1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir PISM O SE N A T O R JE V M IN IS T R U A N D R E O T T IJ U Italija in Listina o pravicah manjšin L istino o p ra v ic a h m anjšin, k i jo je 4. o k to b ra la n i z v e lik o v e č in o o d o b r il a p a r l a m e n t a r n a sk u p šč in a E v ro p sk e g a sveta, bo m oral sedaj p ro u č iti in s p re je ti o d b o r m in istro v držav, k i tv orijo E vropski svet. L istin a p re d v id e v a v b istv u zaščito v se h m a n jšin in o b seg a n a jr a z lič n e jš e u k r e p e v p r id m a n jšin a m n a v s e h p o d ro č jih ja v n e g a življenja. Č e in ko bo sp rejeta, bo o b v ezo v ala d ržav ečlanice, d a sp rejm ejo u stre z n e u k re p e za zaščito m anjšin, k i ži vijo n a n jih o v e m ozem lju, in bo to re j p o m e m b n o iz h o d iš č e za o v r e d n o te n je je z i k o v n e g a in k u ltu rn e g a b o g a stv a v se h m a n j šin sk ih skupn o sti. O listin i se bo m o ra la izreči tu d i Ita lija . T o d a, k a k š e n bo n jen odg o v o r sp ričo d ejstva, da za svoje e tn ič n e in je z ik o v n e m an jšin e (če o d štejem o n em šk o in francosko) n i sto rila rav n o v e liko. D ejstvo je, da se E v ro p a o dločno p o m ik a po p o ti p riz n a n ja m a n jšin sk ih pravic, k o t p ri čajo m ed d ru g im n e k a te re p o b u d e e v ro p sk e g a p a rla m e n ta , k i je le ta 1981 s o g la s n o s p re je l ta k o im e n o v a n o lis tin o A rfè, le ta 1987 p a z n a m e n ito K uijp ersovo reso lu cijo o za šč iti m anjšin. Se bo to rej tu d i Ita lija a k tiv n o p rid ru ž ila n a p o ro m za g rad n jo Per Clastra un confro a viso Ai m olti in te rro g a tiv i rig u a r d anti le concessioni edilizie rila sciate dal sindaco di S. Leonardo Simaz per la costruzione d ell’alle vam ento di conigli a Clastra, il C om itato Pro C lastra in ten d e tro vare al più presto u n a risposta. A questo proposito ha invitato la cittadinanza ad u n pubblico d i b attito che si te rrà v en erd ì 28, alle 20.30, al Bar C en trale di Scrutto, ed a una m arcialonga con p a rte n za da Clastra, dom enica 30 alle ore 9.00, per ch iunque voglia soli darizzare con il com itato. Il Com itato Pro Clastra, in p ar ticolare, si chiede com e sia possi bile che in pochissim o tem po sia no state rilasciate b en tre conces sioni edilizie per un allevam ento di conigli a carattere industriale, quando due altri allevatori hanno avuto sospese le procedure am m i n istrative senza avere alcuna con cessione. E' legittim o, poi, si legge in una nota del com itato, rilascia re concessioni in contrasto con il piano di fabbricazione e poi cam biare lo stesso piano per le g itti m are una richiesta di parte, com e ha fatto il sindaco di S. Leonardo? E videntem ente solo da un con fronto aperto, so p rattu tto con la partecipazione dell'am m inistrazio ne com unale, si p otranno conosce re le m otivazioni p er le quali un allevam ento di conigli, q uindi a c a ra tte re in d u stria le , d o v re b b e sorgere attaccato alle case d el p a ese di Clastra, con tu tte le conse guenze inquin an ti e d'alterazione d ell'am biente che questo com por ta. v e č je z ik o v n e in v e č k u ltu rn e E v rope? N a vse to v b istv u opozarja