1. PDF dokument

Transcript

1. PDF dokument
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92
Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir
PISM O SE N A T O R JE V M IN IS T R U A N D R E O T T IJ U
Italija in Listina
o pravicah manjšin
L istino o p ra v ic a h m anjšin, k i
jo je 4. o k to b ra la n i z v e lik o v e ­
č in o o d o b r il a p a r l a m e n t a r n a
sk u p šč in a E v ro p sk e g a sveta, bo
m oral sedaj p ro u č iti in s p re je ti
o d b o r m in istro v držav, k i tv orijo
E vropski svet.
L istin a p re d v id e v a v b istv u
zaščito v se h m a n jšin in o b seg a
n a jr a z lič n e jš e u k r e p e v p r id
m a n jšin a m n a v s e h p o d ro č jih
ja v n e g a življenja. Č e in ko bo
sp rejeta, bo o b v ezo v ala d ržav ečlanice, d a sp rejm ejo u stre z n e
u k re p e za zaščito m anjšin, k i ži­
vijo n a n jih o v e m ozem lju, in bo
to re j p o m e m b n o iz h o d iš č e za
o v r e d n o te n je je z i k o v n e g a in
k u ltu rn e g a b o g a stv a v se h m a n j­
šin sk ih skupn o sti.
O listin i se bo m o ra la izreči
tu d i Ita lija . T o d a, k a k š e n bo
n jen odg o v o r sp ričo d ejstva, da
za svoje e tn ič n e in je z ik o v n e
m an jšin e (če o d štejem o n em šk o
in francosko) n i sto rila rav n o v e ­
liko. D ejstvo je, da se E v ro p a
o dločno p o m ik a po p o ti p riz n a ­
n ja m a n jšin sk ih pravic, k o t p ri­
čajo m ed d ru g im n e k a te re p o ­
b u d e e v ro p sk e g a p a rla m e n ta , k i
je le ta 1981 s o g la s n o s p re je l
ta k o im e n o v a n o lis tin o A rfè,
le ta 1987 p a z n a m e n ito K uijp ersovo reso lu cijo o za šč iti m anjšin.
Se bo to rej tu d i Ita lija a k tiv n o
p rid ru ž ila n a p o ro m za g rad n jo
Per Clastra
un confro
a viso
Ai m olti in te rro g a tiv i rig u a r­
d anti le concessioni edilizie rila­
sciate dal sindaco di S. Leonardo
Simaz per la costruzione d ell’alle­
vam ento di conigli a Clastra, il
C om itato Pro C lastra in ten d e tro ­
vare al più presto u n a risposta.
A questo proposito ha invitato
la cittadinanza ad u n pubblico d i­
b attito che si te rrà v en erd ì 28, alle
20.30, al Bar C en trale di Scrutto,
ed a una m arcialonga con p a rte n ­
za da Clastra, dom enica 30 alle
ore 9.00, per ch iunque voglia soli­
darizzare con il com itato.
Il Com itato Pro Clastra, in p ar­
ticolare, si chiede com e sia possi­
bile che in pochissim o tem po sia­
no state rilasciate b en tre conces­
sioni edilizie per un allevam ento
di conigli a carattere industriale,
quando due altri allevatori hanno
avuto sospese le procedure am m i­
n istrative senza avere alcuna con­
cessione. E' legittim o, poi, si legge
in una nota del com itato, rilascia­
re concessioni in contrasto con il
piano di fabbricazione e poi cam ­
biare lo stesso piano per le g itti­
m are una richiesta di parte, com e
ha fatto il sindaco di S. Leonardo?
E videntem ente solo da un con­
fronto aperto, so p rattu tto con la
partecipazione dell'am m inistrazio­
ne com unale, si p otranno conosce­
re le m otivazioni p er le quali un
allevam ento di conigli, q uindi a
c a ra tte re in d u stria le , d o v re b b e
sorgere attaccato alle case d el p a­
ese di Clastra, con tu tte le conse­
guenze inquin an ti e d'alterazione
d ell'am biente che questo com por­
ta.
v e č je z ik o v n e in v e č k u ltu rn e E v­
rope?
N a vse to v b istv u opozarja
ita lija n s k e g a z u n a n je g a m in istra
v e č ja sk u p in a ita lija n sk ih se n a ­
torjev, ki je te d n i vložila in te r­
p elacijo. M in istra vprašujejo, k a ­
k šn o bo z ad ržan je Ita lije v tem
e v ro p sk e m o k v iru do m a n jšin ­
sk e g a vprašan ja.
P o seg se n a to rje v je zelo p o ­
m e m b e n tu d i za našo m anjšino,
k i p rič a k u je p ra v od senata, da
se čim p rej in čim bolj u g o d n o iz­
re č e o n ašem zašč itn em zakonu.
P o m em b en p a je še zlasti spričo
d ejstva, d a so g a p o d p isali p re d ­
sta v n ik i skoraj v seh stran k . Prvi
p o d p isn ik je se n a to r iz D oline
A oste D ujany. O d p re d sta v n ik o v
m an jšin so g a p o d p isa li slo v e n ­
sk i s e n a to r S to ja n S p etič, te r
n e m š k a p r e d s t a v n i k a R iz in
R ubner. Svoj p o d p is je d a l tu d i
s e n a to r A rd u in o A gnelli. N a d a ­
lje so p ism o A n d re o ttiju p o d p i­
sali p re d s ta v n ik i n e o d v isn e le v i­
ce A rfè in U lianich, C h ia ra n te,
A rg a n , G i g l ia T e d e s c o - T a tò ,
B e rlin g u e r, A lb erici, B arca in
C a lla ri-G a lli (kpi), G erosa in A c­
h illi (psi), De Rosa, Z ecchino,
A lessan d ro F o n ta n a (kd) te r ra ­
d ik a lc a S p a d a c c ia in Boato.
beri na strani 5
št. 16 (470) • Čedad, četrtek, 20. aprila 1989
V SO BO TO 22. A P R IL A OB 20. U R I V G L E D A L I Š Č U R IST O R I V Č E D A D U
Canto per la libertà
Koncert pesmi ponižanih in razžaljenih narodov na zemlji
V soboto 22. a p rila ob 20. u ri bo v g le d ališču
R istori v Č e d a d u n a sto p il m e ša n i p e v sk i zbor Rož
iz Sv. Ja k o b a n a K oroškem . K o n cert ' P o n iža n i in
razžaljeni" p rire ja k u ltu rn o d ru štv o Iv an T rinko.
N a o d ru bo ta k o n a sto p ila sk u p in a 45 m ladih.
P re d sta v ili b o d o d u h o v n o b o g astv o in o b e n em trp le n je narodov, ki se po vsem sv e tu borijo za la s­
tn o o h ra n ja n je in razvoj. G lavno sp oročilo p re d ­
stav e p a je v v a b ilu k o h ra n ja n ju in razv o ju k u l­
tu rn e g a in je z ik o v n e g a p lu ralizm a v "Evropi n a ro ­
dov" in n a vsem svetu. Im am o torej lep o p rilo ž­
nost, d a se "srečam o" z d v a in d v a jse tim i narodi.
V se p esm i bo p e v sk i zbor Rož p re d sta v il v iz­
v irn e m jeziku.
SU L L A T U T E L A D E LL A M IN O R A N Z A SLOVENA
Avrà luogo sabato prossimo, alle ore 20.00, presso
il T eatro "Ristori" di Cividale, l'atteso concerto del
coro m isto "Rož" dal titolo "Um iliati e offesi", orga­
nizzato dal circolo culturale "Ivan Trinko".
Q uarantacinque giovani sloveni della C arinzia ci
faranno conoscere i canti di tu tti i popoli oppressi
che vivono su questa terra, con una m anifestazione
m usicale e scenica non convenzionale. Sarà un m es­
saggio di pace, ed allo stesso tem po un invito alla
conservazione del pluralism o culturale nell'E uropa
dei popoli e su tu tta la terra. Sarà insom m a un'ottim a
occasione per entrare in contatto con il ricco mondo
culturale e spirituale dei popoli um iliati e offesi, del
quale anche gli sloveni fanno parte.
V E L IK A I Z G U B A Z A C I E R K U A N B E N E Č IJ O
Pronto il disegno di legge Gaspuod Laurencig
da presentare al Senato nas je potiho zapustu
Pare che il m inistro M accanico non si sia lasciato im pressio­
nare d alle apocalittiche previ­
sion i e d alle p la teali pressioni
p olitich e d ei circoli che si op­
pongono alla tutela d ella m ino­
ranza s lo v e n a . Q u esti hanno
dato vita ad una vera e propria
processione verso lo studio del
m inistro a Roma da quando e g li
ha annunciato la d ecision e del
governo di presentare un pro­
prio d isegno di leg ge.
Lo scorso febbraio aveva con­
fermato la d ecision e ad una d e­
legazion e unitaria d eg li sloveni
e in questi giorni l'ha ribadita
in un incontro che si é avuto lu ­
nedì ad una rappresentanza del
C onfem ili (Com itato federativo
d elle m inoranze lin gu istich e in
Italia). Essa era com posta dal
presidente Piero Ardizzone, dal
con sigliere region ale Bojan Bre­
zigar, da Paolo Petricig e da D o­
m enico M orelli, che rappresen­
tava la m inoranza arbrésh (alba­
nese), quest'ultim o per so tto lin e­
are il pieno sostegno di tutte le
m inoranze a q uella slovena.
Dunque le m inacce di un nuo­
vo A lto-A dige, di un irredenti­
smo alla rovescia, di tutti i m ali
del "bilinguism o", non sono ap­
parse rea listich e, ma sem p lici
esp ed ien ti polem ici. E perciò il
m inistro é già in grado di pre­
sentare al con sig lio dei m inistri
dei prossim i giorni il disegno di
leg g e che é b e ll’e pronto, ma
che d eve essere ancora visto da
De M ita. A scanso di
segue a p ag in a 3
Š tu d ijs k i center N e d ič a - Š p e ter
C e n tro S tu d i N e d iž a - S. P ie tro al N a tis o n e
vabi na predstavitev knjige
invita alla presentazione del libro di
Paolo Petricig
ii
tt
PER UN PUGNO DI TERRA SLAVA
k i bo v četrtek 20. aprila ob 20.jo . uri v občinski dvorani v Špetru.
che si terrà giovedì 20 aprile alle ore 2 0 .3 0 presso
la sala consiliare di S. Pietro.
O knjigi se bodo pogovarjali
Sono previsti interventi di
B ra n k o B ab ič , M ario L iz z e rò , M a rin o Q u a liz z a
N aj zajoče B enečija, naj zam oči s solzm i n ašo zem ljo, od Ko­
lo v ra ta do K an in a in K analske
d oline. U m aru je e d e n od n a j­
b o ljših sinov te naše, od v ek o v
trp in č e n e zem lje, g o sp o d M ario
L aurenčič, n a d 50 lie t lie t žup n ik - fa m o š ta r u fa ri S v e te g a
S to b la n k a p o d D reko. P re M ario
je v p o n e d e lje k z v e č e r m ern u o
zasp au in se n i z b u d iu več. Im eu
je 80 let.
P re d p e tim i le ti je p ra zn o v a l
zlato m ašo — p e td e s e t lie t m aše v an ja ob p riso tn o sti v e lik e g a
šte v ila ljudi. O b tej p rilo žn o sti
m u je v id e m sk i n ad šk o f p o d a ril
ča stn i naslov: M onsignor. P ostal
je k a lu n ih , a n i b iu te g a n aslo v a
nič veseu, ce lu o je z u se je, k a d a r
so m u p o v ied al, d a je ra tu M o n ­
signor, k e r n i ž e le u č asti zase.
D ielu je za lju d i za sv o jeg a b liž ­
njega, šel je po učilu, po p rav i
po ti Je z u sa K ristusa. Z am e je
b iu on p ra v i Kristus!
R azdajau in p o n u c o u se je za
ljudi, za svoje v iern ik e. T a k e
lju d i je trie b a h ra n iti, v arvat,
ko t relikvijo, k o t čičico svoje
oči. Pa n i b lu o zm ieraj tak u o .
D ostkrat, n a m e st z a h v a le in h v a ­
ležnosti, je d o b iu ž a litv e in p o ­
nižanje, zatuo, k e r je b re z stra h u
b ra n u svoj n arod, jezik, k u ltu ro
in v ie ro n a ših očetov.
Č e bi g a bil p o z n a l pokojni,
z n a m e n iti s lo v e n s k i p is a te lj
F ra n ce Bevk, k a d a r je p isa l svoj
rom an, "K aplan M a rtin Č ed a r-
m ac", s k a te rim je o v e k o v e čil lik
za v e d n e g a in b o rb e n e g a b e n e š ­
k e g a d u h o v n ik a za p ra v ic e n a ­
roda, b i b il p ra v g o to v o za B ev­
k a M ons. L a u re n č ič n a jb o ljš i
vzor.
N ik o li, n ik d a r ni k lo n il g la v e
p re d tistim i, k i so h o te li u n ič iti
n aš je z ik in k u ltu ro . Po n jeg o v i
za slu g i je o d m e v ala do d a n a š­
n jih d n i slo v en sk a b e sed a , m o li­
te v in p e se m u c e rk v i Sv. Š tobla n k a in povsod, k je r je bil on
p riso te n .
M ons. L au re n čič se je zavedal,
d a se la h k o o h ran i v iero očetov
sam uo z o h ra n itv ijo je zik a in
k u ltu re n aših p re d n ik o v , tistih
Izidor P redan - D orič
beri na strani 4
Stran 2
20. aprila 1989
PREJŠNJI T E D E N N A SEJI P O K R A J IN S K E G A O D B O R A SK G Z V Č E D A D U
Hvala za vaše dielo
Ocena političnega položaja monsinjor
V središču pozornosti tudi srečanje s predstavniki Slovencev iz Koroške
Ž iv a h n a ra z p ra v a n a z a d n ji
seji p o k ra jin sk e g a o d b o ra SKGZ
p re jšn ji te d e n v Č ed ad u , k i je
o b ra v n a v a l se d a n ji p o litič n i p o ­
ložaj v v id e m s k i p o k ra jin i in
ra z p ra v lja l o k ra tk o ro č n e m p ro ­
g ra m u dela. U v o d o m a je n a seji
te k la b e s e d a o m la d in sk e m razsik o v a ln e m tab o ru , k i g a že v eč
le t p rire ja ta S lori in O d se k za
zg o d o v in o p ri N a ro d n i in štu d ij­
ski k n již n ic i in k i bo leto s od 2 1 .
a v g u sta do 9. se p te m b ra v R ezi­
ji. Za p rire d ite lje se je sre č a n ja
u d e le ž il M ila n P ahor. P o k ra jin ­
sk i o d b o r S lo v e n sk e k u ltu rn o
g o sp o d a rsk e zv eze je p o z itiv n o
o c en il p o b u d o in o b e n e m izrazil
željo, d a b i se ra z isk o v a ln e g a ta ­
b o ra u d e le ž ila le to s tu d i s k u p i­
n a m la d ih iz B enečije.
D ru g o v p ra š a n je v sre d išč u
p o z o rn o sti je b ilo sre č a n je s k o ­
ro šk im i S lovenci, v soboto 22.
a p rila , o b k o n c e rtu p e v s k e g a
zb o ra Rož iz Sv. J a k o b a "P oniža­
n i in razžaljeni", k i bo v soboto
v g le d a lišč u R istori. P red stav o
o rg a n iz ira k u ltu rn o d ru štv o Ivan
T rin k o . V p o p o la d a n sk ih u ra h
p a je v p ro g ra m u d e lo v n o sre č a ­
n je m e d p re d s ta v n ik i slo v en sk ih
o rg an izacij v id e m sk e p o k ra jin e
in K oroške.
