sabato m attina partenza per la più attesa delle pas seggiate verso le sponde del Natisone, lungo sentieri o a guado del fiume, con cavalli e cavalieri immersi nelle lim pide e fresche acque, ristora ti poi da un abbondante pranzo fornito dallo chef En nio. Dom enica m attina p aren tesi con la S. M essa celebra ta da mons. P a squale Pressacco davanti alla chiesa prospicente il parco, seguita da una lunga scarrozza ta lungo le vie adiacenti M an zano e poi anco ra per sentieri e stradine prospicenti il fiume e larigogliosa com pagna loca le. Pranzo al campo base e piacevole m om ento di sosta per dare inizio all’avvincen te gim kana com binata tra carrozze e cavalli. Lunedì m attin a lo sbaraccam ento con un po’ di sana stanchez za di chi h a vissuto una m i ni-vacanza del tutto partico lare in un clima di corale fra tern ità e amicizia. Monica si è laureata in Scienze motorie Mercoledì 30 luglio presso la sala consiliare a Pa lazzo Boton, a Gemona, in un’affollata sessione di laurea, Monica Costaperaria di Vernasso si è bril lantem ente laureata in Scienze motorie. Con una te si dal titolo «Dai prim ordi ad oggi. Evoluzione del le nuotate: modificazione del gesto stilistico della nuotata a rana per il raggiungimento della miglio re prestazione» (relatore prof. Carlo Lesa), Monica ha concluso il corso triennale di laurea, inserito nel l’ambito della Facoltà di Medicina e Chirurgia del l’Università degli Studi di Udine. A sostenerla nel raggiungimento di questo im portante traguardo p a pà Fabio, m amma Graziella e il fratello Matteo, i pa renti più stretti, che per l’occasione sono accorsi dal Belgio e dal Trentino, e gli amici. Immancabili i fe steggiamenti con la musica offerta dai Bintars in sieme al papà, il cartellone e il travestimento in nuo tatrice provetta preparati per l’occasione dagli am i ci più cari. A Monica, che dopo una meritata vacanza sta pensando di continuare gli studi, i nostri più ca ri auguri per un futuro ricco di soddisfazioni! R agazza, è tem po di condurre le mucche ad ab 008 jDikla! b o -c iljt ynAt krAvo p it, Ut» n jé -s è J.è o d w & n i pilo.-— beverare che non bevono if é n t t a ! da ieri! Conducetele! Le ò o ó ù An k ° ,l& iijA m n jo-cA jtu z u - l j ò - n i - w ì i l xm lH ; m ìj-'p 'o ili) donne giovani e m ature ooa - d a m ò aq, nèj f o j č i i paraJAjo z a j A ž in o k fix a t, a q k r a m p jé r , d o non hanno tem po di a n dare di qua e di là, v ad a 9 10 nks Ito n e d è ja , z à - vb òòrjo. T č - b it til - o d r jó z a t to - p ili, 116 - k fix a t z - ow siip - tiri - d ó b r iip no a casa, p reparino le 911 Arj. n èj - p o y lé d a jo t j é - u - p ip o , a l - è b atfld a; An č e n è , n èj verdure p er la cena, oggi u b e r e j ó n i- m y u j id r ik a , z é ja , z a - j j é s t s k r a m p ir ja ip k \\ z a - j t ìt r o che è dom enica. Bisogna n èj - x i t i j ó parajA t b a tiid o . incidere le p atate guaste e 912 T a - d ru -pt - ženA a - j A la , d è n a - y r é k fix a t j A ž in e , k b j o - a non cuocerle insiem e a 913 - b ì w stfik u w èó ra p e - m ò è . Àip n ej - x i t i j ó d d t k akw óèaip sjéra k , quelle sane. 914 db b ó j o - n e s l é j è j c a . B ió d o m o m ó - s k ù x a t z A -k o silo ju tr S ani b ò p . Poi guardino un po’ nel N a s là n e a q n a b é je n e m arnò s n jè s t. la zangola se c’è latticello, 915 K a n à ja tf s t - e , j e - r é j , an i - p w ó b ij m ìc k a n ; k ù - n ij e b ó w y a t , raccolgano un po’ di ra m u d jéjo «k anàja». dicchio, verdura da m an 910 