ita lija n s k e g a z u n a n je g a m in istra v e č ja sk u p in a ita lija n sk ih se n a torjev, ki je te d n i vložila in te r p elacijo. M in istra vprašujejo, k a k šn o bo z ad ržan je Ita lije v tem e v ro p sk e m o k v iru do m a n jšin sk e g a vprašan ja. P o seg se n a to rje v je zelo p o m e m b e n tu d i za našo m anjšino, k i p rič a k u je p ra v od senata, da se čim p rej in čim bolj u g o d n o iz re č e o n ašem zašč itn em zakonu. P o m em b en p a je še zlasti spričo d ejstva, d a so g a p o d p isali p re d sta v n ik i skoraj v seh stran k . Prvi p o d p isn ik je se n a to r iz D oline A oste D ujany. O d p re d sta v n ik o v m an jšin so g a p o d p isa li slo v e n sk i s e n a to r S to ja n S p etič, te r n e m š k a p r e d s t a v n i k a R iz in R ubner. Svoj p o d p is je d a l tu d i s e n a to r A rd u in o A gnelli. N a d a lje so p ism o A n d re o ttiju p o d p i sali p re d s ta v n ik i n e o d v isn e le v i ce A rfè in U lianich, C h ia ra n te, A rg a n , G i g l ia T e d e s c o - T a tò , B e rlin g u e r, A lb erici, B arca in C a lla ri-G a lli (kpi), G erosa in A c h illi (psi), De Rosa, Z ecchino, A lessan d ro F o n ta n a (kd) te r ra d ik a lc a S p a d a c c ia in Boato. beri na strani 5 št. 16 (470) • Čedad, četrtek, 20. aprila 1989 V SO BO TO 22. A P R IL A OB 20. U R I V G L E D A L I Š Č U R IST O R I V Č E D A D U Canto per la libertà Koncert pesmi ponižanih in razžaljenih narodov na zemlji V soboto 22. a p rila ob 20. u ri bo v g le d ališču R istori v Č e d a d u n a sto p il m e ša n i p e v sk i zbor Rož iz Sv. Ja k o b a n a K oroškem . K o n cert ' P o n iža n i in razžaljeni" p rire ja k u ltu rn o d ru štv o Iv an T rinko. N a o d ru bo ta k o n a sto p ila sk u p in a 45 m ladih. P re d sta v ili b o d o d u h o v n o b o g astv o in o b e n em trp le n je narodov, ki se po vsem sv e tu borijo za la s tn o o h ra n ja n je in razvoj. G lavno sp oročilo p re d stav e p a je v v a b ilu k o h ra n ja n ju in razv o ju k u l tu rn e g a in je z ik o v n e g a p lu ralizm a v "Evropi n a ro dov" in n a vsem svetu. Im am o torej lep o p rilo ž nost, d a se "srečam o" z d v a in d v a jse tim i narodi. V se p esm i bo p e v sk i zbor Rož p re d sta v il v iz v irn e m jeziku. SU L L A T U T E L A D E LL A M IN O R A N Z A SLOVENA Avrà luogo sabato prossimo, alle ore 20.00, presso il T eatro "Ristori" di Cividale, l'atteso concerto del coro m isto "Rož" dal titolo "Um iliati e offesi", orga nizzato dal circolo culturale "Ivan Trinko". Q uarantacinque giovani sloveni della C arinzia ci faranno conoscere i canti di tu tti i popoli oppressi che vivono su questa terra, con una m anifestazione m usicale e scenica non convenzionale. Sarà un m es saggio di pace, ed allo stesso tem po un invito alla conservazione del pluralism o culturale nell'E uropa dei popoli e su tu tta la terra. Sarà insom m a un'ottim a occasione per entrare in contatto con il ricco mondo culturale e spirituale dei popoli um iliati e offesi, del quale anche gli sloveni fanno parte. V E L IK A I Z G U B A Z A C I E R K U A N B E N E Č IJ O Pronto il disegno di legge Gaspuod Laurencig da presentare al Senato nas je potiho zapustu Pare che il m inistro M accanico