S le d ila je ra z p ra v a o se d a n je m
p o litič n e m p o lo žaju p ri nas. P o ­
ro č a la sta p r e d s e d n ik V ilje m
Č e rn o in F ab io B onini, vsi p r i­
so tn i so p a p o se g li v razpravo.
P o zitiv n o je b ila o c e n je n a d e ja v ­
n o st p o k ra jin s k e g a odbora, k i se
je v z a d n jih časih v e č k ra t srečal
s p o slan c i in se n a to rji n a še d e ­
žele, s k a te rim i je ra z p ra v ljal o
našem z a šč itn em z a k o n u in o
p o sto p k u za n jeg o v o sp rejetje.
N aj tu om en im o sreč an ja s p o ­
slan c em a KPI S ch iav i in Pascolat, z d e m o k ristja n sk e m se n a to r­
je m M icolinijem , s p o slan c em a
R enzulli (PSI) in B ertoli (KD), na
k a te rih je vsak ič p rišlo do k o ris­
tn e izm e n jav e m n en j in in fo rm a­
cij. T e žav n ejši p a so od n o si z
n e k a te rim i stra n k a m i n a k ra je v ­
ni ravni.
V d ru g e m d e lu sre č a n ja je
S a lv a to re V enosi in fo rm iral č la ­
n e p o k ra jin sk e g a o d b o ra o sta ­
n ju v K an alsk i dolini, Jo le N am or p a o k riz n e m stan ju ZTT in
p re d v se m o n a č rtu za sanacijo,
ki g a je v o d stv o p o d je tje sp re je ­
lo.
APPROVATO UN ORDINE DEL GIORNO DAL CONSIGLIO COMUNALE DI S. PIETRO
No alla scuola accorpata
N ella sed u ta di v en erd ì 7 aprile
il consiglio com unale di S. Pietro
al N atisone ha trattato u n n u trito
ordine del giorno con problem i di
p articolare rilevanza p er u n 'u lte ­
rio re c re s c ita so c io -e c o n o m ic a
non solo di S. Pietro, m a d e ll'in te ­
ra com unità.
Il consiglio si é sofferm ato con
particolare interesse e p reoccupa­
zione sulla questione rig u ard an te
la so p p re ssio n e d e ll'a u to n o m ia
d ell’Istituto m agistrale e la sua
aggregazione quale sede staccata
al Liceo Classico di C ividale. Su
proposta del consigliere C hiabudini é stato approvato un ordine
del giorno in cui si esprim e stupo­
re e ram m arico p er la decisione
presa a livello m inisteriale senza
ten ere conto delle esigenze della
com unità delle valli del N atisone
e della sua p esante realtà socioeconom ica. Si chiede la revoca
delle disposizioni m inisteriali p er­
ché contrarie alle disposizioni di
legge e sop rattu tto perché violano
un principio fondam entale: quello
di g aran tire e tu telare lo sviluppo
e la crescita di una com unità, la
slovena delle valli del N atisone,
anche nel settore della cultura,
d ell’istruzione e dell'educazione.
Il consiglio com unale ha quindi
d eliberato l'istituzione della nuo­
va im posta sulle attiv ità p ro d u tti­
ve e professionali, im ponendo il
m inim o previsto dalla legge, an ­
che per non bloccare iniziative ed
attiv ità p ro d u ttive sul suo te rrito ­
Al liceo “Diacono”
lezione di autonomia
Il distretto scolastico di C ivida­
le ha accolto con viva soddisfazio­
ne la notizia che il Liceo Classico
"Paolo Diacono" m an terrà l ’a ttu a ­
le autonom ia, secondo la prom es­
sa fatta recen tem en te dal M inistro
della P ubblica Istruzione G alloni.
La decisione, com e si leg g e in
un com unicato, p rem ia l’azione
sin qui condotta dall'organism o
d istrettu ale fin dalla sua istituzio­
ne, ed é di buon auspicio affinché
altre rich ieste avanzate, com e il
m antenim ento d ell'autonom ia d e l­
l'Istituto M agistrale di S. P ietro al
N atisone, delle scuole m edie e
Iz fisk aln eg a in d a v čn e g a v id i­
k a bodo n asled n ji te d n i dokaj
obvezujoči, saj n as čakajo n u jn e
obveznosti in bom o m o rali čim
h itre je zb ira ti d o k u m en tacijo za
n asle d n je obveznosti:
Le prossim e se ttim a n e si p re ­
se n te ra n n o m o lto im p e g n a tiv e
sia dal p u n to di v ista fiscale e
am m inistrativo, sia p e r le sc a d e n ­
ze im pellen ti, sia p e r p re p a ra rci
a d e g u a ta m e n te alle fu tu re sca­
denze:
21.4
Z ap ad e ro k za obračun,
vpis v k n jig e in plačilo d av k a
IVA za m esec m arec 1989 za p o d ­
jetja, ki p re d v id ev ajo le tn i p ro ­
m et prek o 480 m ilijonov. T a sp re ­
m em ba se to k ra t prv ič pojavi:
običajna p rak sa je b ila nam reč,
da se rok za p lačilo p o d aljša na
prvi d elo v n i d a n po zap ad lo sti v
k o lik o r se je zap ad lo st u je m a la z
p razničnim dnem . Z odlokom z
d n e 1 1 . a p rila leto s je m in isterstvo določilo, da m oram o izvršiti
p lačilo n a z a d n ji d e lo v n i d a n
p red zapadlostjo.
Scade il te rm in e di a n n o ta z io ­
ne, liq u id a z io n e e p a g a m e n to
d eilIV A d o v u ta p er il m ese di
d elle d irezio n i d id a ttic h e di S.
Pietro e S. Leonardo, vengano re ­
cepite dai co m petenti organi su­
periori.
Il m antenim ento delle attuali
autonom ie, secondo i com ponenti
del distretto scolastico di C ivida­
le, viene ad im pedire ogni accor­
pam ento di istituti facenti parte
del distretto con altri al di fuori
del m edesim o, ed é una vittoria
d e lla p o p o lazio n e ch e vive su
questo territorio e vede ricono­
sciuta la propria originalità c u ltu ­
rale e le istituzioni in cui questa
o rig in alità trova espressione.
rio. L'assem blea ha anche a ccetta­
to l'ag g io rn am en to d ella tariffa
per la raccolta dei rifiuti solidi e
urbani, per il servìzio d ell'acque­
dotto com unale e delle quote di
concorso nella spesa per la refe­
zione delle Scuole M aterne.
Sono state inoltre approvate la
contabilità finale dei lavori di ri­
pristino delle aree sede di prefab­
b ricati provvisori e le varianti ri­
guardanti m odifiche di pubblico
interesse (costruzione del centro
polifunzionale p er attiv ità sporti­
ve e culturali, della sede della
nuova canonica del capoluogo e
destinazione urbanistica per la ricostruzione del nuovo cinem a-tea­
tro) e di viabilità statale e com u­
nale.
Z d rav in v ita le n , z v e lik o n o t­
ranjo m očjo in o b e n e m z v elik o
rad o v ed n o stjo , k i g a je v ed n o
sp re m lja la in še d a n e s m u "šprica" iz oči, je v n ed e ljo 16. a p rila
do seg e l 80 le t m o n sin jo r A n g elo
C racina.
N e u tr u d e n d u šn i p a stir, e t­
n o g ra f in zgo d o v in ar, m o n sin jo r
C ra c in a se je ro d il v k ra ju C am p e g lio 16. a p rila 1909. O če je bil
S lo v e n e c iz B re z ja v T ip a n i,
m a ti p a F u rlan k a . N jeg o v o p a s­
tirsk o službo je začel v K arniji, v
P au laru , n a to je p riše l v N a d išk e
doline, k je r se je n a jd lje zadržal.
Skoraj 30 let, od le ta 1939 do
le ta 1966 je bil žu p n ik fare Sv.
L en arta v P o d u tan i. N a to je bil
15 le t v Buji, d o k le r 1982^ le ta ni
p o stal sta ln i k a n o n ik v Č ed ad u .
M o n sin jo r C ra c in a je k o t d u š­
n i p a stir spo što v al v e rsk e in n a ­
ro d n e p ra v ic e vern ik o v , k je r je
o p rav lja l svojo službo. T ako ko
je p riše l v B enečijo se je takoj
n a u č il slo v e n sk e g a je z ik a , ga
u p o ra b lja l v c e rk v e n e m ž iv lje ­
nju, u č il lju d i naj so p o n o sn i na
svoj jezik. S taln o se je p o teg o v a l
za p riz n a n je n a ra v n ih n a ro d n ih
p rav ic b e n e šk ih Slovencev. Zato
je d o živ el tu d i te ž k e in g ro b e
n ap ad e, p re d k a te rim i p a ni n i­
k o li k o nil. V b o ju za p rav ico in
resn ico n i le p ro te stira l pač pa
tu d i tožil. V p e td e s e tih le tih je
vložil tožbo celo p ro ti m ila n sk e ­
m u ča so p isu C o rrie re d e lla sera.
A n g elo C ra c in a je za B eneško
S lo v en ijo zelo za slu žen tu d i k o t
zg o d o v in a r in n aro d o p isec . O d
1958. le ta je o b jav il 17 b ro šu r v
p re te ž n i m e ri ob p ro sla v a h n o ­
v ih in z la tih maš. G re za z a n im i­
ve b ro šu re, v k a te rih je C ra cin a
m e d d ru g im z b ra l d r a g o c e n e
v ersk e in n a ro d n o stn e p o d atk e.
O b jav il je tu d i d o k to rsk o tezo
iz le ta 1958. ko je o p ra v il d o k to ­
Resolucija
socialistov
o zaščiti Nadiže in izvira Arpita
T re b a je za šč ititi izv ir A rp it
in z n jim tu d i N adižo. To je b is­
tvo reso lu cije, ki sta jo so cialis­
tič n a d e ž e ln a sv e to v alc a Bulfon e in Z a n fag n in i p re d la g a la v
o d o b rite v d e ž e ln e m u svetu. S v e­
to v a lca za h te v a ta, naj se izvira
A rp it n e izk o rišča za n a p a ja n je
v o d o v o d n e m rež e k o n zo rcija Pojana.
B ulfone in Z an fag n in i v p re d ­
lo g u re so lu c ije u g o ta v lja ta , d a je
p re b iv a lstv o že v e č k ra t p ro te s ti­
ralo p ro ti n a m e n u konzorcija, d a
b i izk o riščal izv ir A rpit, saj g re
za g la v n i izv ir N adiže, b re z k a ­
te re g a b i re k a tv eg a la, d a u s a h ­
ne. V te m o k v iru sv eto v a lc a prip o m n jata, d a o b sta ja že sp re je t
n a č rt za o v re d n o te n je so tesk e
N adiže. T a k n a č rt p a im a sm isel,
če im a rek a, ki jo d rž a v a p riz n a ­
va k o t k ra jin sk o dobrino, dovolj
vode.
Istočasno so c ia listič n a sv e to ­
v alca p o u d a rja ta , d a je konzorcij
P o jan a že o d k ril d ru g e, e k o n o m ­
sko sp rejem ljiv e re šitv e za n a p a ­
ja n je v o d o v o d n e m reže, o b staja
p a tu d i m ožnost d e ln e p o v ezav e
Gospodarstvenikom
Per
m arzo 1989 p e r le azien d e con
p rev isto g iro d affari su p erio re ai
480 m ilioni. Q u esta scad en za v ie ­
n e p re sa in co n sid erazio n e p e r la
p rim a volta. Infatti la scadenza
era p re v ista p er il 22.4 e poiché
q u e s ta d a ta c o in c id e con u n a
g io rn a ta n on lavorativa, u su a l­
m e n te la scad enza ven iv a p ro ro ­
gata. Il m in istero d e lle finanze ha
o ra d eciso con u n d ec re to del
11.4 che la scad en za v ien e a n tic i­
p a ta alla u ltim a g io rn a ta lav o ra­
tiv a p rim a d e lla scadenza.
25.4
Za o b rtn ik e in trgovce:
zap ad e rok za plačilo fiksnega
p risp ev k a za p o k o jn in sk i sklad in
prvi o brok v a ria b iln e g a p risp e ­
v k a za p o k o jn ino in zdravniško
oskrbo.
Scade il te rm in e p er il p a g a ­
m en to d ei c o n trib u ti IN PS fissi
ra t iz p a sto ra ln e te o lo g ije n a L a­
te ra n sk i u n iv e rz i v R im u "Gli
slavi d e lla val N atiso n e. R elig io ­
sità e p ro b le m i p a sto ra li" (Slo­
v en ci v N a d išk ih d o lin ah . V er­
n o st in p a sto ra ln i problem i).
N a jv eč ji u sp e h A n g ela C ra c i­
n e p a je, d a je o d k ril važno zgod o v in sk o -k u itu m o listin o Starog o rski sp o m e n ik , ki je bil o b ja v ­
ljen tu d i v p o se b n i ita lija n sk i
b ro šu ri "A ntiche p re g h ie re pop la ri slo v e n e d e l sa n tu a rio di
c aste lm o n te" le ta 1974. O d k ritje
je iz re d n e g a p o m ena, saj se je s
tem d o k u m e n to m o d p rla no v a
s tra n v zg o d o v in i n e le B en ešk e
S lovenije, tem v e č c e lo tn e g a slo ­
v e n sk e g a prosotora. V tem d o ­
k u m e n tu iz 15. sto le tja so n a ­
m reč z a p isan i v slo v en ščin i O če
naš, Č ešč e n a si M arija in A pos­
to lsk a v e ra in torej jasn o d o k a ­
zujejo, k a k o je ob sto jal v p r e te k ­
lo sti e n o tn i slo v e n sk i prosotor.
Za vse k a r je m o n sin jo r C ra c i­
n a v svojem živ ljen ju n a re d il se
m u isk ren o zah v alju jem o in m u
voščim o, d a b i še do lg o le t ostal
v n aši sredi.
gli
operatori
p er il fondo p e n sio n e com e p u re
la prim a ra ta p er il co n trib u to
p e rc e n tu a le sia p e r le p en sioni
che p e r le spese sanitarie.
30.4
M oram o p red lo žiti d a ­
v čnim u radom prijavo o d te g lja ­
jev na hon o rarje izplačane profesionistom in strokovnim so d ela ­
vcem v te k u le ta 1988 - obrazec
770.
Scade il term in e p er la p re se n ­
tazione del mod. 770 rig u a rd a n te
le rite n u te d'acco n to effettu ate
d u ra n te il 1988 per prestazio n i di
lib eri professionisti o co llab o ra­
tori esterni.
P rijave dohodkov IRPEG: d a ­
v čn i zav ezanci, ki niso dolžni
pred lo žiti b ila n ce m orajo do te g a
d atu m a o d d ati prijavo dohodkov
in obraču n d a v k a (obrazec 760).
P re s e n ta z io n e d ic h ia r a z io n e
IRPEG: tu tte le società e gli en ti
che h an n o l’o b bligo di p re se n ta re
il bilancio, devono p re se n ta re e n ­
tro q u esta d ata il m odello 760 per
i re d d iti 1988.