ŠtrAmbasto, kriw o só - Ywar)l. KAr boš t i - p i s ù , n a - p r id e giare con le patate. E do obèdaij yjèdat; àq k a r bóq - pfsù èst, kè saij sljép, tu d i n a - p r id e m ani m attin a si sbrighino obèdaij ylèdat. a fare, a b attere la pan n a 917 d o t - bb - tu - w A y a t, db t é lb x - é a ò -m lA d b x b £ - n a - b l w ò o b éd n e per fare il burro e il la tti 918 tlà , k b b b - b l i d n b - y o c b . "Wséuse jb jó le t j é t ad n à p r é t t o d rù y o cello. p lèsà t; à q osAij - d n l k b b o - y ò d lb , š e - là j i q - s e - J é - z d jé t, d è 9 L’altra donna non vuo m à io t e - zàrji - d à q , k b y é p a jo y ò s t . le andare a p rep arare il 919 M r jč ž e j i j o - b t t y ó r - n a - w o k n ò , db n a - p ù j d i j o m iš n o ty desinare perché è stato 920 sje r k à j é s t . A ij k à r sb lo š sjerà k y ó r - u a - j à à t , J e - b it w s e - j à m e pre p ara to dal m arito il z a fle k à t z - m à w t o , db n a - b ó j o - x o d il e j é s t , a ij m à c e z a y n à t n ò tr b , db* m iš «u jlm e. giorno prim a. E diano a n 921 Sài} - k o p ù k ra m p lr, aiy s a m - u š A f u v ij y n ile y A , k u zd rA v ey a . che da m angiare il grano À ij s a q - r ù b r è k u ln e , à q so - bli* w s e m iš «su jéd le. alle galline perché faccia no l’uovo. Abbiamo la bleda e i fa gioli da cuocere per la colazione di do nessuna se ci fossero in piazza dei suo m ani. Dobbiam o m angiare senza sale e natori. Tutti andrebbero in piazza sor passandosi a ballare e se suonassero per senza condim ento. otto giorni ad esse sem brerebbe sem pre K anaja è un nome collettivo e indica un poco, fino all’ultim o giorno. Ci vogliono le reti alle finestre p er im bam bino piuttosto turbolento. Sbagliato, hanno p arlato alla rovescia. pedire alle bestie di en trare a m angiare Quando scriverai tu, nessuno v errà a ve il grano. E quando si m ette il grano nel g ran a dere, e nessuno v errà a vedere nem m eno quando scriverò io che sono cieco, non io bisogna tappare tutti i buchi con la m al ta e bisogna m an d ar dentro un gatto p er v errà nessuno. Io vorrei scom m ettere che di queste ché prenda i topi. (tra d u zio n e B ru n a B alloch) giovani ragazze non ce ne sarebbe più 10 V novi matajur Sport Četrtek, 28. avgusta 2008 Ottime prova delle sorelle Ciccone nella terza prova del Campionato Triveneto Dom enica 3 agosto nella lo calità tre n tin a di Arco splendido secondo posto di N atalia Ciccone nel Gran Prem io “R istorante La C an tinota” organizzato dal Team Fem m inile Trentino sulle ri ve del lago di Garda. La g a ra si è svolta in u na giorna ta to rrid a su un circuito p ia neggiante di 3,4 km che do veva essere ripetuto dieci volte. Il Team Isonzo si è p re sentato in form azione rim a neggiata a difendere le pos sibilità di D ora Ciccone nel la classifica del C am pionato Triveneto di cui quella di Ar co era la terza e penultim a prova. La gara delle Esordienti, con oltre 60 p arten ti, è sta ta anim atissim a fin dall’in i zio con rip etu ti tentativi di fuga e con scatti per l’aggiu dicazione dei traguardi vo lanti. Proprio in vista della Dora si conferma ai massimi livelli tra gli Esordienti in Italia volata per il terzo traguardo volante prendeva il via la fu ga della veronese Ilaria Bonom i e della nostra N atalia Ciccone, raggiunte dopo po chi chiloem tri dalla forte al toatesina Anna Zita Striker del Team C ristofoletti di Cles. Il traguardo volante è sta to appannaggio di N atalia e le tre fuggitive, in perfetto accordo, hanno