non si sia lasciato im pressio nare d alle apocalittiche previ sion i e d alle p la teali pressioni p olitich e d ei circoli che si op pongono alla tutela d ella m ino ranza s lo v e n a . Q u esti hanno dato vita ad una vera e propria processione verso lo studio del m inistro a Roma da quando e g li ha annunciato la d ecision e del governo di presentare un pro prio d isegno di leg ge. Lo scorso febbraio aveva con fermato la d ecision e ad una d e legazion e unitaria d eg li sloveni e in questi giorni l'ha ribadita in un incontro che si é avuto lu nedì ad una rappresentanza del C onfem ili (Com itato federativo d elle m inoranze lin gu istich e in Italia). Essa era com posta dal presidente Piero Ardizzone, dal con sigliere region ale Bojan Bre zigar, da Paolo Petricig e da D o m enico M orelli, che rappresen tava la m inoranza arbrésh (alba nese), quest'ultim o per so tto lin e are il pieno sostegno di tutte le m inoranze a q uella slovena. Dunque le m inacce di un nuo vo A lto-A dige, di un irredenti smo alla rovescia, di tutti i m ali del "bilinguism o", non sono ap parse rea listich e, ma sem p lici esp ed ien ti polem ici. E perciò il m inistro é già in grado di pre sentare al con sig lio dei m inistri dei prossim i giorni il disegno di leg g e che é b e ll’e pronto, ma che d eve essere ancora visto da De M ita. A scanso di segue a p ag in a 3 Š tu d ijs k i center N e d ič a - Š p e ter C e n tro S tu d i N e d iž a - S. P ie tro al N a tis o n e vabi na predstavitev knjige invita alla presentazione del libro di Paolo Petricig ii tt PER UN PUGNO DI TERRA SLAVA k i bo v četrtek 20. aprila ob 20.jo . uri v občinski dvorani v Špetru. che si terrà giovedì 20 aprile alle ore 2 0 .3 0 presso la sala consiliare di S. Pietro. O knjigi se bodo pogovarjali Sono previsti interventi di B ra n k o B ab ič , M ario L iz z e rò , M a rin o Q u a liz z a N aj zajoče B enečija, naj zam oči s solzm i n ašo zem ljo, od Ko lo v ra ta do K an in a in K analske d oline. U m aru je e d e n od n a j b o ljših sinov te naše, od v ek o v trp in č e n e zem lje, g o sp o d M ario L aurenčič, n a d 50 lie t lie t žup n ik - fa m o š ta r u fa ri S v e te g a S to b la n k a p o d D reko. P re M ario je v p o n e d e lje k z v e č e r m ern u o zasp au in se n i z b u d iu več. Im eu je 80 let. P re d p e tim i le ti je p ra zn o v a l zlato m ašo — p e td e s e t lie t m aše v an ja ob p riso tn o sti v e lik e g a šte v ila ljudi. O b tej p rilo žn o sti m u je v id e m sk i n ad šk o f p o d a ril ča stn i naslov: M onsignor. P ostal je k a lu n ih , a n i b iu te g a n aslo v a nič veseu, ce lu o je z u se je, k a d a r so m u p o v ied al, d a je ra tu M o n signor, k e r n i ž e le u č asti zase. D ielu je za lju d i za sv o jeg a b liž njega, šel je po učilu, po p rav i po ti Je z u sa K ristusa. Z am e je b iu on p ra v i Kristus! R azdajau in p o n u c o u se je za ljudi, za svoje v iern ik e. T a k e lju d i je trie b a h ra n iti, v arvat, ko t relikvijo, k o t čičico svoje oči. Pa n i b lu o zm ieraj tak u o . D ostkrat, n a m e st z a h v a le in h v a ležnosti, je d o b iu ž a litv e in p o nižanje, zatuo, k e r je b re z stra h u b ra n u svoj n arod, jezik, k u ltu ro in v ie ro n a ših