5.5
Z apade rok za obračun,
vpis in plačilo d av k a IVA za po­
d jetja z prom etom nižjim od 480
m ilijo n o v za p rv o tr im e s e č je
1989.
S cade il te rm in e p er il co n te g ­
gio, l'a n n o taz io n e e il p a g am en to
dell'IV A p er re d d iti inferiori a
480 m ilioni p e r il prim o trim estre
1989.
O d 2.5 do 31.5
V te k u tega
m eseca bodo m orali vsi stalno b i­
vajoči v Italiji p rijav iti dohodke
za leto 1988 in seveda p o rav n ati
m o reb itn e dajatve. Letos bom o
z o m re ž je m v o d o v o d a " F riu li
c e n tra le ".
B ulfone in Z an fag n in i n a d a lje
z a h te v a ta , naj d e ž e la n a m e sti
u stre z n e m e riln e n ap ra v e, ki naj
staln o n a d zo ru jejo to k N ad iž e
tu d i v zvezi z izk o riščan jem iz­
v irk a Pojana. Č e b i b ila re k a
ogrožena, bi bilo n u jn o tu d i to
vodo p re u sm e riti v re č n o strugo.
Č e bo d e ž e ln i sv e t sp re je l r e ­
solucijo, bo d e ž eln i o d b o r z a d o l­
že n , d a p o se ž e p r i p ris to jn ih
v la d n ih te le s ih za zaščito N a d i­
že.
m orali o b ra ču n a ti tu d i dohodek
od zem ljišč po no v ih osnovah, ki
jih bom o do b ili n a k ata ste rsk em
uradu. O brazci sicer niso še na
raspolago a iz obvestil, ki jih je
posredovalo m in isterstvo so tu d i
letos p re d v id e n e d o ločene n e b i­
s tv e n e sp re m e m b e ; b a je b o d o
tu d i b arv e obrazcev p rim ern e za
lažje čitan je navodil in podobno.
N o k ak o rk o li že važno je, da si
čim prej ured im o vso d o k u m en ­
tacijo, d a bom o čim prej u g o to v i­
li p ri čem smo.
In qu esto p eriodo scade il te r ­
m ine p e r la p resen tazio n e d ella
d e n u n c ia dei re d d iti e d e lle re la ­
tiv e tasse p e r il 1988. E ntro q u e ­
sta d ata dovrem o p u re p ro v v e d e ­
re al p a g am e n to di e v e n tu a li im ­
poste. I m o delli non sono ancora
a disposizione m a d alle inform a­
zioni fornite dal m inistero risu lta
ch e an ch e q u est'a n n o i m odelli
avran n o d e lle differenze form ali
e che i colori p re sce lti saranno
a d a tti p e r u n a più facile in d iv i­
d u azione d e lle risp ettiv e caselle.
Facciam o p re se n te ch e il red d ito
d ei te rre n i v e rrà q u est'an n o c a l­
colato in base ai nuovi p aram e tri
e alle co ltu re esistenti.
20. aprila 1989
Stran 3
Dela Fanči Gostiše
v Beneški galeriji Mlada brieza spet v Reziji
N A P O B U D O Š T U D IJ S K E G A C E N T R A N E D I Ž A O D 9. D O 22. JU L IJA
V B en ešk i g a le r iji v Š p etru ie o d s o b o te na o g le d za n im iv a r a z s ta ­
va s lik a r k e Fanči G o stiša . Na o tv o r itv i s ta s p r e g o v o r ila k ip a r Ja­
n e z L en a ssi (prvi z le v e ) in p r e d s e d n ik tu r is tič n e u sta n o v e P aussa.
Na s lik i slik a r k a m e d p r e d s e d n ik o m P a u ssa in p r e d s e d n ic o D ruš­
tva b e n e šk ih lik o v n ih u m e tn ik o v S an dro M a n zin i
Legge pronta
sulla tutela
segue da p ag.l_____________________ ]
equivoci, il m inistro ha tenuto a p re c i­
sare che si tra tta di u n vero e proprio
testo di legge e non di un "testo u n i­
co" di unificazione delle disposizioni
esistenti, ag giungendo che sulla sua
presentazione c'é l'accordo di tu tti i
p artiti della m aggioranza di governo.
M accanico ha tenuto anche ad af­
ferm are che il "gran passo" della p re ­
sentazione del testo del governo al
S enato deve g iungere presto, perch é
possa affiancarsi in tem pi u tili alle
proposte già disponibili presso il co­
m itato ristretto.
Sarà proprio q uella la sede dove
verranno a galla i non im probabili li­
miti, in term in i di contenuti, del dise­
gno governativo.
G ià prim a di allora, m a com unque
dopo l’approvazione da p arte del con­
siglio dei ministri, M accanico scoprirà
le carte e com unicherà alla m inoranza
slovena il frutto del suo lavoro, p er
riceverne un p arere in m erito.
K uo h itro te č e cajt: že sp e t
je tu M lad a b rie z a an je že
cajt se vpisat. K ada bo? O d 9.
do 22. julija. P rid eš z nam v
Rezijo, kane? Se v arn em o v
h o te l "Val R esia”. Zaki?K uo
zaki?! Pom isli: k i dost sp re h o ­
du sm o nardil; ku o je m arzia
u o d e re k e Bila, p a k u o j' b lu o
le p u o d arža t n o g e v vodi!; k a ’
sm o se ig ra l v p a le s tri an
uone; ku o sm o piel, plesal, se
učil po sloviensko; k a ’ sm o se
d iv e rtii, z a b a v a l n a iz le tu ;
k u o sm o se le p u o im iel v h o ­
telu...
N u, lietos, ki poznam o p re ­
star, bo še buj lepuo. H iti se
vpisat!
N aš tele fo n (Š tudijski c e n ­
te r N e d iž a /C e n tro stu d i N ediža) je 727152.
... kuo je č ista an m a rzia u oda re k e B ila
Rečan ima 20 let Gita indimenticabile
Društvo je uradno nastalo 19. aprila 1969
K u ltu rn o d ru štv o R ečan z
L es p r a z n u je te d n i sv o jo
d v a jse tle tn ic o . U rad n o je n a ­
m reč n a sta lo 19. a p rila 1969.
leta, v e n d a r je že n ek aj časa
prej sk u p in a m la d ih iz grm išk e o b č in e d e lo v ala n a k u ltu r­
n e m p o d ro č ju z zelo jasn im —
in tu d i jasn o p o v e d a n im —
n a m e n o m o h ra n iti in p re d ­
v sem o živ eti k ra je v n o slo v e n ­
sko k u ltu ro . Z ato so v p rv ih
le tih d e lo v a n ja član i d ru štv a
d o ž iv e li zelo o stre n a p a d e .
V se to p a je p riv e d lo do tega,
d a je sk u p in a m lad ih in te le k ­
tu a lc e v , k i se je zavedala, da
g re sto le tja staro ljudsko izro ­
čilo v pozabo, d a se g o sp o d a r­
sko, so cialn o in k u ltu rn o sta ­
n je S lo v en cev v B enečiji s ta l­
n o slabša, še bolj strn ila svoje
vrste.
V te h d v a jse tih le tih je KD
R ečan p rire d ilo n e šte to p rire ­
d ite v in je v d o b ri m eri tu d i
u resn ičilo cilje, k i si jih z a sta ­
vilo, p re d v se m m u je u sp elo
p rib liž a ti m lad in o in to še p o ­
seb n o s tisto pom em bno, v e li­
ko in p rilju b lje n o p o b udo, ki
je S enjam b e n e šk e pesm i.
N a izred n o v elik o in h v a ­
le v re d n o delo, k i g a je v te h
20 le tih k u ltu rn o d ru štv o R e­
čan n a re d ilo se v p rih o d n ji
šte v ilk i sp e t vrnem o.
Da S. Leonardo a Val D ’Olmo presso Palermo
"U n a g ita in d im e n tic a b ile " ,
hanno detto alunni ed insegnanti
delle scuole m edie di San L eonar­
do e di C ervignano rientrando allaereo p o rto di Ronchi dopo aver
passato cinque splendidi giorni in
Sicilia ospiti delle fam iglie di V al­
le D'Olmo, com une della provin­
cia di Palermo.
L ’in iz ia tiv a è p a r tita da un
g ru p p o di in se g n a n ti che, fre­
quentando un corso di aggiorna­
m ento, hanno fatto nascere l'idea
di un gem ellaggio tra scuole m e­
die così distanti. G ià l'arrivo è sta­
to di una cordialità sorprendente:
"Pressoché tutto il paese con stri­
scioni e fanfara ci ha accolti con
sim patia e affetto suscitando in
noi un senso di com m ozione”.
I ragazzi sono stati ospitati dalle
fam iglie e trattati con ogni p re ­
m ura ed attenzione. O gni giorno
hanno potuto visitare le zone più
belle e caratteristiche: Cefalù, Pa­
lermo, A grigento con la V alle dei
Tem pli. I ragazzi hanno cantato e
ballato canti sloveni e friulani, te ­
stim oniando le realtà in cui ope­
rano le due scuole, concludendo
con un canto siciliano.
La scuola di Valle d'O lm o ha al­
lie ta to a llie v i e professori con
danze e m usiche tipiche della loro
tradizione. G li incontri più signifi­
cativi sono stati quelli con gli in­
segnanti e gli alunni della scuola
m edia e con le au torità com unali
d urante i quali sono stati scam bia­
ti i doni, targhe e pubblicazioni
che hanno testim oniato la volontà
di continuare il rapporto di am ici­
zia così m eravigliosam ente avvia­
to.
1 — IL P E R I O D O F A S C I S T A E I S U O I R IS V O L T I N E L L A V IT A R E L I G I O S A D E L L A S L A V IA F R I U L A N A
La proibizione dell’uso della lingua slovena
Prem essa
La m inoranza slovena in Friuli
ha una sua storia ricchissim a ed
esem plare; tu tti g li aspetti, fin
dalle sue origini, m eriterebbero
un'esau rien te trattazione; a tem po
opportuno potranno essere ad e­
g u atam e n te sv iluppati. Per ora,
obbedendo anche ad u n a strategia
pubblicistica, preferiam o partire
dal m om ento più dram m atico, la
proibizione dell'uso della lingua
slovena nella vita religiosa, voluta
da M ussolini n egli anni trenta.
Costui, fin dal 1919, condannò il
nuovo Regno di Jugoslavia come
u n ’assurdità; i cosiddetti Jugoslavi
dovevano ven ir spezzettati in una
serie di stati (croato, serbo, slove­
no) p er facilitare la p enetrazione
italiana nei Balcani. Q ueste rim ar­
ranno le sue intenzioni effettive
anche quando, p er strateg ia p o liti­
ca, farà delle am bigue avances
am ichevoli. Infatti, se nel gennaio
del 1924 concluse u n accordo con
la Jugoslavia secondo i carism i
della m igliore diplom azia tra d i­
zionale, già n ell'o tto b re del 1926
ordinò in segreto di ten ere p ronte
venti divisioni p er un attacco im ­
provviso alla stessa. Q uindi fece
m arcia indietro, m a non tan to da
non sovvenzionare i terro risti cro­
ati ed ospitare in Italia il loro
capo A nte Pavelič (1).
Q uesta politica aveva dei rifles­
si im m ediati sulle m inoranze sla­
ve in Italia. Se le violenze più
gravi avvennero a Trieste, nell'Istria e nel G oriziano, non m eno
fastidiose si m anifestarono le irru ­
zioni fasciste nelle V alli del N atisone. Per il D uce le m inoranze in
Italia risultavano statisticam ente
irrilevanti per cui tu tte le soprav­
vivenze etn ich e dovevano scom­
parire, se n ecessario ricorrendo
alla forza (2 ).
La lingua slava
equ ivoco nazionale
N el 1930 gli Jugoslavi sm asche­
rano una rete spionistica italiana
che faceva capo a ll’am b asciata
italiana di Belgrado. Era quello il
tem po che la frenesia bellica di
M ussolini aveva ipotizzato come
opportuno p er u n attacco di sor­
presa alla Jugoslavia, abb in ato
questa volta ad un'incursione n e l­
la Francia m eridionale, colpevole
di aver voluto prim a e difeso poi
la G rande Jugoslavia (3). Si capi­
sce che non c’è tem po più o m eno
favorevole p e r sferrare attacch i
alle m inoranze nazionali, dal m o­
m ento che basta un sem plice am ­
mennicolo, anche pretestuoso, per
pu n tare su u n obbiettivo facile e
sguarnito.
Così nel luglio del 1931, m entre
tra Italia e S. Sede si agita la gra­
ve questione dell'A zione C attoli­
ca, il prefetto di Udine, M otta,
scrive a ll’arcivescovo m ons. G.
Nogara: Rassegno all'E.V. l'unito
elenco di Sacerdoti che continua­
no a predicare e ad insegnare in
lingua slava.
Le popolazioni presso le quali ì
Sacerdoti di cui trattasi esercita­
no il loro m inistero, conoscono e
parlano, nella totalità, la lingua
italiana, appartengono esse a re­
gioni riunite alla Patria fin da an­
tica data. Rappresento pertanto
l'in co n ven ien te all'E.V. con pre­
ghiera d'im partire disposizioni,
perchè anche in tali località sia
usata dai Sacerdoti la lingua ita ­
liana sia nell'insegnam ento del
catechism o che n elle prediche.
1 - C lem encigh don Antonio, v i­
cario di Valle di Soffumbergo;
2 - Vidim ar don Antonio, capp.
di Canebola;
3 - G orenszach don Giuseppe,
parroco di S. Leonardo;
4 - Dorbolò don Giovanni, capp.
di S. Leonardo;
5 - Sdraulig don Luigi, capp. di
Codromaz;
6 - Petricig mons. G iovanni, v i­
cario foraneo di S. Pietro al
Nat.;
7 - D rec o g n a do n G iu se p p e ,
coop. di S. Pietro al Nat.;
8 - Q ualizza don Pietro, capp. di
Vernasso;
9 - Guion don G iovanni, capp.
di Azzida,10 - V e n tu r in i d o n G iu se p p e ,
capp. fe stiv o di Clenia;
11 - D om eniš don Antonio, parro­
co di Drenchia,12 - C o s m a c in i d o n A n to n io ,
capp. di S. G iovanni d'Antro;
13 - Cruder don G iovanni, capp.
di Rodda;
14 - Jussigh don G iuseppe, capp.
di Brischis;
15 - Q ualla don Luiqi, capp. di
Mersino,16 - Cuffolo don Antonio, capp. di
Lasiz;
^ ’ CHgon don Luiqi, capp. di Erbe zzo;
, S}°bbe don G iovanni, capp.
di Savogna;
19 ~f-!}iaci9 don G iuseppe, capp.
di Tercimonte;
20 MS1°tbhe don E9 idio, capp. di
M ontem aggiore." (4).
Q uesto docum ento prefettizio
conferm a che fino a questa data
tutti i sacerdoti in tu tte le cure
della Forania di S. Pietro usano la
lingua slovena nella predicazione
e nell'insegnam ento del catechi­
smo. Al n.4 é riportato il nom e an ­
che di colui che tra poco trad irà
la sua Slavia per tre n ta denari. Il
Prefetto, con la tipica m entalità
da burocrate, traduce u n 'aspira­
zione in una realtà statistica: la
totalità della popolazione slovena,
com presi i bam bini del catechi­
smo, conosce e parla la lingua slavena; la prova incontrovertibile
consiste nel fatto che la Slavia é
unita all'Italia fin dal 1866. Il g e­
nio della civiltà italica é irresisti­
bile; solo finalità antinazionali del
clero locale tendono forzatam ente
a tenere in vita un linguaggio che
nessuno vuole. Il Prefetto non fa
che tradurre in pratica le convin­
zioni fasciste nei confronti delle
minoranze.