guadagnato un vantaggio di 41 secondi fino all’arrivo, anche grazie al grande lavoro di squadra di Dora Ciccone e C aterina R oiatti in testa al gruppo. La volata è stata vinta n e t tam ente dall’atleta di casa Stricker, vincitrice anche do- Natalia Ciccone seconda nella volata dietro alla altoatesina Striker m enica scorsa a Palazzago, m entre N atalia h a p o rtato a casa un ottim o secondo po sto che n o b ilita u lte rio r m ente u na bella stagione che p o trà darle ancora altre soddisfazioni. La volata del gruppo era im portantissim a p er la classifica del cam pio nato Triveneto giunto alla penultim a prova. Dopo le prim e due prove la nostra Dora Ciccone, cam pionessa italiana, era ad un solo punto dalla v etta della classifica dopo aver perso la leadership nella prova di M ereto. Con la solita grinta e con l ’aiuto di C aterina Ro iatti, Dora è riuscita a co gliere il settim o posto asso luto, secondo di categoria, ri conquistando la m aglia di leader con ben 10 punti di v an tag g io sulla seconda, confermandosi ai massimi li velli assoluti nella sua cate goria in Italia. Calcetto, Masseris senza rivali sul mitico campetto di Turin Anche un torneo di cal cetto h a trovato spazio a M ontem aggiore nell’am bito dei festeggiam enti di San Lorenzo e dell’Assunta. Sul “m itico” cam petto di Turin, alle pendici del M atajur, si sono affrontate sei form a zioni suddivise in due giro ni. Il prim o era composto da Tercimonte, M asseris e M a terasso ( !), nel secondo Mersino, M ataju r e Vernasso. Nelle sem ifinali, Terci m onte h a prevalso su Mersino 2-0 e nell’altro incontro M asseris si è imposto su Ver nasso 3-0. In finale si sono trovate quindi M asseris e Tercim onte con i prim i che hanno b attu to Tercimonte p er 4-0. Il torneo, giunto alla se conda edizione, è stato rispolverato dopo un tre n te n nio, e la località dove si è svolto, Turin appunto, è in v itan te p er u na rilassante passeggiata tra faggeti ed al tre pian te di alto fusto. Per fa r conoscere questi luoghi l’am m inistrazione comunale Contro la Torreanese l’esordio della Valnatisone Domenica 31 agosto alle 16 inizierà la stagione 2008/09 della F.I.G.C. con la disputa della Coppa Regione di P ri m a Categoria. La Valnatisone, inserita nel girone F, ospi terà la Torreanese e quindi, domenica 7 settembre, sarà di scena a Cassacco. Ultimo turno eliminatorio domeni ca 14 a San Pietro dove i valligiani ospiteranno la Reanese. Il campionato di Prim a categoria inizierà domeni ca 21 settembre. I campionati regionali di Allievi e Giovanissimi avranno inizio domenica 21 settem bre alle 10.30. Negli Allievi la Valnatisone è stata inserita nel girone A assie me a Brugnera, Cormor, Donatello, Extra, Fincantieri, Pomlad, Pordenone, Pro Cervignano, San Luigi, Sanvitese e Virtus Corno. I Giovanissimi della Valnatisone fan no parte del girone B con Ancona Udine, Aquileia, Azzanese, Bearzi, Itala San Marco, Ponziana Trieste, Sacilese, Tolmezzo, Trieste calcio, Udinese. Nel girone C assieme al Moimacco ci sono Fiume Ve neto Bannia, Donatello, Latisana Ricreatorio, Pasianese calcio Pasian di Prato, Pro Romans, San Giovanni Trie ste, Sanvitese, Tamai e Tricesimo. Gli Juniores disputeranno il campionato provinciale nel girone B con Assosangiorgina Udine, Azzurra Gorizia, Cal cio Cormons, Fortissimi Udine, Forum Julii, OL3, Pasia nese calcio, San Gottardo, Sedegliano, Serenissima Pradamano, Torreanese, Unione calcio Tre stelle, Varmo. di Savogna h a so sten u to questa iniziativa per abbi nare lo sport