očetov. Č e bi g a bil p o z n a l pokojni, z n a m e n iti s lo v e n s k i p is a te lj F ra n ce Bevk, k a d a r je p isa l svoj rom an, "K aplan M a rtin Č ed a r- m ac", s k a te rim je o v e k o v e čil lik za v e d n e g a in b o rb e n e g a b e n e š k e g a d u h o v n ik a za p ra v ic e n a roda, b i b il p ra v g o to v o za B ev k a M ons. L a u re n č ič n a jb o ljš i vzor. N ik o li, n ik d a r ni k lo n il g la v e p re d tistim i, k i so h o te li u n ič iti n aš je z ik in k u ltu ro . Po n jeg o v i za slu g i je o d m e v ala do d a n a š n jih d n i slo v en sk a b e sed a , m o li te v in p e se m u c e rk v i Sv. Š tobla n k a in povsod, k je r je bil on p riso te n . M ons. L au re n čič se je zavedal, d a se la h k o o h ran i v iero očetov sam uo z o h ra n itv ijo je zik a in k u ltu re n aših p re d n ik o v , tistih Izidor P redan - D orič beri na strani 4 Stran 2 20. aprila 1989 PREJŠNJI T E D E N N A SEJI P O K R A J IN S K E G A O D B O R A SK G Z V Č E D A D U Hvala za vaše dielo Ocena političnega položaja monsinjor V središču pozornosti tudi srečanje s predstavniki Slovencev iz Koroške Ž iv a h n a ra z p ra v a n a z a d n ji seji p o k ra jin sk e g a o d b o ra SKGZ p re jšn ji te d e n v Č ed ad u , k i je o b ra v n a v a l se d a n ji p o litič n i p o ložaj v v id e m s k i p o k ra jin i in ra z p ra v lja l o k ra tk o ro č n e m p ro g ra m u dela. U v o d o m a je n a seji te k la b e s e d a o m la d in sk e m razsik o v a ln e m tab o ru , k i g a že v eč le t p rire ja ta S lori in O d se k za zg o d o v in o p ri N a ro d n i in štu d ij ski k n již n ic i in k i bo leto s od 2 1 . a v g u sta do 9. se p te m b ra v R ezi ji. Za p rire d ite lje se je sre č a n ja u d e le ž il M ila n P ahor. P o k ra jin sk i o d b o r S lo v e n sk e k u ltu rn o g o sp o d a rsk e zv eze je p o z itiv n o o c en il p o b u d o in o b e n e m izrazil željo, d a b i se ra z isk o v a ln e g a ta b o ra u d e le ž ila le to s tu d i s k u p i n a m la d ih iz B enečije. D ru g o v p ra š a n je v sre d išč u p o z o rn o sti je b ilo sre č a n je s k o ro šk im i S lovenci, v soboto 22. a p rila , o b k o n c e rtu p e v s k e g a zb o ra Rož iz Sv. J a k o b a "P oniža n i in razžaljeni", k i bo v soboto v g le d a lišč u R istori. P red stav o o rg a n iz ira k u ltu rn o d ru štv o Ivan T rin k o . V p o p o la d a n sk ih u ra h p a je v p ro g ra m u d e lo v n o sre č a n je m e d p re d s ta v n ik i slo v en sk ih o rg an izacij v id e m sk e p o k ra jin e in K oroške. S le d ila je ra z p ra v a o se d a n je m p o litič n e m p o lo žaju p ri nas. P o ro č a la sta p r e d s e d n ik V ilje m Č e rn o in F ab io B onini, vsi p r i so tn i so p a p o se g li v razpravo. P o zitiv n o je b ila o c e n je n a d e ja v n o st p o k ra jin s k e g a odbora, k i se je v z a d n jih časih v e č k ra t srečal s p o slan c i in se n a to rji n a še d e žele, s k a te rim i je ra z p ra v ljal o našem z a šč itn em z a k o n u in o p o sto p k u za n jeg o v o sp rejetje. N aj tu om en im o sreč an ja s p o slan c em a KPI S ch iav i in Pascolat, z d e m o k ristja n sk e m se n a to r je m M icolinijem , s p o slan c em a R enzulli (PSI) in B ertoli (KD), na k a te rih je vsak ič p rišlo do k o ris tn e izm e n jav e m n en j in in fo rm a cij. T e žav n ejši p a so od n o si z n e k a te rim i stra n k a m i n a k ra je v ni ravni. V d ru g e m d e lu sre č a n ja je S a lv a to re V enosi in fo rm iral č la n e p o k ra jin sk e g a o d b o ra o sta n ju v K an alsk i dolini, Jo le N am or p a o k riz n e m stan ju ZTT in p re d v se m o n a č rtu za sanacijo, ki g a je v o d stv o p o d je tje sp re je lo. APPROVATO UN ORDINE DEL GIORNO DAL CONSIGLIO COMUNALE DI S. PIETRO No alla scuola accorpata N ella sed u ta di v en erd ì 7 aprile il consiglio com unale di S. Pietro al N atisone ha trattato u n n u trito ordine del giorno con problem i di p articolare rilevanza p er u n 'u lte rio re c re s c ita so c io -e c o n o m ic a non solo di S. Pietro, m a d e ll'in te ra com unità. Il consiglio si é sofferm ato con particolare interesse e p reoccupa zione sulla questione rig u ard an te la so p p re ssio n e d e ll'a u to n o m ia d ell’Istituto m agistrale e la sua aggregazione quale sede staccata al Liceo Classico di C ividale. Su proposta del consigliere C hiabudini é stato approvato un ordine del giorno in cui si esprim e stupo re e ram m arico p er la decisione presa a livello m inisteriale senza ten ere conto delle esigenze della com unità delle valli del N atisone e della sua p esante realtà socioeconom ica. Si chiede la revoca delle disposizioni m inisteriali p er ché contrarie alle disposizioni di legge e sop rattu tto perché violano un principio fondam entale: quello di g aran tire e tu telare lo sviluppo e la crescita di una com unità, la slovena delle valli del N atisone, anche nel settore della cultura, d ell’istruzione e dell'educazione. Il consiglio com unale ha quindi d eliberato l'istituzione della nuo va im posta sulle attiv ità p ro d u tti ve e professionali, im ponendo il m inim o previsto dalla legge, an che per non bloccare iniziative ed attiv ità p ro d u ttive sul suo te rrito Al liceo “Diacono” lezione di autonomia Il distretto scolastico di C ivida le ha accolto con viva soddisfazio ne la notizia che il Liceo Classico "Paolo Diacono" m an terrà l ’a ttu a le autonom ia, secondo la prom es sa fatta recen tem en te dal M inistro della P ubblica Istruzione G alloni. La decisione, com e si leg g e in un com unicato, p rem ia l’azione sin qui condotta dall'organism o d istrettu ale fin dalla sua istituzio ne, ed é di buon auspicio affinché altre rich ieste avanzate, com e il m antenim ento d ell'autonom ia d e l l'Istituto M agistrale di S. P ietro al N atisone, delle scuole m edie e Iz fisk aln eg a in d a v čn e g a v id i k a bodo n asled n ji te d n i dokaj obvezujoči, saj n as čakajo n u jn e obveznosti in bom o m o rali čim h itre je zb ira ti d o k u m en tacijo za n asle d n je obveznosti: Le prossim e se ttim a n e si p re se n te ra n n o m o lto im p e g n a tiv e sia dal p u n to di v ista fiscale e am m inistrativo, sia p e r le sc a d e n ze im pellen ti, sia p e r p re p a ra rci a d e g u a ta m e n te alle fu tu re sca denze: 21.4 Z ap ad e ro k za obračun, vpis v k n jig e in plačilo d av k a IVA za m esec m arec 1989 za p o d jetja, ki p re d v id ev ajo le tn i p ro m et prek o 480 m ilijonov. T