N ogara spedisce copia della le t­
tera prefettizia alla S egreteria di
Stato di S. S antità con le seguenti
precisazioni: "1 - essere vero che
nella quasi totalità gli abitanti di
quei paesi (Slavania) capiscono
l'italiano. Non m ancano però, so­
prattutto nei paesi di m ontagna e
tra i vecchi, di quelli che non lo
capiscono. L'ho constatato io s te s­
so l'anno scorso, com piendo ivi la
Visita Pastorale. N elle fa m iglie
però, fatte pochissim e eccezioni,
si continua a parlare slavo,- 2 - il
clero di quella regione é attacca­
tissim o alla lingua slava. Io non
ho m ancato di insinuare che, al­
m eno coi bam bini, in segnando il
catechism o, si adoperi la lingua
italiana e che nei paesi più grossi
qualche predica si tenga in lin ­
gua italiana. Mi sono subito ac­
corto della m anifesta ostilità con
cui la proposta era accolta; 3 — a
conferm a di ciò sta il fatto che,
avendo il m io A n tecesso re credu­
to bene di ordinare che si predi­
casse in lingua italiana, il clero
ricorse alla S. Sede, la quale d ie ­
de ragione ad esso e così il d e ­
creto arcivescovile non ebbe cor­
so,- 4
q u elle popolazioni, quan­
to sono tenaci nella loro lingua,
altrettanto sono di se n tim en ti ita ­
liani, tanto che n ell'u ltim a guerra
diedero all'esercito un buon con­
tingente di volontari; 5
a m io
avv iso un'im posizione, soprattut­
to in questi m om enti, sarebbe m a ­
la m en te accolta dal clero e forse
anche dalle popolazioni e potreb­
be provocare qua e là d elle rea­
zioni. A d ogni m odo non do vreb ­
be toccare al V escovo di farla.
M olto m eg lio una penetrazione,
che dirò pacifica. In questo se m i­
nario da tre anni si insegna lo
slavo e tra qualche anno avrò
qualche sacerdote italiano in gra­
do di parlare lo slavo. M andato in
quei pa esi potrà usare un linguaggio m isto e poi a poco a
poco usare quasi solo l'italiano"
( 5 ).
(continua)
Faustino Nazzi
Note:
1 - M ack Smith, M ussolini 1981 p.
54, 198
2 — R. De Felice, La questione d el­
l'A lto A dige nei rapporti italo-tedeschi, in Storia C ontem poranea, die.
1972 p. 726.
3
M ack Smith, cit., p. 221.
4
ACAU (Archivio della C uria A r­
civescovile di Udine), Busta Lingua
Slava, lettera del 27-7-1931.
5
Ivi, lettera del 29-7-1931.
VELIKA IN T EŽ K A IZ G U B A ZA CERK EV IN ZA VSO BENEŠK O SLOVENIJO
PRESENTATI VENERDÌ’ 7 A S. PIETRO AL NATISONE
Gaspuod Laurenrig je potiho šu
Tre scrittori di frontiera
per una realtà suggestiva
v-
V četrtek progreb pri Sv. Stoblanku, kjer je biu za duhovnika nad 50 liet
s prve strani
ki so nam d a li živ ljen je. Z atuo,
če je b lu o p o trie b n o p a rje t za
skiero, lo p a to in "m a la n d rin "-pikon, je b iu m e d p arv im i, k a d a r
sm o p o sta v lja li o d e r al p a o lta r
za štirije z ič n o m a še v a n je n a K a­
m enici, n a k u ltu rn e m sre č a n ju
so sed n jih n aro d o v . B ranu je n aš
je z ik in širil lju b e z a n do n je g a z
v sem i svojim i m očm i: z m o litv i­
jo, p esm ijo in k u ltu rn im i m a n i­
festacijam i.
Ko je b il še m lad, je b iu m ed
p arv im i, k i je o rg a n iz ira l te a te r
za otroke, s p rilju b lje n im i, sim ­
p a tič n im i k o m ed ijam i, k i so se
s to r ie s m e ja t c ie li š to b la n s k i
fari, zatu o n i n ič ču d n o , d a je
p o stal p rv i p re d s e d n ik "B eneš­
k e g a g led ališča", k o je b ilo to
u stan o v ljen o .
Še ta v ž e n te lie t lju d e m o sta n e
v u še sih n je g a jasen , sre b a rn o z v e n e č i glas, k o je n a z n a n ju u
T e a tru R istori, u Č ed ad u , k u l­
tu rn i p rog ram , al p a v se b in o k o ­
m edije, d ra m e "B en ešk eg a g le ­
dališča". M u n i b lu o tre b a m ik ­
rofona. P rav ta k u o n am o sta n e v
u še sih vsem n je g o v glas, ko je
p ie u sv eto m ašo, al p a p re b ie ru
S vet E v an g elj n a K am enici.
T e žk u o je p is a t o njem , o tem
v e lik e m sin u B enečije. V se b e ­
se d e o sta n e jo p ra z n e p re d n je ­
govo veličin o . Č lovek, k i je d o l­
žan p isa t o njem , n e ve, k je z a ­
č e t in kje k o n čat. Pa tu d i o n n i
m a ral p ra z n ih b esed . Bil je mož,
človek, d u h o v n ik , d u šn i p a s tir
dejanj, faktov, n e besied .
C e že m oram p is a ti o njem ,
k a r m i je težko, se g a ra d sp o m i­
njam , k o t člo v ek a, k i se je ra z ­
d a ja l za ljudi. Z anje n i b iu sam u o d u šn i p a stier. Biu je n jih
p o m o čn ik , d o b ru o tn ik , sv e to v a ­
lec, so c ia ln i d elav ec. N a sto tin e
p e n z io n u je ušafu ljudem . V ozu
jih po šp italih , o b isk al b o ln ik e
in o z d ra v lje n e vozu sp e t dam u.
Za v sa k e g a je im eu d o b ro b esiedo, d o b a r nasv et.
N aj m i je tu dovoljeno, d a
la h k o s p o n o so m poviem , d a je
b iu tu d i m e n i v v e lik o oporo z
n jeg o v o d u h o v n o pom očjo. V ičk ra t , k a d a r sem b iu v težavah, v
šk rip cih , v m o raln i in d u še v n i
p o trto sti, sem se z a te k e l do n je ­
ga. Po k ra tk ih , v ča sih tu d i ra z ­
b u rk a n ih razg o vorih, sem se v r­
n il d o m o v p o to la ž e n , m ire n ,
p o ln lju b e z n i do človeštva, k i m i
jo je zn al v sa d iti v srce gospod
L avrenčič.
Ko sm o m u šli la n sk e p o zne
zim e v o ščit p re d sta v n ik i slo v e n ­
sk ih o rg an izacij za n jeg o v 80.
ro jstn i dan, sm o m u, k o t je n a v a ­
La terra di frontiera é il com une denom inatore che lega i tre scrit­
tori p resen tati venerdì 7 aprile nella sala consiliare di S. Pietro al
N atisone. M arko Kravos, Luciano M orandini e Franco Fornasaro, a ttra ­
verso le parole dei professori Bressan, Scialino e Pittioni, hanno fatto
rivivere i tem i essenziali del loro vivere in una realtà com plessa come
q uella di un popolo di confine, che però proprio in quanto tale può
porsi in una posizione di privilegio rispetto ad altre, come fonte di
ispirazione e laboratorio di avanguardia.
Z le v e M arko K ravos, L uciano M o ra n d in i In A rn a ld o B ressan
Jeziki sosedov v šoli
Resolucija socialističnih svetovalcev predsedniku Pokrajine
Ita lija n š č in a , slo v e n š č in a in
n e m šč in a naj b o d o o b v ez n i je z i­
k i v v se h o b v e z n ih šo lah v F u r­
la n iji-Ju lijsk i k rajin i, v S lo veniji
in n a K oroškem . T o p red la g ajo ,
v reso lu ciji, k i so jo p o sla li p re d ­
s e d n ik u v id e m sk e p o k ra jin sk e
u p ra v e V en ieru , so c ia listič n i p o ­
k ra jin sk i sv e to v a lc i H e rb e rt Rose n w irth , G iu se p p e F irm in o M arin ig , P rim o M a rin ig in G ia n n i
N assiv era. O re so lu c iji so že raz-
Italia - Grecia: i diritti
dei lavoratori emigrati
Il regim e generale di sicurezza
sociale p er i lavoratori subordinati
d ell'industria e del com m ercio e gli
e q u ip a ra ti, p rev ed e, in lin e a di
principio, l'attribuzione di pensioni
di vecchiaia alle età di 65 anni p er
gli uom ini e 60 per le d onne p u r­
ché la persona interessata abbia
prestato un certo num ero di gio r­
n ate lavorative (alm eno 5050) p e r le
quali siano stati versati i relativi
contributi.
T uttavia, la legge p rev ed e altresì
l’attribuzione di u na pensione a n ti­
cipata di vecchiaia, com pleta o ri­
dotta, nei casi seguenti:
pensione an ticip ata com pleta
a) all'età di 62 anni p er gli uom ini
e di 54 p er le donne, p urch é la p e r­
so n a in te re s s a ta a b b ia p re s ta to
10.000 gio rn ate lavorative e siano
stati versati i relativi contributi.
b) all'età di 60 anni p er gli uom ini
e di 55 p er le donne, p u rch é la p e r­
sona interessata abbia p restato un
certo num ero di g io rn ate lavorative
in m estieri pesanti e m alsani in d i­
cati dalla legge. Sotto la pressione
dei sindacati, la lista dei lavori p e ­
santi e m alsani va sem pre p iù es­
tendendosi e, attualm en te, essa ri­
guarda oltre il 40% d eg li assicurati
del regim e generale.
c) all'età di 58 anni (per uom ini e
donne), purché la persona in te res­
sata abbia p restato 10.500 g io rn ate
lavorative (pari a 35 anni), e siano
stati versati i relativi contributi.
T rattasi di una recen te m odifica
alla legislazione, ispirata dalla vo­
lontà di m igliorare la sicurezza so­
ciale dei lavoratori, e non d al tim o­
re della disoccupazione, che p er il
m om ento è trascurabile.
Il finanziam ento delle pensioni
di vecchiaia non pone alcun prolema nei casi a) e c), dato che è altis­
simo (10.000-10.500) il num ero delle
g io rn ate lav o rativ e p e r le q u ali
sono stati versati contributi, e che
per altro sono pochi i lavoratori
che possono totalizzare questo n u ­
m ero di giornate lavorative e con­
tributive, acausa della seconda g u ­
erra m ondiale, della g u erra civile
d a za te p rilo žn o sti, voščili p u n o
zdravja, sre č n e g a in v e se le g a ži­
vljenja. N am n i b lo vslišan o in
tu m i p rih a ja n a m isel verz n a ­
šeg a p o k o jn e g a p e sn ik a Ivana
T rinka:
"... Piovi, piovi, čolnič, p io v i v
tej m i sm e ri,/n e k d o je n a d nam i,
k i n am p o ta meri..."
T ako nism o krivi, če se n a še
ž e lje n e u r e s n ič u je jo . T a jš n i
m ožje, p a tu d i m ašniki, k o t je
b iu gosp o d M ario L aurenčič, se
rie d k o rodijo, m o re b it v sa k ih
stuo lie t adan, zatuo so o p ra v ič ­
ljive n a še g re n k e suze, k i jih to ­
čim o za n a še g a d o b ro tn ik a ob
n je g o v im o d p a rtim grobu.
P ri Sv. Š to b la n k u so v č e trte k
p o d k o p a li n je g o v o tru p lo , p a
n jeg o v duh, n je g a d o b ro učilo,
d o b r a d i e l a n e b o jo n i k d a r
um arla. N ik d a r n e bo u m arla
n je g a zapuoved:
"B ratje im ejm o se ra d i in p o m a ­
gajm o se m ed sabo!"
Izidor P redan-D orič
(1945-1949), e d ella disoccupazione
d egli an n i 50 che ha condotto ad
una fortissim a em igrazione.
Invece p e r q u an to rig u ard a il fi­
nanziam ento nel caso b), p o treb b e ­
ro sorgere problem i, e p e r questo
che è stato previsto u n aum ento
dei contrib u ti p e r le g io rn ate lavo­
rativ e p restate nei m estieri p esanti
o m alsani che figurano n ell'elenco
stabilito d alla legge.
P ensione anticipata ridotta
Tale pensione può essere conces­
sa agli uom ini di 60 anni e alle
d onne di 55 che abb ian o m aturato
alm eno 4050 g iornate lavorative e
co ntributive. La pensione viene a t­
trib u ita su dom anda d ella persona
interessata. La riduzione non può
su p erare i 60/200 o il 30% dell'im ­
porto d ella p ensione com pleta.D ato
che l'im porto d ella pensione com ­
ple ta è pari al 70% del salario m e­
dio percep ito dall'in teressato nei
d u e ultim i anni p er i q u ali ha con­
trib u ito prim a d ella p resentazione
della dom anda, l'im porto d ella p en ­
sione rid o tta è pari al 49% del sala­
rio medio.
La leg g e p rev ed e la flessibilità
d ell'età di p en sionam ento tra 65 e
60 anni (per g li uom ini) e tra i 60 e
55 anni (per le donne), in base alla
frazione 60/200.
In tale frazione, il num eratore
ra p p resen ta il n um ero d i m esi tra
60-65 o 55-60 (5 ann i p er 12 = 60
mesi).
Cosi, se si o ttien e la p ensione a
60 anni o a 55 anni, essa è dim in u i­
ta d el 60/200; se la si o ttien e a 60
anni e un mese, o a 55 anni e un
mese, essa è dim in u ita del 59/200;
se la si o ttien e a 64 an n i e undici
mesi, od a 59 an ni e u n d ici mesi,
essa è dim in u ita del 1/200.
T uttavia, d all'e n tra ta in vigore
d ella recen te leg g e 825, tu tti i b e ­
neficiari di una p ensione rid o tta di
vecchiaia si vedono la stessa tras­
form ata in pensione co m pleta al
com pim ento d ell'età di 68 anni.
Ado Cont, Patronato INAC
p ra v lja li v kom isiji za k u ltu ro v
v id e m sk i p o k ra jin sk i u p rav i. T u
b o d o v k ra tk e m stv a r sp e t v zeli
v pretres, k e r p o d p isn ik i želijo,
d a b i n a šli so g lasje v seh skupin.
K m alu zatem p a bo re so lu cija
p rišla v razp rav o in g la so v a n je v
p o k ra jin sk i sv e t v V idm u. P o d ­
p isn ik i so p re p rič a n i, d a bo re ­
solucija, k i te ž i k m ed seb o jn em u
sp o zn a v an ju in k u trje v a n ju so­
žitja, sp rejeta.
Bruna D orbolò, prof. S cia lin o In P ittio n i te r Franco F ornasaro
V S R E D IS C U PO ZO R N O STI V P R A Š A N J E E K O N O M S K E G A SO D E L O V A N J A
V Špetru obisk prijateljev iz Bosne
Gostje pokazali velik interes za znanstveno in tehnično sodelovanje s Fidio
P re d k ra tk im je b ila n a ob isk u
na o b čin i v Š p etru , k je r jo je
sp rejel ž u p a n G iu se p p e M arinig,
d e le g a c ija p re d sta v n ik o v družb e n o -p o litič n e g a živ ljen ja m esta
B anja Luka, k i sta jo v o d ila žu ­
p a n M ile G azič in re k to r u n iv e r­
ze Ib rah im T ab ak o v ič. D e le g a c i­
jo iz B osne je sp rem ljal d ire k to r
im p e x a n a H o b le su in čla n v o d ­
stv a G o rsk e sk u p n o sti N a d išk ih
do lin M ic h e le C arlig.