agli altri even ti di carattere religioso, po polare e culturale che v en gono o rg an izzati a n n u a l m ente nel m ese di agosto. La squadra di Masseris, sopra una fase del torneo Tutte le partite del torneo Over 40 a Cosizza, il via martedì 2 settembre S P O R T P O SL O V E N SK O SREČANJE Ko n č n i rezultat: TEKMA 0 DOMA: DOMAČA EKIPA SKUPINA ) « ( S) -NIEODUOČč M i z i d fNULA-NULA) s NA GOSTOVANJU, V 6 0 S T EH: G o stu jo č a © e ki fa P renderà il via m artedì 2 settem bre a Cosizza di San Leonardo l ’undicesim a edizio ne del Torneo di calcetto a cinque riserv a to agli Over 40 delle frazioni delle Valli del Natisone. P er la categoria Pulcini si gio cherà invece il secondo m em orial A ndrea Lauretig. Le sedici squadre Over 40 sono state suddivise in q u attro gironi così com posti: Girone A M erso Superiore, Vernasso, S tregna e Ponteacco; Girone B Grimacco, Savogna, Azzida e Ponte San Q uirino; Gi rone C Cosizza, Tarpezzo, Pulfero e Drenchia; Girone D M ersino, Vernasso B, Iesizza e Stregna B. A giocare il torneo dei Pulcini saranno A zzurra Prem ariacco, Audace San L eonar do, M oimacco e Torreanese. L’inizio delle prim a gara è previsto per le 20, con u n a p a rtita ogni m ezz’ora fino alle 22.30, orario dell’ultim a gara in program ma. Il torneo inizierà m artedì 2 settem bre con le seguenti sfide: M erso Superiore - Ver nasso, Grimacco - Savogna, Cosizza - Tar pezzo, Stregna - Ponteacco, Azzida - Ponte San Quirino, Pulfero - Drenchia. Giovedì 4 settem bre: Grim acco - Ponte San Quirino, M erso Superiore - Ponteacco, M ersino - Vernasso B, Iesizza - Stregna B, Vernasso - Stregna, Savogna - Azzida. S abato 6 settem bre: Cosizza - D renchia, M ersino - Stregna B, M erso Superiore - Stre gna, Tarpezzo - Pulfero, Vernasso B - Iesiz za, Vernasso - Ponteacco. M artedi 9 settem bre: Grimacco - Azzida, Cosizza - Pulfero, M ersino - Iesizza, Stregna - Ponte San Quirino, Tarpezzo - D renchia, Vernasso B - Stregna B. Giovedì 11 settem bre : M oimacco - Tor reanese, Azzurra Prem ariacco - Audace San Leonardo, P rim a classificata girone C - se conda classificata girone D, P rim a classifi cata girone A - seconda classificata girone B, Prim a classificata girone B - seconda clas sificata girone A. Le finali dei to rn ei si giocheranno sab a to 13 settem bre: alle ore 19 la finale 3°-4° posto Pulcini, alle ore 19.30 la finalissim a Pulcini, alle ore 20 la finalissim a fascia B, alle ore 21 la finalissim a fascia A. S eguiranno le prem iazioni e porchetta p er tutti. Kronaka----------------------------- novi matajur Četrtek, 28. avgusta 2008 v 11 Kope so začel runat an blizu Čedada “An ist san naredu kopo!”, nam je napisu Dario Martinig - Varhuščaku iz Podsriednjega. An gre napri: “Naredu san jo v Fornalisu, blizu Čedada kjer živim. Fotografijo jo je pa naredu muoj sin... nie ta prava, ma kiek se bo vidlo vseglih! Za narest kopo so mi pomagal an tudi podučil kakuo jo narest, Remo an Lino Tomasetig. Sta dva bratra Biznarjova iz Briega (Dreka), ki že vio liet žive v Čedade. Obadva sta zlo poznana, zak Remo je daržu oštarije Ai buoni amici an Al gambero, Lino je pa dielu vič liet v butigi Vidussi.” Dario, Buohloni za novico an fotografije. Nas veseli viedet, de kopo, čeglih ne vič ku ankrat, naš ljudje jo znajo le napri runat, an ne samuo znajo, jo tudi runajo! SOVODNJE Mašera Zbuogam Ciro Na svojim duom u, kjer je lepuo za anj skarbiela sestra Anna, je v začetku m iesca vošta u m aru Ciro Slunder, Loškin iz naše vasi. Im eu je 55 liet. Njega življenje