a sp re m em ba se to k ra t prv ič pojavi: običajna p rak sa je b ila nam reč, da se rok za p lačilo p o d aljša na prvi d elo v n i d a n po zap ad lo sti v k o lik o r se je zap ad lo st u je m a la z p razničnim dnem . Z odlokom z d n e 1 1 . a p rila leto s je m in isterstvo določilo, da m oram o izvršiti p lačilo n a z a d n ji d e lo v n i d a n p red zapadlostjo. Scade il te rm in e di a n n o ta z io ne, liq u id a z io n e e p a g a m e n to d eilIV A d o v u ta p er il m ese di d elle d irezio n i d id a ttic h e di S. Pietro e S. Leonardo, vengano re cepite dai co m petenti organi su periori. Il m antenim ento delle attuali autonom ie, secondo i com ponenti del distretto scolastico di C ivida le, viene ad im pedire ogni accor pam ento di istituti facenti parte del distretto con altri al di fuori del m edesim o, ed é una vittoria d e lla p o p o lazio n e ch e vive su questo territorio e vede ricono sciuta la propria originalità c u ltu rale e le istituzioni in cui questa o rig in alità trova espressione. rio. L'assem blea ha anche a ccetta to l'ag g io rn am en to d ella tariffa per la raccolta dei rifiuti solidi e urbani, per il servìzio d ell'acque dotto com unale e delle quote di concorso nella spesa per la refe zione delle Scuole M aterne. Sono state inoltre approvate la contabilità finale dei lavori di ri pristino delle aree sede di prefab b ricati provvisori e le varianti ri guardanti m odifiche di pubblico interesse (costruzione del centro polifunzionale p er attiv ità sporti ve e culturali, della sede della nuova canonica del capoluogo e destinazione urbanistica per la ricostruzione del nuovo cinem a-tea tro) e di viabilità statale e com u nale. Z d rav in v ita le n , z v e lik o n o t ranjo m očjo in o b e n e m z v elik o rad o v ed n o stjo , k i g a je v ed n o sp re m lja la in še d a n e s m u "šprica" iz oči, je v n ed e ljo 16. a p rila do seg e l 80 le t m o n sin jo r A n g elo C racina. N e u tr u d e n d u šn i p a stir, e t n o g ra f in zgo d o v in ar, m o n sin jo r C ra c in a se je ro d il v k ra ju C am p e g lio 16. a p rila 1909. O če je bil S lo v e n e c iz B re z ja v T ip a n i, m a ti p a F u rlan k a . N jeg o v o p a s tirsk o službo je začel v K arniji, v P au laru , n a to je p riše l v N a d išk e doline, k je r se je n a jd lje zadržal. Skoraj 30 let, od le ta 1939 do le ta 1966 je bil žu p n ik fare Sv. L en arta v P o d u tan i. N a to je bil 15 le t v Buji, d o k le r 1982^ le ta ni p o stal sta ln i k a n o n ik v Č ed ad u . M o n sin jo r C ra c in a je k o t d u š n i p a stir spo što v al v e rsk e in n a ro d n e p ra v ic e vern ik o v , k je r je o p rav lja l svojo službo. T ako ko je p riše l v B enečijo se je takoj n a u č il slo v e n sk e g a je z ik a , ga u p o ra b lja l v c e rk v e n e m ž iv lje nju, u č il lju d i naj so p o n o sn i na svoj jezik. S taln o se je p o teg o v a l za p riz n a n je n a ra v n ih n a ro d n ih p rav ic b e n e šk ih Slovencev. Zato je d o živ el tu d i te ž k e in g ro b e n ap ad e, p re d k a te rim i p a ni n i k o li k o nil. V b o ju za p rav ico in resn ico n i le p ro te stira l pač pa tu d i tožil. V p e td e s e tih le tih je vložil tožbo celo p ro ti m ila n sk e m u ča