V s re d iš č u p o z o rn o s ti m e d
ra z g o v o ro m so b ila p re d v se m
v p ra ša n ja e k o n o m sk e g a so d e lo ­
vanja. V te m o k v iru je M ich ele
C a rlig o sv e tlil g ostom p e rs p e k ­
tiv e razv o ja N a d išk ih dolin, o b e ­
n em je sp re g o v o ril tu d i o d v eh
Mass-media
in manjšina
M no žičn i m e d iji in n a ro d n o s­
tn a m a n jšin a v N a d išk ih d o lin a h
in v F u rlaniji, to je n aslo v razsik av e , k i so jo p re jšn ji p e te k
p re d s ta v ili n a se d e ž u d ru štv a
Ivan T rin k o v Č edadu ob p riso t­
n o sti tre h ra z isk o v alcev E m idija
S usiča in R iccard a R u tta rja (Slo­
v e n sk i raz isk o v a ln i in štitu t) in
P e tra B eltram a (Inštitut za n a ­
ro d n o stn a vprašanja).
G re za zelo široko zastav ljen o
em p iričn o raziskavo, ki o b ra v ­
n a v a v rsto v p ra šan j in p o n u ja
celo k o p ico zan im iv ih p o d atk o v ,
ki p o trju je jo najbolj p ro b le m a ­
tič n e a s p e k te ž iv ljen ja slo v e n ­
ske n a ro d n e sk u p n o sti v v id e m ­
ski p o k rajin i, ta k o v B enečiji kot
v F urlaniji.
p o d je tjih z m ešan im kap italo m ,
k i že d e lu je jo v o k v iru šp e trsk e
in d u strijsk e cone.
Ž u p a n M a rin ig je sp reg o v o ril
o p riz a d e v a n jih o b č in sk e u p ra v e
za v se stra n sk i razvoj N a d išk ih
dolin, k i m orajo p o stati, k o t je
po u d a ril, tisti m ost, tista stičn a
točka, k je r se razv ija v se stra n ­
sko so d elovanje.
G ostje iz B anje L uke so n ato
p r e d s ta v ili g o s p o d a rs k o slik o
Bosne in o b en e m m o žn o sti so d e­
lo v a n ja v o b lik i p o d jetj z m eša ­
n im k a p ita lo m m ed to ju g o slo ­
v a n sk o re p u b lik o in N ad išk im i
d o lin a m i ozirom a F u rlanijo. P ro ­
fesor T ab ak o v ič, k o t izhaja iz
H ra l
\
■ ■
E fE T E n
tis k o v n e g a s p o ro č ila , je m e d
d ru g im p o k azal p re c e jšn je z a n i­
m a n je za p o b u d o Fidie, k i bo v
N a d išk ih d o lin a h re d ila p o sk u s­
n e k u n ce.
Izrazil je tu d i željo, d a b i k ra ­
je v n i u p ra v ite lji p o sre d o v ali p ri
v o d stv u F id ie za srečanje, n a k a ­
te re m naj b i p re v e rili m ožnost
z n a n stv e n e g a in te h n ič n e g a so­
d e lo v a n ja s p o d o b n im i b o sa n ­
sk im i pod jetji. L ahko b i p rišlo
do u re sn ič itv e sodelovanja, je
m e d d ru g im p o u d a ril prof. T a ­
b akovič, tu d i s p o b u d a m i z m e ­
šan im k ap italo m , k a r b i b ilo v
o b o je s tr a n s k o e k o n o m s k o in
p re d v se m z n a n stv e n o korist.
ZBORNICA ZA
:
iviNO
ustrijo
OBRT
KMETIJSTVO
Mere q o R iz iA
XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI
29. april - 7. maj 1989
TA JN IŠ TV O : T el. 04 81 /2 21 77-2 22 33 D IR E K C IJA : T el. 0481/520430
20. aprila 1989
Stran 5
PROTI TELI O D L O Č IT V I V L A D E SO SE O ST R O U P A R L I IT A L IJA N S K I D E L A V C I A N P E N Z IO N IS T I
Plačjaš tiket še če jo boš teu tikat...
Zakaj muorajo stiskat pas nimar le tisti? Se na misu jim na pride vzet tistim, ki imajo previč
T ale vla d a , tel g o verno, k a te ­
rega p r e d s e d n ik je d e m o k ristian C iriaco De M ita, n o b il d r u ž i­
n e po p reim k u , je n a p ra v u v e lik
g rieh pru o t b u o z im lju d em , pruot d e la v c e m . O d sa d a naprej, če
m u o ra m o iti s e z d r a v it u špita u ,
s m o p a r s ilje n i p la č ja t tic k e t,
fa rd a m a n a b esied a , k i jo n a p o ­
zn a ta še, n e ita lija n s k i n e s lo ­
v e n s k i slo v a r (d izio n a rio a l pa
vocabolario). U b u o zih b e sie d a h
p o v ie d a n o , tik e t p o m e n i p la č ja t
p o 10 (deset) ta v ž e n t lir n a dan,
za tiste, ki se zd ra v ijo u šp ita lu .
Pravijo, da tu o le v e lja s a m u o za
p a rv ih d e s e t d n i šp ita la .
Proti tik e tu so s e ostro uparli
ita lija n sk i d e la v c i, p o se b n o pa
p e n z io n is ti, k i jim s tik e ta m
sla b ša jo zd ra vje, k ra jša jo ž iv lje ­
n je in jim je m lje jo v s a k d a n ji
k ru h iz ust! Proti tik e tu jih je na
m ilijo n e p ro te sta lo po ita lija n ­
s k ih p la c ih in je s t s e m z n jim i.
U prašam se, z a k a j m u o ra jo te
b u o zi zm e ra j n a stra d a t, plačjat;
z a k a j m u o ra jo s tis k a t p a s le tis ­
ti, k i ga sa ld u stiska jo ?
Te b o g a tih g o sp o d o v n e briga
tiket. O ni n e g red o u tis te šp ita -
le, k a m o r h o d ijo n a v a d n i ljudje,
n a ši d e la v c i in p e n zio n a n i. Ne.
O ni im a jo lu k s u z n e k lin ik e , k a ­
m or n e m o re n a v a d n i č lo ve k. Pa
De M ita, n o b il De M ita nuca,
im a p o trie b o su d u, denarja, za
sv o j g o v e rn o in m u n e pridi n iti
na m ise l, da bi la h k o blagajno,
k a s o n a p u n u od tistih, k i im a jo
p revič. Ne, n o b il p a rja teju se n e
m o re tik a t s tiket, za tu o je trieba p a rtis n it te buoge, zm ieraj,
sa ld u te b u o g e!
Te p a rv i tie d a n s e m b iu je za n
k o t d e v e ts tu o ta n ž e n t h u d ič ju ,
k a d a r s e m v id e u po te le v ižio n u
k o n c e r t F ra n k a S in a tra , L iza
M in n e lli in S a m m y D a vis J u n i­
or. Za p o s lu š a t ta k o n c ert so
p la č ja li g o sp o d je n jih "tiket" od
320 do 450 ta v ž e n t lir! Kar so
im e le p a r fu m a n e dam e, g o sp e
n a seb e, g rem o u m ilia rd e. S a ­
m u o p ro fu m od v s a k e d a m e bi
la h k o p la č ju d e s e t tik e to v za te
buo g e. Č e p a bi š tie l v re d n o st
k rzn i (p elliccie), bi la h k o v sa k a
g o sp a p la č ja la po ta v ž e n t tik e ­
to v za te buoge.
"Eko — s e m p o m islu — kje r
bi m u o ru g o v ern o za m o šn o p o ­
tip a t in parjet!"
Pa ne. G o sp o d o v tik e t s e n e
s m e tikat. N aj p la čju jejo tisti
b u ogi norci, k i so n a v a je n i!
T uole m e boli, tu o le m e je zi.
Bi la h k o za sto p u De M ita, z a ­
tuo, k e r im a p re d M ita n o b il
"De". N e m o re m pa z a sto p it B et­
tina C raxia, k i p re d s ta v lja z
n je g o v o d e la v s k o stra n k o (PSI)
v g o v e rn u d e l ita lija n sk ih d e ­
la v c e v .
V si sm o se troštal, da ko bojo
so c ia listi u g overnu, bo šlo d e ­
la v c e m an k u m e ta m buojš. Tle
pa im a m o razo ča ra n je (d e lu sio ­
ne). N a m e s t iti na buojš, n a m e st
iti naprej, g re m o porit, nazaj, k u
rak, in tuo s pom očjo, z " b e n e p ­
lacito" d e la v s k e g a partita.
Pred k ra tk im sm o se srečjal
trije parjatelji, ki sm o parjateljsk o g o vo rili o te h rečeh: M iha,
Ja n e z in jest. M iha je o b u p a n o
p la n u z b e sie d o na dan, ko sm o
b li ž e u zd ig n ili n e k a j k o za rc e v
m erlota:
"N aj m e B uoh fardam a, č e n e
p rid e m o do tega, d e n a m storjo
p la č ja t tiket, tu d i k a d a r b o m o ti­
k a l n a šo ženo".
"Pod fa šizm a m so n a m po n ji­
v a h š tie l r a k le ob u s o je n e m
grahu, sa d a n a m bojo š tie l še
ko zle, u o jineT se je o g la su Ja­
n ez.
"Roko, d la n bojo d a rža l k a k u oši p o d ritjo in od v s a k e g a ica,
k i bo o d le tie lo u dlan, bom o
m u o rli p la čja t tik e t al pa IVA."
se je je z n o za d a ru oštier, k i je
m u o ru k u p it “registrator" za par
ta v ž e n t lir, k i p o te g n e na dan.
"P rid em o d o teg a , da n a m
storjo p la čja t tik e t in IV O tudi
na sanje. Če b o š ga rd u o sanju,
p la č ja š m anj, če b o š le p u o pa
v ič l' je s p e t za rju M iha.
Je st pa se m v s e p o ta la žu s
te m p rep riča n jem , da ita lija n sk i
d e la v c i in d e m o k ra ti n e bojo
p u stili, d e se bo ta jšn e g a z g o d i­
lo.
Bi m a n jk a lo š e tisto, da b o m o
p la č e v a l IV O na jajca, k i n a m
jih zn e se jo n a še zm e ra j buj b u o ­
g e an rie d k e k a k u o ša !
V as pozdravja vaš
Petar M atajurac
V PETAK 21. AN V SABOTO 22. APRILA V ČEDADU
Tre giorni di festa
Vabilo Patronata Inac
per la gente di Subit
Predstavnika FGTB na razpolago za bivše rudarje
Kot je že ratala trad icija bo
v p e te k 21. an v so b o to 22. ap ­
r ila v Č edadu, na p ob u d o Pat­
ron ata Inac, d e le g a c ija b e lg ijan sk eg a sin d ik a ta FGTB. G re
takuo napriej tisto tesn u o so ­
d elo v a n je m ed čed ajsk im Pat­
ronatom Inac an b elg ija n sk im
sin d ik atom , k i je puno hnucu
še p o se b n o n ašim b iv šim ru­
darjem an n jih družinam , saj
takuo za ved o iz p arve rok e n o ­
vo sti b e lg ija n sk e v la d e na e k o ­
n om sk em p olju . V sa b o to zjutra bo ob 10. uri v p ro sto rih S o ­
c ie tà o p era ia v Č edadu in for­
m a tivn o srečan je, kjer b osta
g o v o r i l a p r e d s e d n ik F G T B
C h arlier an tajnik Jaq u ie.
O badva b osta na ra z p o la g o
za tiste, k i im ajo p o seb n e p ro ­
b lem e na sed ežu P atronata (v
U l. M an zon i, 25) v p etak popudan od 15. ure napriej. Za buj
p od rob n e in form acije p o k lič ita
na Patronat (tel. 730153).
A n k ra t ja g a r ji so s tr e ja l
k u o s e a n s u o je z a lu o š t
k ie k tu p a d ie lo . K a r so u b il
za jc a a l fa za n a , k i je ra ta lo
z lo p o ried k o , j' v ie d e la d e ­
la do lin a , ta jšn a v e lik a n o ­
v ic a je bila .
Sada s e m u o re u b it narm a n j sa rn ja k a a l č in g h ia la
za ga n a b a s a t n a varh a u la
an se h v a lit p o u sieh o š ta r i­
ja h od B en ečije.
K a jšn em u p a n ie u se g lih
za d o st.
G redo na “s a fa ri" d o l po
A frik za u b it le bu j v e lik o
žvin o: le v e , slo n e an še d ru ­
g e. Pa n e ve d o , d e p a r kajšn im kraju od A frik e so š e le
d o n a šn ji dan k a n ib a li, ki
č a k a jo ja g a r je te b ie le za
jih lu o št tu kotù.
Takuo je r a ta lo k a r oče
an sin k a n ib a li so š li p o for e š ti g le d a t k ie k z a v ičerijo. H o d ila s ta ure an u re po
te li v e lik i h o sti an n ie blu o
v i d e t ... č lo v ie k a .
Sonce je ž e za h a ja lo , k a r
so u ša fa l a d n e g a s ta r e g a
ja g a r ja . S u b it s in j e ja u
očetu:
— S n iejm o ga! Sem la čan .
Oča m u je p o v ie d u , d e je
p r e s ta r an im a m e su o p r e ­
v ič tarduo.
P a sa lo je m a lo ca jta , k i
so s r e č ja l p a n je g a m la d e ­
g a n e vu o d a . Sin k a n ib a l je
ja u očetu:
— S n ie jm o p a te le g a , k i
sem le buj lačan.
— N e - o g d u o ri oče -, te l je
p r e v i č m la d , im a m e s u o
m ah n u o an nič sau oritn o.
Že nuoč s e je p a rb ližu v a la, k a r s e p a r k a ž e a d n a lie p a an m la d a ja g a rc a . L ase
j e im ie la r ic o ta s te an d u g e
d o l d o rit, o č i z e le n e an
u sta u se p o fa rb a n e z rošetam .
Sin h itro le ti b lizu o četa
an m u za riu je:
— Tata, to le pa jo snem o!
— Ah, ne! - o d g u o ri oča T ole jo p e je m o d a m u an
sm em o to jo mamo!!!
NABIRALNA AKCIJA SLOVENCEV ZA OBNOVO PARTIZANSKE BOLNICE FRANJE
D u ran te la p r e m ia z io n e d e l g ru p p o p iù n u m eroso: a sin is tr a il
s in d a c o D egan o, a d e s tr a il p r e s id e n te d e l c o m ita to f e s te g g ia ­
m e n ti G iord a n o S cu bla
Si é svolto anche quest'anno
con successo a Subit, frazione di
Attimis, il carnevale organizzato
dal com itato festeggiam enti del
luogo, che già da dieci anni in ­
tra ttien e e diverte un pubblico
m ascherato com posto da giovani e
m eno giovani.