je bluo posebno an tudi težkuo. Odtargalo ga je tudi od svoje vasi an pejalo v Čedad, od koder pa se je n im ar vraču, tu d i p ar nogah an ponoč, v njega sviet pod M atajurjam . Duo ga ni videu kajšankrat po ciesti iz Kararije, kar jo je hitro dajaju gor po dolini v Sauodnjo an davje v Mašero. Vsi so ga poznal an mu bili p arjatelji, saj je biu dober človek, ki je rad pom agu an biu blizu družim, če je le mu. Ž alostno novico o njega sm arti so jo dale sestre An n a an M aria Grazia, kunjadi Paolo an Carlo an navuoda Costanza an Andrea. Nje ga pogreb je biu v saboto 9. vošta gor p ar M ašere. Naj m u bo lahna dom ača zemlja. I suoi am ici e paesani di M asseris lo hanno ricordato così: “Ciao Ciro com pagno di g io ch i ed am ico d a ll’a nim o g e n tile , d isp o n ib ile a ll’in contro, volo n teroso a ll’aiuto e c o n ten to d i p o te r essere utile. Ciao R a g a zzo fe lic e e d i g n ito so che, sin da piccolo, con im p eg n o ed allegria, hai se m p re cercato di superare i lim iti e le d iffico ltà im p o ste m u o ve re liberam ente. Ciao ragazzo speciale, è arrivato il m o m e n to di sa lu tarci e lo facciam o con le tue ste sse parole, com e d icevi sem p re uscendo dalle nostre case: “Ciao, grazie e scusa di tu tto ”, e p re g h ia m o il S ig n o re che non vada p erso n ie n te di q u esta tua v ita vissu ta n e ll’am icizia e nella pace. A n seda s ku o n va ržem o briskolo? Z buogan C iro!” La fam iglia di Ciro vuole ringraziare tu tte le persone che gli hanno voluto bene, lo hanno capito, aiutato in que sta sua vita. E che con ta n gibile dim ostrazione di af fetto lo hanno accom pagna to anche in questa triste cir costanza. R ingraziano tu tti coloro che lo hanno soste nuto regalandogli una siga re tta o offrendogli un caffè. Ciao ragazzo cam m inatore, sei libero di bere tu tti i caf fè e di fum are tanto tabacco e sigarette. R im arrai sempre nei nostri ricordi più cari. Infine, i fam iliari fanno sapere che sono disponibili ad im prestare la carrozzina di Ciro a chi ne avesse biso gno. SRJDNJE______ sebno potle, k ije on zaslužu penzjon. Tle dam u sta hodi la tudi njih otroc Giorgio an Alba, ki je bla tudi oženila adnega našega puoba, M au rizia Drejužovega iz Dole njega Tarbja. Cajt je šu n a pri, an vsa družina je paršla živet blizu Vidma. Z nje sm artjo je Gina za pustila v žalost sina an hči, navuoda M arca, vso žlahto an puno parjatelju, ki jih je im iela v Vidme an tle na nje duom u, ki ga nie bla nikdar pozabila. Nje pogreb je biu go p ar svetim Pavle v pandiejak 18. vošta. DREKA SPETER Klenje - Garmak Oblietinca Je bluo na 25. vošta lieta 1993, k ar G iovanni Vogrig M ohoru iz Velikega Garmika nas je za n im ar zapustu. Im eu je sam uo 54 liet. Adno lieto je živeu z novim sarcam. “Š enku” mu ga je biu an m lad puob. Tist m lad puob an njega družina sta bla n im ar v n je ga misli. Z veliko lju b ezn ijo an žalostjo se na anj spom inja jo žena Concita, hči Dolores, sin Giorgio, zet an neviesta, navuodi an vsi tisti, ki so ga poznal an im iel radi. Laze Smart mladega moža Za venčno nas je zapustu parve dni bošta Livio Cicigoi. Im eu je sam uo 57 liet. Biu je Flipove družine. V saboto zvičer so ga vidli zdravega an veselega na sejmu, ki je biu v vasi. Šu je priet ku drugi dam u p ru zak se nie ču dobro. Drugi dan so ga na žalost ušafal m artvega. V žalost je pustu sestre, kunjade an navuode. Naj v m ieru počiva. Preserje Zapustila nas je Gina Šmunelova novi matajur Tednik Slovencev videm ske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. dalla