so p isu C o rrie re d e lla sera. A n g elo C ra c in a je za B eneško S lo v en ijo zelo za slu žen tu d i k o t zg o d o v in a r in n aro d o p isec . O d 1958. le ta je o b jav il 17 b ro šu r v p re te ž n i m e ri ob p ro sla v a h n o v ih in z la tih maš. G re za z a n im i ve b ro šu re, v k a te rih je C ra cin a m e d d ru g im z b ra l d r a g o c e n e v ersk e in n a ro d n o stn e p o d atk e. O b jav il je tu d i d o k to rsk o tezo iz le ta 1958. ko je o p ra v il d o k to Resolucija socialistov o zaščiti Nadiže in izvira Arpita T re b a je za šč ititi izv ir A rp it in z n jim tu d i N adižo. To je b is tvo reso lu cije, ki sta jo so cialis tič n a d e ž e ln a sv e to v alc a Bulfon e in Z a n fag n in i p re d la g a la v o d o b rite v d e ž e ln e m u svetu. S v e to v a lca za h te v a ta, naj se izvira A rp it n e izk o rišča za n a p a ja n je v o d o v o d n e m rež e k o n zo rcija Pojana. B ulfone in Z an fag n in i v p re d lo g u re so lu c ije u g o ta v lja ta , d a je p re b iv a lstv o že v e č k ra t p ro te s ti ralo p ro ti n a m e n u konzorcija, d a b i izk o riščal izv ir A rpit, saj g re za g la v n i izv ir N adiže, b re z k a te re g a b i re k a tv eg a la, d a u s a h ne. V te m o k v iru sv eto v a lc a prip o m n jata, d a o b sta ja že sp re je t n a č rt za o v re d n o te n je so tesk e N adiže. T a k n a č rt p a im a sm isel, če im a rek a, ki jo d rž a v a p riz n a va k o t k ra jin sk o dobrino, dovolj vode. Istočasno so c ia listič n a sv e to v alca p o u d a rja ta , d a je konzorcij P o jan a že o d k ril d ru g e, e k o n o m sko sp rejem ljiv e re šitv e za n a p a ja n je v o d o v o d n e m reže, o b staja p a tu d i m ožnost d e ln e p o v ezav e Gospodarstvenikom Per m arzo 1989 p e r le azien d e con p rev isto g iro d affari su p erio re ai 480 m ilioni. Q u esta scad en za v ie n e p re sa in co n sid erazio n e p e r la p rim a volta. Infatti la scadenza era p re v ista p er il 22.4 e poiché q u e s ta d a ta c o in c id e con u n a g io rn a ta n on lavorativa, u su a l m e n te la scad enza ven iv a p ro ro gata. Il m in istero d e lle finanze ha o ra d eciso con u n d ec re to del 11.4 che la scad en za v ien e a n tic i p a ta alla u ltim a g io rn a ta lav o ra tiv a p rim a d e lla scadenza. 25.4 Za o b rtn ik e in trgovce: zap ad e rok za plačilo fiksnega p risp ev k a za p o k o jn in sk i sklad in prvi o brok v a ria b iln e g a p risp e v k a za p o k o jn ino in zdravniško oskrbo. Scade il te rm in e p er il p a g a m en to d ei c o n trib u ti IN PS fissi ra t iz p a sto ra ln e te o lo g ije n a L a te ra n sk i u n iv e rz i v R im u "Gli slavi d e lla val N atiso n e. R elig io sità e p ro b le m i p a sto ra li" (Slo v en ci v N a d išk ih d o lin ah . V er n o st in p a sto ra ln i problem i). N a jv eč ji u sp e h A n g ela C ra c i n e p a je, d a je o d k ril važno zgod o v in sk o -k u itu m o listin o Starog o rski sp o m e n ik , ki je bil o b ja v ljen tu d i v p o se b n i ita lija n sk i b ro šu ri "A ntiche p re g h ie re pop la ri slo v e n e d e l sa n tu a rio di c aste lm o n te" le ta 1974. O d k ritje je iz re d n e g a p o m ena, saj se je s tem d o k u m e n to m o d p rla no v a s