Q uest'anno ne parliam o un po'
in ritardo, m a sappiam o che i n u ­
m erosi p artecip an ti a q uesta m a­
nifestazione non hanno dim en ti­
cato e n on dim enticheranno le tre
serate nelle quali, ballando con la
m usica di Ližo e i suoi amici, il
carnevale di Subit ha vissuto i
suoi m om enti più gioiosi. Al te r­
mine, con la presenza del sindaco
di A ttim is D egano, sono stati pre­
m iati i g ru p p i m ascherati più belli
e num erosi, m a p er tu tti é stata
com unque una bella festa da ri­
cordare e... arriv ed erci al prossimo
anno!
V naši
deželi
N a d a lju je se v o k v iru slo v en ­
sk e sk u p n o sti v Italiji n a b ira ln a
a k cija za onovo p a rtiz a n sk e b o l­
n ice F ranja, k i jo je k o t je znano
ja n u a rja lieto s v e lik p laz h u d o
poškodoval.
Doslej so p ri slo v e n sk ih d e ­
n a rn ih zav o d ih n a T ržašk em in
G o rišk em n a b ra li n ek aj več kot
40 m ilijonov.
D iela za obnovo b o lnice, ki
sto ji v uo zk i g rapi, k a m e r se je
usu lo 8 ta u ž e n t k u b ič n ih m etro v
k am an ja a n zem lje, so se začela
h itro potem , ko je p a d u plaz. Za
p o stro jit te l zelo p o m e m b e n k u l­
tu rn o zg o d o v in sk i sp o m en ik so
p o trie b n a v e lik a fin a n čn a sre d ­
stva. Z atuo se je takoj z ače la a k ­
cija p ri k a te ri so d elu jejo vse slo ­
zbrali
v e n sk e o rg a n iz a c ije v deželi.
T istim , k i želijo d a t svoj p ri­
spevek, naj še e n k ra t povem o,
d a so o d p rti te k o č i ra č u n i n a te h
b an k ah : TKB 5377/35; H ra n iln i­
ca n a O p č in a h 7503; H ra n iln ic a
v N a b re ž in i 128801/82; K m ačka
b a n k a G o rica 38921; H ra n iln ic a
v D o b e rd o b u 13820173; H ra n iln i­
ca v S o v o d n jah 3910312.
La Carta Europea delle lingue minoritarie
Arf. 3 - M o d a lità
1. O gni Stato co n traente deve p re ­
cisare nel proprio strum ento di ratifi­
ca, di accettazione o di approvazione,
ogni lin g u a regionale o m inoritaria
cui si applicano i paragrafi scelti
conform em ente al paragrafo 2. d el­
l'articolo 2.
2. O gni parte può, ulterio rm en te
ed in qualsiasi m om ento, dichiarare
al S egretario G enerale che essa ac­
c etta gli obblighi d eriv an ti dalle d i­
sposizioni di qualsiasi altro paragrafo
d ella C onvenzione che non sia stato
specificato nel proprio strum ento di
ratifica, dì accettazione o di ap p ro v a­
zione o che ha l'intenzione di a p p li­
care il paragrafo 1. del presen te a rti­
colo ed altre lingue regionali m inori­
tarie.
3. Gli im pegni previsti al paragrafo
p reced en te saranno riten u ti p arte in ­
teg ran te d ella ratifica, d ell'a c ce tta ­
zione o dell'approvazione e com por­
teran n o effetti non a p p e n a av venuta
la notifica.
4.
Le p arti s’im pegnano a cercare
mezzi idonei a seconda del loro siste­
m a costituzionale e /o legislativo per
g aran tire il rispetto dei d iritti e delle
garanzie, riconosciuti d alla presen te
C onvenzione da p arte d elle loro col­
lettiv ità territo riali e d egli organism i
p ubblici d ip en d en ti da esse nonché
da p arte d ei privati cittadini.
A rt. 4
S ta tu ti d i p r o te z io n e
e s is te n ti
Le disposizioni della p resen te C on­
venzione non recano pregiudizio alle
disposizioni p iù favorevoli previste
dallo statuto giuridico delle m ino­
ranze già in vigore in una Parte C on­
tra e n te o previste da p ertin en ti ac­
cordi in ternazionali b ilaterali o m ul­
tilaterali.
Parte II
O b iettivi e principi g en erali
p ersegu iti conform em ente
al paragrafo 1 dell'art. 2
Arf. 5 - O b ie ttiv i e p rin c ip i
1.
Le P arti s'im pegnano, p er quanto
rig u ard a le lingue regionali o m ino­
ritarie p arlate nel loro territorio a
p re n d e re com e fo n d am en to d e lla
loro politica, d ella loro legislazione e
della loro prassi, gli o b iettivi ed i
prin cip i seguenti:
a. il riconoscim ento delle lingue re ­
gionali o m inoritarie, in q uanto a ttri­
buto di una comunità;
b. il risp etto dell'area geografica di
ciascuna lin g u a regionale o m in o rita­
ria, facendo in modo che le divisioni
am m inistrative, attu ali o future, non
costituiscano un ostacolo allo svilup­
po di q uella lin g u a regionale o m ino­
ritaria;
c. la n ecessità di un'azione risolutam ente a favore d elle lin g u e regionali
o m inoritarie, al fine di tutelarle;
d. la soppressione di qualsiasi discri­
m in azione rig u a rd a n te l'uso delle
lin g u e regionali o m inoritarie, così
com e di qualsiasi azione che porti a
ta le d iscrim inazione, n ello sp irito
della C onvenzione europea d ei D irit­
ti dell'Uom o;
e. prom uovere l'uso orale e scritto
delle lingue regionali o m inoritarie
n ella vita pubblica, sociale ed econo­
mica-,
f. il d iritto di ogni com unità che u ti­
lizza un a lin g u a regionale o m inori­
taria a m antenere e ad accrescere
rap p orti di solidarietà con altre loca­
lità analoghe dello Stato;
g. l'insegnam ento e lo studio delle
lin g u e regionali o m inoritarie a tu tti
i livelli opportuni;
h. offrire delle agevolazioni affinché
le persone che non parlano queste
lingue, resid en ti nel territorio in cui
vengono utilizzate qu este lin g u e e
che lo desiderino, possano im parare
tali lingue regionali o m inoritarie;
i. prom uovere gli studi e le ricerche
sulle lingue regionali o m inoritarie
in u n am bito universitario o equ iv a­
lente;
j. fare in m odo che il rispetto, la com ­
prensione e la tolleranza nei confron­
ti delle lingue regionali o m inoritarie
d iventano gli obiettivi nel cam po
dell'educazione e della form azione
im partite nel loro territorio, nonché
incoraggiare i m ezzi di com unicazio­
ne di m assa a ricercare gli stessi
obiettivi;
k. studiare la possibilità di applicare
le form e di scam bi transnazionali
idonei alle lin g u e regionali o m inori­
tarie utilizzate in m aniera identica o
analoga in due o p iù Stati contraenti.
2. Le Partì si im pegnano ad ap p li­
care, m u tatis m utandis, i principi
elen cati al punto 1. di cui sopra alle
lingue prive di territorio.
3. Le Parti sono incoraggiate a cre­
are organi incaricati di consigliare le
au to rità riguardo a tu tte le questioni
a ttin en ti alle lingue regionali o m i­
noritarie.
(3. p a r t e )
20. aprila 1989
Stran 6
Le incursioni turche
durante il XV secolo
M im m atajur
6 — S C H E D A S T O R IC A
Le “kmečke zveze
I Turchi a s s a lta n o C o sta n tin o p o li (1453)
Il te rro re d e lle in c u rsio n i tu r ­
ch e d e l XV seco lo acco m u n ò
g ra n p a rte d e lle p o p o la z io n i slo ­
vene, sia q u e lle re sid e n ti n e l
te rrito rio v e n e to c h e in q u e llo
au striaco . Le strag i, i s a c c h e g g i
e le d e p o rta z io n i c o lp iro n o tu t ­
ta v ia m o lto p iù d u ra m e n te la r e ­
g io n e friu la n a e la C arn io la, la
C a rin z ia e la S tiria, m e n tre n e
soffrirono d i m en o le g e n ti d e lla
S chiavonia, c h e su b iro n o d ir e t­
ta m e n te so lo l ’in c u rs io n e d e l
1474, q u a n d o i T u rc h i scesero,
d a T o lm in o e C a p o re tto , a Pulfero e lu n g o le v a lli d e l N atiso ne.
S tan n o n e lle c ro n a c h e sc ritte
le d e v a s ta z io n i e g li in c e n d i
n e lla z o n a d i Pulfero. I T u rc h i
in fieriro n o p a rtic o la rm e n te n e lla
C arn io la, c h e e ra p iù p ro ssim a
a lle loro b asi d i p a rte n z a . V a
c h ia rito c h e la fin e d e l P a tria r­
cato di A q u ile ia p ro v o cò u n a d i­
v isio n e p o litic a p iù m a rc a ta n e l­
le re g io n i a b ita te d a g e n te slo ­
vena. R im an ev an o so tto V en ezia
la S ch iavo n ia, T o lm in o sù fino
ad Idria e p a rte deH 'Istria. R e­
stav a n o n e ll'o rb ita p o litic a a u ­
stria c a la C arn io la, la C a rin z ia e
la Stiria, p iù p a rte d el te rrito rio
goriziano, il C arso trie s tin o e
p a rte dell'Istria.
In q u e ste re g io n i la co lo n izza­
zione te d e s c a fu p iù m assiccia e
la c u ltu ra te d e sc a fu d iffusa p iù
c a p illa rm e n te . Q u i il fe u d a le si­
m o rim ase u n im p ia n to so ciale
p iù stab ile, a n c h e q u a n d o le p ic ­
co le c ittà v id e ro lo sv ilu p p o dell'a rtig ia n a to , d e lla m a n ifa ttu ra e
d e l com m ercio. La b a se e c o n o ­
m ica e la p ro d u z io n e d e l re d d ito
sta v a n o a n c o ra n e llo sfru tta m e n ­
to d e lla terra. Il siste m a di r i­
scossio n e d e i trib u ti, a d esem p io
la g la v a r in a (= te sta tico , tassa
su o g n i p erso n a) e il te d e n sk i
v in ar ( = c e n te sim o se ttim a n a ­
le), e ra a lq u a n to p e s a n te e q u e ­
sto p ro v o c a v a c o n tra sti e lo tte
a n c h e fra i fe u d a ta ri locali, i
p rin c ip i re g io n a li e l'im p ero .
Q u esto m e n tre la S ch iav o n ia
a p e rta m e n te g o d e v a di p riv ile g i
ed e se n z io n i ed arm o n iz za v a la
p ro p ria d iv e rsità con il p o te re
v en ezian o , d e l re sto co m e si p u ò
le g g e re in d o c u m e n ti d e l tem po.
A lle g u e rre lo c ali ed in te rn e
c h e e ra n o u n a p ia g a c o n tin u a, si
a g g iu n se ro d u n q u e le sco rrerie
d e i T u rch i, c h e a ssu n se ro a s p e tti
d i e s tre m a ferocia: d a ll'in izio ,
n e l 1468, alla tre g u a d el 1483, i
T u rc h i fecero b e n tre n ta in c u r­
sioni! F u a llo ra ch e i c o n ta d in i
d e lle re g io n i slo v e n e si tro v a ro ­
n o p a rtic o la rm e n te indifesi, alla
m e rc é d e g li in v aso ri otto m an i. E
fu a llo ra c h e c o m in c ia ro n o a
p e n sa re su u n a p ro p ria a u to d ife ­
sa.
In fa tti i sig n o ri, c o n i loro
e s e rc iti m e rc e n a ri, si a s s e rra ­
g lia v a n o n e lle c ittà e n e i c aste lli
fortificati, c h e i T u rc h i ra ra m e n ­
te assaliv an o , m e n tre i p a e si e le
c a m p a g n e su b iv a n o le d e v a sta ­
zioni e g li eccidi. E' sta to c a lc o ­
lato c h e n e l corso d e lle in c u rsio ­
n i b e n 2 0 0 m ila p e rso n e sono sta ­
te d e p o r t a t e e t r a s c i n a t e in
sc h ia v itù d a p a r te d e i T u rc h i
n e lle sole re g io n i slovene!
Il te rro re e ra g ra n d e e g li ech i
di q u e llo sono an co ra ric o rd a ti
d a lle trad iz io n i p o p o la ri a n c h e
d a noi. In ta n to v e n iv a n o a u m e n ­
ta ti i trib u ti p e r il m a n te n im e n ­
to d e g li e se rc iti m ercenari! D u n ­
q u e i c o n ta d in i slo v en i p re se ro
ad o rg an iz za rsi in re p a rti arm a ti
p e r d ife n d e rsi d a g li in c u rso ri
tu rch i. Lo stato lasciò fare. T u t­
ta v ia le L egh e c o n ta d in e (Kme­
čke zveze) p re se ro a riv e n d ic a re
il d iritto di d e c id e re a n c h e su lle
tasse stra o rd in a rie , m in ac cian d o
a d d irittu ra di far cau sa co m une
con i Turchi!
L a p rim a riv o lta d e i c o n ta d in i
slo v e n i co n tro i sig n o ro tti te d e ­
sch i sco p p iò n e lla v a lle d e lla
D rava, so p ra V illa ch e si diffuse
in tu tta la C arinzia, sen z a ch e si
v en isse ad u n v e ro e p ro p rio
scontro. E ra il 1476. A rriv a ro n o i
T u rc h i in n u m ero di 30mila. B en
p re sto circ o n d a ro n o i 600 c o n ta ­
d in i a rm a ti m assacran d o li tu tti e
d e v a sta n d o tu tta la reg io n e.
C osì si sp e n sero i p rim i b a ­
g lio ri d e lla riv o lta, m a il fuoco
covò so tto la cen ere.
M.P.
Novem bre 1471 - Incursio­
ne turca in Istria, Carso, Vipacco, fino all’Isonzo.
S e tt/o tt 1472 - Campo tur­
co a Duino e Gradisca, scor­
reria alle porte di Udine,
razzia nel Cividalese (21-24
sett.), scorribanda nel Vipacco.
A g o s to /se tt 1474 - Incursi­
one turca dalla Carinzia a
Plezzo, Caporetto, Robič,
Pulfero, Cividale e rientro
lu n g o lo Ju d rio, Idria,
Tarn za turškim
gričam, tam...
Tam za turskim gričam
tam je dost fantiču,
k i za nas v esk u jejo.
Tam se n ič n e u sm ili
o č e svojem u sin u
sin o če tu tu d i ne.
Tam so črni dim i
tam se n ič n e v id i,
kadar k u g la p rileti.
K ugla j’ p r ile tie la
v srce m e j' za d ela
m očn o m e je ran ila.
Z buogam tata, zbu ogam
m am a, zb u ogam sestre
se na bom o v id li vič.
C anto popolare raccolto da P.
M erku a T rinko (Drenchia) in
"Le tradizioni popolari degli slo­
v eni in Italia" e variam ente a r­
m onizzato per i com plessi corali
locali, fra cui C hecco B ergnach
ed il coro "Pod lipo”.
Cerkno, Škofja Loka. In­
cendi e devastazioni anche
a Pulfero.
Primavera 1476 - Da Lubi­
ana su Gorizia e rientro ver­
so le basi in territorio otto­
mano.
Autunno 1477 - Campo tur­
co sull'Isonzo. Scontro pres­
so Lucinico e vittoria turca
sui veneziani. Scorreria tur­
ca in territorio friulano. Ri­
entro di una parte dei Tur­
chi in Bosnia con 4000 pri­
gionieri. Incendi, devastazi­
oni e massacri. Bande tur­
che si spingono o ltre il
Livenza e guadano perfino
il Piave nel territorio di
Treviso. Saccheggi durante
il rientro.