vita. Ciao U om o fo r te nel te m p o della so ffe re n za e discre to, q uando la fra g ilità tra sp a riva solo dagli occhi tri s ti o v e la ti d i lacrim e, p e r il d isp ia cere d i non p o te r ti Na dan po Rožinci je za pustila tel sviet R egina Coszach - Gina Šm unelova po domače. Bla je iz P reserja, ku je zrasla an ra ta la čeča je šla zavojo di eia proč od duoma. Živiela je v M ilane, kjer se je bla tudi oženila. Vsako polietje pa sta ona an nje mož parhajal v Preserje, an še po- K ravar / C ravero Senjan v petak 29., saboto 30. in nediejo 31. ples, pohodi, srečanje med Slovenci iz Slovenije, Id živijo v Be nečiji, dokumentarni film “La notte che ha cancellato il confine maledetto”, sveta maša pietà, turnir balona na dva, koncert zvonuovu pri cierkvici svetega Standreža, lov na srečo... Na stuojta parmanjkat! Circolo sant’Andrea - društvo Svet Štandri Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: [email protected] Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE CAI S o tto s e z io n e V a l N a tis o n e nedelja 7. septembra 31 agosto 2008 gorski tek na M atajur CIMA DI COSTABELLA corsa in m ontagna sul M atajur GITA IN PULLMAN PdB organizira prijateljski netekmovalni gorski tek na Matajur ob priložnosti gorskega praznika. Ob 9.00 štart iz Saržente, prihod pri Domu na Matajure, približen čas teka 1.30 in več. Tek se bo odvijal na stezi Cai 749. Escursioni di varie difficoltà e... per tutti i gusti sulle Dolomiti!!! In occasione della Festa della montagna la PdB organizza una corsa in montagna (non competitiva) sul Matajur. Alle 9.00 partenza da Sorzento, l’arrivo è presso il rifugio Dom na Matajure (tempo di percorrenza: h 1.30 o forse più!). La corsa si snoderà sul sentiero Cai 749. Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente Franca ( Tel. 0432 727277 - Cell. 3406429420) entro il 28 agosto. Per informazioni: Dino (cell.3355953416) Vse informacije /Informazioni: Igor 0432/727631 Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione. (Tel. 0432 727428) Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro Sconti per famiglie Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) - G aspuod doktor, p sik iatra, sem zio zaskarbjena! M oje tri se stre im ajo m anijo red it žvino tu hiš. Ta p arv a im a štier pise, ta druga d eset m ačk an ta treča pa no kozo! Ka im am n arest, de na bo takuo sm ardielo tu hiš? - Al ste p ra v ala odp rie t okna? - Na m orem , čene mi utečejo vsi m oji galobi! ! !. ★★★★★ Tu saboto Tonca je šu na targ v Č edad an je kupu adnega p ra š i ča. - Kam ga ložeš? - ga j ’ pop rašu p a rja te u Bepo - če niem aš ne hlieva ne klevčina gor do ma?! - Ga ložem v kam bro, pod pastiejo! - je h itro odguoriu Tonca. - Oh vse sajete! Paš k ajšn a sm raja bo v tvo j i kam bri! m u je je od g uoriu Bepo. - M ore b it od p arv ič bo p rase kiek tarpielo, p a s cajtam se parvade! ★★★★★ - T ista p rek leta m a čka n a ku krade! - se je k u m rala M arjan ca m o žu. - Tudi v če ra je snjedla m alom anj cieu salam du kliet. - D onas pop u d an jo poneseš h m ojem u p a r ja te lju v e trin a rju , de j i da an do b ar strup. Takuo jo g enja krast!, je odguoriu mož p rie t ko je šu zju tra dielat. Za b it buj šig u ran je tu d i te le fo n u v e te r i n a rju an m u parporočiu: - D onas p o p u d a n p rid e m oja žena M ar ja n c a z mačko. Daj ji d o b ar an m očan strup. - Ne stuojse bat! - je odguoriu p a rje te u v e terin a r. - Ist j i dam te p rav i, m očan strup. Ne bo nič tarp