A prile 1478 - Penetrazione
turca nell'Istria Veneta e ri­
entro per Postumia. Scorre­
ria di 1000 Turchi fino all’Isonzo e lungo il Vipacco.
Luglio 1478 - Campo turco
sull'Isonzo (Medea). Diversi­
one per lo Judrio e marcia
verso la Carnia per Caporetto e Plezzo. Rientro per
la Valcanale e Lubiana.
S e tt/o tt 1499 - Campi tur­
chi a Gradisca, Rivolto e
R o v e re d o di P o rd e n o n e
(1000 prigionieri massacra­
ti). Guado del Tagliamento
e sterminio di 2000 prigioni­
eri. Operazioni di devastazi­
one e saccheggio a sud,
ovest e nord di Pordenone.
132 località devastate e altri
incendi e distruzioni di bor­
ghi sparsi.
Confermati i privilegi
alle nostre due Convalli
1492, 21 s e tte m b r e
G u erriero turco a c a v a llo tra ­
scin a una c o p p ia d i p rig io n ie ri,
m e n tr e p o r ta in f ilz a to s u lla
la n c ia un b a m b in o (d a una
s ta m p a a n tica )
Nasce k stampa
M en o ru m o ro sa, in a p p a re n z a , d i q u a n to lo fossero i colpi
d e lle b o m b a rd e , m a a ltre tta n to im p o rta n te se n o n di più, fu u n a
n u o v a in v e n z io n e c h e p re s e p ie d e n e l XV secolo: la stam pa, cioè
la te c n ic a c h e c o n s e n tiv a d i p ro d u rre d iv e rse c o p ie d i sc ritti ed
illu stra z io n i.
La sta m p a n a c q u e , n o n a caso, in C ina, d o v e e ra diffusa da
se co li l'in d is p e n s a b ile p ro d u z io n e d e lla carta, ric a v a ta d a lle fibre
d e lla seta. In Ita lia l’id e a v e n n e ad u n orafo ted esco , il fam oso
G io v a n n i G u tem b erg, c h e p re s e a fo n d e re i ca ra tteri m ob ili,
ch e p o te v a n o cio è co m b in a rsi v a ria m e n te p e r fo rm are le p a g in e
d a sta m p a re p e r m ezzo d e l to rch io . Le illu stra z io n i v e n iv a n i in ­
v ece re a liz z a te co n le in cisio n i in le g n o (x ilo g ra fia).
Il p rim o lib ro s ta m p a to fu la B ib b ia di G u te m b e rg : e ra il
1456.
La n o v ità e b b e u n a ra p id a d iffu sio n e e l'Ita lia to rn ò p re sto
alla rib a lta in q u a n to p rin c ip a le p ro d u ttric e d e l n e ce ssa rio co m ­
p le m e n to d e lla stam p a, cio è la carta. P rim e g g ia ro n o i c a rta i di
F a b ria n o (M arche), n o tissim i a n c h e oggi.
Giugno 1469 - Prima missi­
one esplorativa.
O tto b r e 1470 - Seconda
missione esplorativa.
U n'antica s ta m p e r ia
A g o stin o B arbarigo D o g e di V e n e z ia a G ero la m o V e n ­
dram in lu o g o te n e n te d e lla P atria d e l F riu li.
I su o i fe d e li a b ita n ti d e lle c o n v a lli di A ntro e di M erso
g li fec er o n o to com e, per a n tic h issim i p r iv ile g i, e ssi fu ssero
e se n ti da q u a lsia si gravezza, p er la fe d e le cu sto d ia d e i p assi
v erso la G erm an ia e per la d ifesa d a lle g e n ti barbare. Di
ch e si c o n c e d e am p ia conferm a e p erp etu a im m unità.
d a " M em orie sto ric h e fo ro g iu iiesi"
20. aprila 1989
Stran 7
TUT TOSPORT
vse
o
Šp
SI È CONCLUSO IL CAMPIONATO DI TERZA CATEGORIA - BUON PAREGGIO DELLA VALNATISONE A TRIESTE
I risultati
1. CATEGORIA
San Sergio - V alnatison e
0-0
2. CATEGORIA
S avognese - Forti & Liberi
G aglianese - A udace
1-6
0-0
3. CATEGORIA
Pullero - San Rocco
C olugna - A lta V altorre
1-0
2-1
UNDER 18
R agogna - V aln atisone
A zzurra - Pulfero
0-0
2-1
GIOVANISSIMI
O lim pia - V alnatisone
1-0
V aln atisone - Fortissim i (ree.) 7-1
ESORDIENTI
V alnatisone - A udace
4-0
PALLAVOLO FEMMINILE
riposa Pol. S. Leonardo
Prossimo turno
1. CATEGORIA
V alnatison e - Ponziana
2. CATEGORIA
A udace - Pro Osoppo; R eanese
- Savognese
UNDER 18
Pulfero - Riviera; V alnatisone
- M ereto Don Bosco
GIOVANISSIMI
V alnatisone - C om unale Faedis, 15 aprile ore 15.30; V aln ati­
sone - M anzanese, 25 aprile ore
10.30
ESORDIENTI
M anzanese - V alnatisone; A u­
dace - B uonacquisto
PALLAVOLO FEMMINILE
G onars - A picoltura Cantoni
Pol. S. Leonardo
L’Audace è ancora in corsa
G aglianese - Audace 0-0
G aglianese: D A ndrea, Dorbolò,
C o z z a ro lo (C a n to n i), S c o g lio ,
M auri, Bosco, C ostantini (Fantini),
M oreale, Puppin, Orgnacco, Vertucci. A disp. Bianchin, Perabò,
Zorzenetto.
Audace: C astellani, Gariup, Dugaro T., Caucig, Oviszach, Jussa, Petricig, Paravan, C hiacig W. (Terlicher), Stulin, Bergnach. A disp.
Vogrig.
Arbitro: Franco di M aniago.
Note: terreno in cattive condizio­
ni, calci d'angolo 8-4 per la G a­
glianese.
C ividale 15 aprile - nostro se rvi­
zio
L’A udace priva di Stefano Dugaro e Flavio C hiacig squalificati
non é riuscita a vincere il derby
che la vedeva im pegnata sul te r­
reno di G agliano. A vrebbe potuto
anche uscire vittoriosa se l'arbitro
ad un quarto d'ora dall'inizio della
ripresa le avesse concesso un sa­
crosanto calcio di rigore per un
atterram ento di C hiacig in area
am aranto. Però alla fine il d iretto ­
re di gara ha sorvolato un m ani in
area di un difensore dell'A udace,
e così ha equilibrato le sue deci­
sioni.
La squadra allenata da Bruno
Jussa ha cercato di im postare una
gara guardinga con azioni lineari,
m entre i padroni di casa hanno
cercato di lanciare le proprie pu n ­
te in contropiede. N el prim o tem ­
po due grosse opportunità si sono
presentate prim a ad A lberto Para­
van, e quindi ad A driano Stulin,
b en neutralizzate peraltro dall'ot­
tim o D'Andrea.
A ll'inizio del secondo tem po
sull’ennesim o calcio d'angolo la
sfera perveniva a G iovanni M oreale che di testa la m etteva di poco
alta sulla traversa. Q uindi come
già detto sopra C hiacig veniva
steso in area dal portiere della
G aglianese. Alla m ezz'ora V ertucci veniva atterrato prim a di entra-
re in area, la conseguente p u n i­
zione non dava alcun esito, quindi
un' occasione ancora per lo stesso
giocatore che concludeva debol­
m ente perm ettendo a C astellani
di parare senza difficoltà.
Prim a del fischio finale il fallo
di m ano ritenuto involontario di
un difensore dell'A udace.
Con questo pareggio l'A udace
rim ane in corsa per la prom ozione
in p rim a c a te g o ria ; d o m e n ic a
prossim a l'incontro verità a Scrutto con la capolista Pro Osoppo.
Savognese - Forti & L iberi 1-6
C om pleanno am aro per il por­
tie re d e lla S a v o g n e se D a n ie le
Ciccone, che per ben sei volte ha
dovuto piegare la schiena per re­
cup erare il p allone calciato in
porta dalla squadra avversaria. La
tattica del fuorigioco ha influito
su questo pesante passivo, certo la
squadra ospite ha approfittato d el­
la situazione dando una severa le­
zione ai gialloblù allenati da Ro-
mano Podorieszach. A lla Savogne­
se su ll' 1-0 é stato negato un calcio
di rigore che invece é stato con­
cesso n e ll’azione susseguente agli
avversari, che non volendo regali
hanno calciato il pallone a lato.
A utore della rete della Savognese
W alter Petricig; un finale di cam ­
pionato am aro per i gialloblù, che
orm ai stanno sm obilitando.
La V alnatisone o ttiene a T rie­
ste con il S. Sergio un pareggio
che vale oro.
Il Pulfero conclude un cam pio­
nato altalen an te nei risultati vin­
cendo: rete di Fiorenzo Birtig.
L'Alta V altorre invece n ell'u lti­
ma gara perde a Colugna.
N egli Under 18 la V alnatisone
im patta a R agogna bu ttan d o al
vento tre occasioni d ’oro p resen ta­
tesi ad Adamo M archig. Il Pulfero
a Prem ariacco viene sconfitto dal­
l'Azzurra, au to re della rete Stefa­
no Pollauszach.
(Paolo Caffi)
m
7
Le classifiche
1. CATEGORIA
Serenissima 38; G emonese 32;
Percoto 31; Flumignano 29; Cividalese 28; S. Daniele, S. Sergio, Fortitudo, Pro Fagagna 27; Ponziana 25;
Valnatisone, Lauzacco 24; Julia 23;
Spilimbergo 21; Maianese 18; Sangiorgina 15.
2. CATEGORIA
Pro Osoppo, Arteniese 34; Tarcentina 33; Audace, Tricesimo 32;
Forti & Liberi 29; Gaglianese, Rea­
nese 26; Bressa, Buonacquisto, Cor­
no 25; Torreanese 24,- Donatello 21;
Buttrio, Olimpia 20; Savognese 10.
3. CATEGORIA - Girone D
Riviera 42; S. Gottardo, Treppo
Grande 41; Atletica Bujese 35; Pro
Tolmezzo 32; Rizzi 31; Colugna 21;
Pro Venzone, Bearzi 20; Alta Vaitorre, Nimis 19; Ciseriis 17; Chiavris 15; L'Arcobaleno 11.
Riviera promossa in 2. Categoria,
S. Gottardo e Treppo Grande spa­
reggio.
3. CATEGORIA - Girone E
Comunale Faedis 37; Rangers,
Savorgnanese 35; Azzurra 32; Manzano 27; S. Rocco 23; Pulfero 22;
Stella Azzurra 20; Atletico Udine
Est 19; Fulgor 18; Asso 17; Ancona
14; Celtic 13.
Comunale Faedis promossa in 2.
Categoria, Rangers e Savorgnanese
spareggio.
UNDER 18
Virtus Tolmezzo 38; Pro Osoppo
37; Julia 36; Reanese 35; Rizzi 28;
Valnatisone, Buonacquisto 27; Ra­
gogna 25; Cicconicco 22; Riviera 21;
Mereto Don Bosco 19; Olimpia 17;
Azzurra 12; Chiavris 11; Pulfero 9.
GIOVANISSIMI
Serenissima 46; Paviese/A 40;
Buonacquisto 39; Gaglianese 38;
M anzanese 28; Nimis 27; Cussignacco, Torreanese 25; Valnatiso­
ne 23; Olimpia 20; Comunale Fae­
dis 18; Azzurra 17; Savorgnanese/B
11; Fortissimi 9; Fulgor 3.
Serenissima, Cussignacco, Buo­
nacquisto devono riposare. Valna­
tisone 2 partite in meno; Fortissi­
mi, Comunale Faedis, Torreanese,
Buonacquisto, Cussignacco, G a­
glianese, Fulgor, Manzanese una
partita in meno.
É
iL . J&krl
I
1
WL j
TP
/ .
^
jl
m , DICA! TI rn WAC
P. C an ton i - Pol. S. L eon ardo
Una fa se d i g io c o V aln a tiso n e-P u lfero U nder 18
36. GRAN PREMIO DELLA RESISTENZA FRIULANA
Allievi in sella
Si correrà m artedì 25 aprile, con
p artenza alle ore 14.30 in via Co­
tonificio ad U dine, il "Gran Pre­
mio della Resistenza F riulana ", ri­
servato ai giovani ciclisti della ca­
tegoria allievi della F.C.I.
La m anifestazione, organizzata
dalla Pol. A.N.P.I. "Elio M auro ", é
giunta q uest'anno alla sua trentaseiesim a ed izio n e. P rim a d e lla
partenza i ciclisti sosterranno da­
vanti al m onum ento alla R esisten­
za p er la deposizione di u n a coro­
na d'alloro in m em oria dei C aduti
per la Libertà. Q uesto il percorso:
U dine (via Cotonificio), Feletto,
Pagnacco, C olloredo, Lauzzana,
C aporiacco, F ag agna, M oruzzo,
Colloredo, C aporiacco, Fagagna,
Moruzzo, Brazzacco, Alnicco, Co­
lugna, Rizzi, U dine (viale Leonar­
do da Vinci); l'arrivo é previsto
verso le ore 16.
N e ll'a u la m a g n a d e ll'Istitu to
M agistrale "Caterina Percoto" che
si trova nella borgata udinese di
Borgo V illalta seguiranno le pre­
miazioni, alle ore 17.30. La m ani­
festazione ciclistica é patrocinata
dall'assessorato allo sport del co­
m une di Udine, e si avvale del
c o n trib u to fin a n zia rio di d itte ,
en ti pubblici e privati cittadini.
N um erosi i trofei in palio offerti
per i trag u ard i volanti e per il
G ran Prem io della M ontagna che
andranno ai ciclisti.
D ieg o P e tric ig - A u d a c e
Campionati nazionali
studenteschi a Udine
U dine ospiterà da m artedì 9 a
sabato 13 m aggio le finali nazio­
nali dei VI C am pionati S tudentes­
chi di calcio, pallacanestro, p alla­
volo e pallam ano, ai quali p arteci­
peranno ben 56 squadre.
O ltre 700 i concorrenti dai 14 ai
18 anni, in rappresentanza delle
rispettive scuole m edie superiori
frequentate. A lle finali nazionali
parteciperanno 8 squadre per ci­
ascuna disciplina, m aschili e fem ­
minili.
I vari tornei si svolgeranno n el­
le seguenti sedi:
calcio: C ervignano, P alm anova,
Aquileia, Fiumicello;
pallacanestro: Lignano, Latisana,
Pocenia;
pallavolo: Tolmezzo, Paluzza, Am­
pezzo;
pallam ano: M anzano, Campoformido, M artignacco, Udine.
T u tte le finali si svolgeranno ad
Udine.
Dal 29 m aggio al 2 giugno, in­
vece, si disputeranno a M essina le
gare nelle seguenti discipline: a t­
letica, ginnastica e nuoto, con cir­
ca 4000 concorrenti; contem pora­
neam ente ci sarà un m eeting in­
ternazionale studentesco di a tle ti­
ca leggera: Spagna, Francia, U n­
gh eria, T urchia, Belgio, R.F.G.,
Israele, Cipro, G recia, M arocco,
Ju g o slav ia ed Italia le nazioni
partecipanti.
ESORDIENTI
Gaglianese 23; Buonacquisto 19;
Valnatisone 14; Manzanese 13; S.
Gottardo/B, Cividalese 10; Audace,
Azzurra 6, Comunale Faedis 5.
Azzurra, Cividalese, S. G ottar­
do/B, Gaglianese, Valnatisone de­
vono riposare.
PALLAVOLO FEMMINILE
Asfjr 26; Cassacco 24; Us Friuli
20; Paluzza 18; Socopel 16; Remanzacco 14; Apicoltura Cantoni Poi.
S. Leonardo 10; Green Club, Terzo
8; Percoto 6; Gonars 0.
La sq u a d r a a llie v i d e l V elo C lub C iv id a le
C a m p io n a ti stu d e n te sc h i: p a lla m a n o fe m m in ile
SREDNJE
Sriednje - Ipplis
Liep poljubček od Simone
Dolenj Tar bi
Zapustu nas je
Giovanni Beuzer
Po dugi boliezni je um aru u če­
dajskem špitalu G iovanni Beuzer
- Č viču po dom ače. Im eu je sam uo
67 liet.
Rajnik G iovanni je šu še kot
m lad puob d ielat u b elgijanske
mine, kjer je zaslužu invalidski
penzion in z njim m inatorsko boliezan - silikozo, ki ga je sprem ljala,
ki m u je bla kom panja do p reran e
smarti.
U veliki žalosti je zapustu ženo,
sina W alterja, neviesto, sestro, navuode in vso drugo žlahto.
Rajnik G iovanni Č viču je biu
gospodar sveta na K am enici, kjer
so slovenske organizacije prirejale
vič liet kultu rn o srečanje m ed so­
sednjim i narodi. Brez n jega dovo­
ljenja telih srečanj bi ne bluo.
N jega pogreb je biu par Sv.
Pavle v p etak 14. aprila. Puno lju­
di ga je sprem ljalo h zadnjem u
počitku, čeglih je biu n av ad en dielovan dan.
Še posebno puno je bluo njega
kolegov, b iv ših rudarjev, k i so
paršli v Č ernecje iz vsieh naših
dolin an iz Laškega, vsi z njih ti­
pičnim i k lab u k i an lučm i za po­
zdravit zadnji k rat an počastiti
parjatelja Janeza.
O hranili ga bom o v lepim in
venčnim spom inu. D ružini in žlahti naj gre naša tolažba.
M ajhana an liepa čičica na fo­
tografiji je Sim ona Dugaro, ki je
m alo dni odtuod, 12 . m arca, praz­
n o v a la n je p a r v i r o js tn i d a n .
M am a od Simone, ki živi z druži­
no v Ipplis, je Iole P redan - Starn adična iz Oblice, tata pa Albino
D ugaro - S kaunjaku iz Duzega.
M ali Simoni, ki je okum i začela
h od it po telem svietu, želm o vse
narbuojše v življenju, ki ga ima
p red sabo. O na pa, skuoze naš ča­
sopis, pošilja pozdrave an liep po­
ljubček stricu an teti, kužinam Dimitri, Sam uele an Floriana, ki žive
v Žviceri an sevieda vsiem tistim
tle doma, ki jo poznajo. Še ankrat,
Sim ona ti voščim o vse dobre.
siamo appena adesso in grado di
poter dare la triste notizia e di
p ubblicare la sua im m agine.
Egli ha lasciato nel profondo
dolore la giovane m oglie Annick,
sposata il 25 giugno 1983, e il fig­
lio Kevin di ap p en a un anno.
La m orte di Doriano ha suscita­
to profondo cordoglio nel paese di
Ponteacco e nelle vicinanze, dove
era m olto stim ato e benvoluto, m a
ha portato soprattutto vivo dolore
e profonda costernazione in m olte
fam iglie di paren ti sparsi nelle di­
verse contrade del m ondo, in p ar­
ticolare nella lontana Australia.
Ai fam iliari e parenti tu tti le
nostre più sentite condoglianze.
Po težkih bolečinah in dolgi n e­
ozdravljivi boliezni je v Seraing, v
Belgiji, um aru D oriano Serafini, ki
je biu dom a iz Petjaga. Im eu je
sam uo 31 liet. Pustu je v veliki ža­
losti vso žlahto an še posebno
ženo A nnick an komaj 1 leto sta­
rega sina Kevin. Naj gre vsej dru­
žini naše iskreno sožalje.
Dopo lu n g a m alattia e tan te sof­
ferenze, sopportate con cristiana
rassegnazione, è venuto a m anca­
re all'affetto dei suoi cari Doriano
Serafini, di 31 anni, originario di
P onteacco - Spietar (San Pietro al
N atisone). Il giovane sposo e p a d ­
re, è spirato nell'ospedale di Seraing (Belgio) il 4 febbraio 1989 ma
S p o m e n ik i p a d lim p a r tiz a ­
n o m (m o n u m e n ti ai p a rtig ia n i
c a d u ti): v Sv. Lenartu, pri Sv.
Pavlu, v G o re n je m Tarbju, pri
Sv. ŠtoblankUj v T o p o lo vem , v
M atajurju, v Č en eb o li, v Tipani,
v O borčah, v R eziji; d e s e t s p o ­
m e n ik o v , k i so in o sta n e jo ž iv a
priča za p r is p e v e k , ko n trib u t, k i
so ga d a li n a ši s lo v e n s k i p a rti­
zani, n a š i lju d je v h u d e m p r o ti­
fa š is tič n e m boju. T udi lep, v e ­
lik, im p o n e n te n s p o m e n ik R e­
z iste n c i v Č e d a d u n i biu p o ­
s ta v lje n s a m u o za p a d le fu r la n ­
s k e p a rtiza n e, a m p a k za vse , k i
so se n a teh tle h tu k li proti nacifa šizm u . V tej borbi p a je biu
d e le ž s lo v e n s k ih p a r tiz a n o v res
v e lik . V s lo v e n s k ih p a r tiz a n s k ih
e n o ta h je od 8. se p te m b r a 1943.
le ta do 1. m a ja 1945 ter v o d b o ­
rih o sv o b o d iln e fro n te s o d e lo ­
v a lo p a rb ližn o 700 ljudi, od K o ­
lo vra ta do R ezije.
V s k lo p u ita lija n s k ih p a r ti­
z a n s k ih e n o t s e je b orilo p a r­
b ližn o 80 b e n e š k ih S lo v e n c e v in
R ezija n o v, v e č in a v fo rm a cija h
novi m atajur
O dgovorni urednik:
JOLE NAMOR
Fotostavek:
ZTT-EST
Izdaja in tiska
T rst / T rieste
À g iflf
Settim anale - T ednik
Reg. T ribunale di T rieste n. 450
N aročnina - A bbonam ento
L etna za Italijo 25.000 lir
Poštni tekoči račun za Italijo
C onto corrente postale
Novi M atajur Č edad - C ividale
18726331
Za SFRJ - Žiro račun
51420 - 603 - 31593
«ADIT» 61000 Ljubljana
K ardeljeva 8/II nad.
Tel. 223023
letn a naročnina 100.000 din
posam ezni izvod 1.000 din
OGLASI: 1 m odulo 34 mm x 1 col
K om ercialni L. 15.000 + IVA 19%
Spietar
Plav flok v naši vaši
Čez nekaj dni bo praznovau že
en m iesac življenja Luca Passariello iz naše vasi, saj se je rodiu v
čedajskem špitale 24. marča. N je­
ga m am a je Paola Cencig, ta ta je
pa Raffaele Passariello.
M ajh n em u Lucu, ki je p arvi
otrok m ladega para an parnesu
veliko veselje vsi družini voščimo
vse dobre, m am i Paoli an tatu Raf­
faele pa čestitam o.
PODBONESEC
Ruonac
Žalostna iz naše vasi
Po dugem tarplenju in neodpus­
tljivi boliezni je za venčno zatisnu
svoje tru d n e oči M arcello Clavora. Im eu je sam uo 61 liet.
Ž alo stn o no v ico so sp o ro čili
žena, sin, neviesta, sestre, navuodi
in vsa žlahta.
Rajnik M arcello je biu bardak
an od vseh spoštovan mož. N jega
pogreb je biu u Ruoncu, u petak
14. aprila. Puno ljudi mu je paršlo
dajat zadnji pozdrav. Naj u m iru
počiva.
ŠPETER
Petjag - Belgija
Doriano ci ha lasciati
Za tole rojstvo se veseli vsa dru­
žina, m ajhano sestrico pa sta naj­
bolj težkuo čakala D avide an Pao­
la. N jim a an liepi M artini želmo
puno zdravja, sreče an liepih reči
v življenju, tatu an m am i pa česti­
tamo.
Petjag
Rodila se je Martina
V eliko v e se lje v M ežn arjo v i
družini v Petjagu. V pandiejak 17.
aprila se jim je v čedajskem špita­
lu rodila liepa čičica, ki so ji dali
im e M a rtin a. S re č n a m am a je
Franca Q ualizza iz Jesičjega, tata
pa G iovanni Rossi iz Petjaga.
B e n e č ija p o r a d iu
RADIO TS A
N ediški zvon: v nedeljo ob
11 .; ponovitev v četartak ob
13.30.
Iz B enečije: n e p o sre d n o iz
študija v torak ob 14.30.
RADIO OPČINE
Okno na Benečijo: v p etak ob
17.40; ponovitev v saboto ob
14.
Šport v Benečiji: v pandiejak
ob 18. v oddaji Športni ko­
m entar.
Kadà greš lahko guorit
s šindakam
Dreka (Mario Zufferlij
torak 15.30-17/sabota 10-12
Grmek (Fabio Bonini)
sabota 12-13
Podbonesec (G iuseppe Romano
Specogna)
p an d iejak 11-12/sabota 10-12
Sovodnje (Paolo Cudrig)
sabota 10-12
Špeter (G iuseppe M arinig)
srieda 10-11
Sriednje (Augusto C risetig)
sabota 9-12
Sv. Lienart (Renato Simaz)
p e ta k 9-12/sabota 10-12
Bardo (G iorgio Pinosa)
to rak 10-12
Prapotno (Bruno Bernardo)
torak 11-12/petak 11-12
Tavorjana (Renzo Marseu)
torak, četartak an sabota 11.1512.15
Tipana (Armando Noacco)
srieda 10-12/sabota 9-12.
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje m iediha
ponoč je na razpolago »guardia
medica«, ki deluje vsako nuoc od
8. zvičer do 8. zjutra an saboto od
2. p opudan do 8. zjutra od pandiejka.
Za N ed iške doline se lahko te ­
lefona v Š pietar na štev. 727282.
Za Č edajski okraj v Č edad na
štev. 830791, za M anzan in okolico
na štev. 750771.
Poliambulatorio
w
v Spietre
O rtopedia doh. Fogolari, v p an ­
d iejak od 11. do 13. ure.
C ardiologia doh. M osanghini, v
p andiejak od 14.30 do 16.30 ure.
Chirurgia doh. Sandrini, v če­
tartak od 11. do 12. ure.
Ufficiale sanitario
dott. Luigino Vidotto
S. LEONARDO
v enerdì 8.00-9.30
S. PIETRO AL NATISONE
lunedì, m artedì, m ercoledì, v ener­
dì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30.
PIŠE
PETAR
MATAJURAC
SAVOGNA
m ercoledì 8.30-9.30
GRIMACCO:
(am bulatorio Clodig)
lunedì 9.00-10.00
STREGNA
m artedì 8.30-9.30
DRENCHIA
lunedì 8.30-9.00
___________________ 84 — F A Š IZ E M , M IZ E R IJ A IN L A K OT
“Saj se bliža zvezda sreče...”
"G aribaldi", m a n j pri O zo p o vcih. T istih š te v iln ih O zo p o vc ev ,
k i so p a rjeli za p u š k o (buojš pov ie d a n o , k i so jim jo dali) p o tlè
k o so p a ršli A n g lo a m e r ik a n c i u
Č edad, n e p r izn a v a m za p a rti­
zane, k a k o r n e p rizn a v a A.N .A .
(A sso c ia zio n e n a z io n a le alp in i)
tistih r e p u b lik in c e v , k i so n o sili
a lp in s k i k lo b u k p o d M u s s o lin i­
jevo, salojsko republiko.
(L A .N .A . n o n ric o n o sce gli "a l­
p in i" d e lla R.S.I.
R ep u b b lica
di Salò).
T istim "o z o p o v c e m " rie s ni
b lu o p o trie b n o p a rjet za pu ško ,
ko n i b lu o v ič o k u p a to rje v na
n a š ih tleh. Parjeli so za p u š k o u
m ieru , z d ru g im i n a m e n i in v si
v e m o za k a j!
In p a ršla je p o m la d svo b o d e,
trajnosti.
..."Saj s e b liža z v e z d a sreče,
b liža s e r e š itv e dan..."
T a ku o so p e li n a ši p a rtiza n i,
ko so ju r iš a li na Č edad. F urlan­
sk i G a rib ld in i pa so p r e p e v a li v
b itk i za o s v o b o d ite v s v o je g a
m esta , z g o d o v in s k e g a in k u ltu r ­
n e g a sre d išč a F u rla n o v — Č e­
dada
Forum Juli:
PULFERO
giovedì 8.00-9.30
Consultorio familiare
S. Pietro al Natisone
Ass. Sociale: D. LIZZERÒ
V torak od 11. do 14. ure
V pandiejak, četa rtak an p etak od
8.30 do 10. ure.
Pediatria: DR. GELSOMINI
V četartak od 11. do 12. ure
V saboto od 9. do 10. ure
P sicologo: DR. BOLZON
V torak od 8. do 13. ure
G in ecologo: DR. SCAVAZZA
V torak od 8.30 do 10. ure
Za ap u n tam en te an inform acije
telefonat na 727282 (urnik urada
od 8.30 do 10.30, vsak dan, sam uo
sriedo an saboto ne).
S p o m en ik p a d lim p a rtiza n o m n a trg u R e ziste n c e v Č e d a d u
"Un v e s s illo in a lto sv en to la ,
una tela di un so l color,
e m b le m a d 'a m o r di tu tti i
po p o li
c o m b a tte n ti al fro n te
liberator..."
M ed p r v im i je bil n a š tovariš,
n a š rojak Jo ško O šn ja k-Ja ko p ič e v iz O šnjega, k o m a n d a n t b e ­
n e š k e g a b a ta ljo n a . N jem u , ki
se m ž e z d a v n a j rekel, da je biu
u č a su u e js k e n a š b e n e š k i Ro­
bin Hood", v s e m n je g o v im bor­
cem , p a d lim in živ im , k i so se
tu k li za svo b o d o , frajnost, za so ­
c ia ln e in n a c io n a ln e p r a v ic e
n a še g a b e n e š k e g a naroda, za
k u ltu rn o in e k o n o m s k o em a n č ip a cio n n a ših ljudi, n a ših dolin,
s h v a le ž n o s tjo p o s v e č a m ta m oj
trud, to m o je p isa n je, ki ga z a ­
k lju č u je m .
V as p ozd ravja vaš
Petar M atajurac
Dežurne lekarne
Farmacie di turno
OD 22. DO 28. APRILA
Č edad (Fontana) tel. 731163
Sv. Lenart tel. 723008
S. Giovanni al Nat. tel. 766035
Ob nediejah in praznikah so
odparte sam uo zjutra, za ostali
čas in za ponoč se more klicat
sam uo, če ričeta ima napisano
»urgente«.