ie la an subit zaitisn e oči. Pa poslušajm e, m ačk a al bo zn ala sam a dam u prit? ★★★★★ - M am a, m am a. Tata se če vrieč dol s te vesokega okna! - K ajšan šleut je! Ist sem ja la , de sem mu n ard ila roge, ne peruota!!! ★★★★ Dva k ara b in ie rja v gostilni. - Ki vzam eš ti? - K ar vzam eš ti. - Dvie pive! - A lora dvie pive an za me! ★★★★★ - Al je ries Franc, de si ti, ki peres posodo? - Ja, je ries! U m ijem tonte, glaže, p iastrele dol po tleh an vse d ru go, k a r je potriebno! - An to ja žena? - Ne, ne, ona se sam a um ije!!! 12 novi matajur Kronaka Č etrtek, 28. av g u sta 2008 Iz fotoalbum a naših družin Takuo minena an hodi že... v “suolo” se učit K ar študieram o na anjulce, jih m islemo pru ta kuo: velike, plave oči, zlate ricote, an liep nasmieh... Na kor pa iti zlo deleč za srečat telega tle! Živi v Čedade, se kliče Rachele an na 8. vošta je dopunla dvie lieta. Nje m am a je M onica Blasutig iz K lenja, nje ta ta je pa Nicola Valentinuzzi iz Percoto. Če n a po vemo, duo so noni... je buojš, de utečem o zak čene nas bojo lovil! Takuo napišem o, de v Klenji sta no n a D iana Joparjova iz Klavore (Ruonac) an nono Franco - Go p a r kraju tih iz Gorenjega B arnasa, v Percoto sta pa nona Valdo an Rosalia. Potle so še strici, tetè, kužini... R achele je šele m inena, p a ji je všeč se učit, ta kuo so jo že pejal v ažilo nido! Tam se je navadla puno reči, an tiste, ki na zna, jo pa učjo vsi v d ru žini, tudi teta C atia an stric Natalino, ki p a se z njo učjo, kakuo ra ta t m am a an tata! Rachele, de bi bla nim ar takuo zdrava, srečna an vesela, tak a ki si na teli liepi fotografiji ti vsi iz sarca želmo! *■^ F r Tisto vičer priet, k ar so ga um ival, m ali Giacomo je jo ku an arju brez koncà. Ka mu je bluo? Pas duo vie?! M am a B arbara L auretig P rehuajanova- iz Kosce an ta ta M assim iliano Iacuzzi iz Čedada so ga troštal, so ga varval an cingal za ga potalažt. So m u m ierno pravli, de za nje on je narbuj velik an liep Šenk, ki so se mogli troštat v življenju, so m u p ra v li naj se n a boji, zak m ed sa bo se im ajo radi an bojo n i m ar blizu njega... K ar Giacomo se je potalažu, so m u lepuo zatrucal, de drug dan, v nediejo 3. vo šta v cierkvi Sv. Senžilha v Kosci, bo buojš, de se bo le puo obnašu an de na bo ueku za na ustrašt use judi, ki pridejo h m aš za njega karst. Puobic jih je zaries lepuo poslušu, zak v cajtu lepe m a še se nie se oglasiu an k ar Don Federico ga je okarstù, je takuo m iernuo spau, de se V Kosci so imiel karst nie še ganù! Sigurno je bla hnucu pridga od ta ta an ma- C A I S o tto s e z io n e V a l N a tis o n e 7 settembre 2008 MATAJUR._Festa della Montagna PROGRAMMA ore 7.30 - Partenza escursione da Vernassino per raccordarsi con il sentiero CAI n. 749 ore 12.00 - Arrivo in cima al Matajur, Santa Messa ore 17.00 - Partenza per la discesa; ritrovo rifugio Pelizzo Si ricorda che, per il notevole dislivello e la lunghezza del percorso, la gita è riservata a camminatori ben allenati. Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita, (cell. 3492983555) Per informazioni più dettagliate contattate: Massimiliano (cell. 3492983555), Claudia Informacije za v se VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO Guardia medica DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - w w w .m e te o .fv g .itslo v e n sk o @ o sm e r .fv g .it SPLOSNA SLIKA V nižjih plasteh ozračja nad našo deželo pritekajo šibki suhi severovzhodni tokovi,v višjih plasteh pa priteka hladnejši zrak,ki pripomore k popoldanski nestanovitnosti v gorah. Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an s a boto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko te lefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Č edad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE I DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: Četrtek, 28. avgusta Petek, 29. avgusta OBETI Po nižinah in ob obali bo prevladovalo jasno do pretežno jasno vreme;v hrbih bo dopoldne še pretežno jasno vreme, popoldne pa bo bolj spremenljivo z možnostjo kakšne krajevne plohe,ki bo verjetnejša v Karnijskih predalpah. Prevladovalo bo v glavnem pretežno jasno vreme. Dnevne najvišje temperature se bodo gibale med 30°C po nižinah, do okoli 27°C ob obali. N ajnižja tem p eratu ra (°C) N ajvišja tem p eratu ra (°C) N ižina O bala 14/17 29/31 20/23 29/31 19°C 11°C Sredn ja tem p eratu ra na 1000 m: Sredn ja tem p eratu ra na 2000 m: Ure sonca ja sno zm erno obl. spremenlj. Sonf oblačno m egla pretežno obl. nizka obl. .. 8 ali v eč 6-8 2-4 2 ali m a n j N ižina O bala 15/18 30/32 20/23 27/29 S rednja tem p eratu ra na 1000 m: S rednja tem p eratu ra na 2000 m: . Megla = N ajnižja tem p eratu ra (°C) N ajvišja tem p eratu ra (°C) Srednji veter Zmanjšana vidljivost lokalni = c zm eren X 3-6 m/s >6 m/s rahle 4 0-5 mm i 4 5-10 mm Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, Bolnica Č e d a d ............ . . . 7081 Bolnica V idem .............. .. .5521 Policija - Prva pomoč .. . .. .1 1 3 Komisarjat Čedad .703046 Karabinierji .................. . . . .112 Ufficio del lavoro.......... .731451 INPS Č e d a d ................ .705611 URES - INAC .............. .730153 ENEL .................... 167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad .............. .700700 Čedajska knjižnica___ .732444 Dvojezična šola .......... .717208 K.D. Ivan Trinko............ .731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 D r e k a .......................... .721021 Grmek ........................ .725006 S re d n je........................ .724094 Sv. L e n a rt.................... .723028 Špeter ........................ .727272 Sovodnje .................... .714007 Podbonesec ............... .726017 T av o rja n a................... .712028 Prapotno .................... .713003 Tipana ........................ .788020 B a r d o .......................... .787032 Rezija ............... 0433-53001/2 Gorska skupnost . . . .727325 OD 29. AVGUSTA 4. SEPTEMBRA Čedad (Minisini) tel. 731264 Podboniesac 726150 - Tarbiž 2046 20°C 12°C zm erne ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Dežurne lekarne / Farm acie di tu rn o Z aparte za počitnice / Chiuse p er ferie Padavine (od polnoči do 24h) m očan me, sigurno so pom agaie piesm i go na ganku, pa muora dat čast an Fabriziu, k ’je darzù uodo tu term use ta kuo, de nie bla nè previe m arzia nè previe gorka (ka ke sreeje im ajo otroc donašnji dan!). Po m aš smo usi kupe po pil an pojedli ta za cierkujo na zdravlje m alega Giacoma grede, ki veselo so mu škampinjal an takuo nom alo buj zvestuo se u arn il dam u. Na sliki je Giacomo, ki se je rodiu 17. obrila, v naruočju se strične, kužine M artine an blizu Cristine, heiere od Te rese Gom atove an nepoza bljenega A ndrea Prehuajanovega. (andreina) m očne obilne 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 10-30 m m >30 mm Fornasaro Čedad: od 29. vošta do 11. setemberja Nevihta i Sneg Kam po bencin / D istributori di turno NEDELJA 31. AVGUSTA Esso Čedad (na pot pruoti Vidmu)_Tamoil v K aranji