tra n v zg o d o v in i n e le B en ešk e S lovenije, tem v e č c e lo tn e g a slo v e n sk e g a prosotora. V tem d o k u m e n tu iz 15. sto le tja so n a m reč z a p isan i v slo v en ščin i O če naš, Č ešč e n a si M arija in A pos to lsk a v e ra in torej jasn o d o k a zujejo, k a k o je ob sto jal v p r e te k lo sti e n o tn i slo v e n sk i prosotor. Za vse k a r je m o n sin jo r C ra c i n a v svojem živ ljen ju n a re d il se m u isk ren o zah v alju jem o in m u voščim o, d a b i še do lg o le t ostal v n aši sredi. gli operatori p er il fondo p e n sio n e com e p u re la prim a ra ta p er il co n trib u to p e rc e n tu a le sia p e r le p en sioni che p e r le spese sanitarie. 30.4 M oram o p red lo žiti d a v čnim u radom prijavo o d te g lja jev na hon o rarje izplačane profesionistom in strokovnim so d ela vcem v te k u le ta 1988 - obrazec 770. Scade il term in e p er la p re se n tazione del mod. 770 rig u a rd a n te le rite n u te d'acco n to effettu ate d u ra n te il 1988 per prestazio n i di lib eri professionisti o co llab o ra tori esterni. P rijave dohodkov IRPEG: d a v čn i zav ezanci, ki niso dolžni pred lo žiti b ila n ce m orajo do te g a d atu m a o d d ati prijavo dohodkov in obraču n d a v k a (obrazec 760). P re s e n ta z io n e d ic h ia r a z io n e IRPEG: tu tte le società e gli en ti che h an n o l’o b bligo di p re se n ta re il bilancio, devono p re se n ta re e n tro q u esta d ata il m odello 760 per i re d d iti 1988. 5.5 Z apade rok za obračun, vpis in plačilo d av k a IVA za po d jetja z prom etom nižjim od 480 m ilijo n o v za p rv o tr im e s e č je 1989. S cade il te rm in e p er il co n te g gio, l'a n n o taz io n e e il p a g am en to dell'IV A p er re d d iti inferiori a 480 m ilioni p e r il prim o trim estre 1989. O d 2.5 do 31.5 V te k u tega m eseca bodo m orali vsi stalno b i vajoči v Italiji p rijav iti dohodke za leto 1988 in seveda p o rav n ati m o reb itn e dajatve. Letos bom o z o m re ž je m v o d o v o d a " F riu li c e n tra le ". B ulfone in Z an fag n in i n a d a lje z a h te v a ta , naj d e ž e la n a m e sti u stre z n e m e riln e n ap ra v e, ki naj staln o n a d zo ru jejo to k N ad iž e tu d i v zvezi z izk o riščan jem iz v irk a Pojana. Č e b i b ila re k a ogrožena, bi bilo n u jn o tu d i to vodo p re u sm e riti v re č n o strugo. Č e bo d e ž e ln i sv e t sp re je l r e solucijo, bo d e ž eln i o d b o r z a d o l že n , d a p o se ž e p r i p ris to jn ih v la d n ih te le s ih za zaščito N a d i že. m orali o b ra ču n a ti tu d i dohodek od zem ljišč po no v ih osnovah, ki jih bom o do b ili n a k ata ste rsk em uradu. O brazci sicer niso še na raspolago a iz obvestil, ki jih je posredovalo m in isterstvo so tu d i letos p re d v id e n e d o ločene n e b i s tv e n e sp re m e m b e ; b a je b o d o tu d i b arv e obrazcev p rim ern e za lažje čitan je navodil in podobno. N o k ak o rk o li že važno je, da si čim prej ured im o vso d o k u m en tacijo, d a bom o čim prej u g o to v i li p ri čem smo. In qu esto p eriodo scade il te r m ine p e r la p resen tazio n e d ella d e n u n c ia dei re d d iti e d e lle re la tiv e tasse p e r il 1988. E ntro q u e sta d ata dovrem o p u re p ro v v e d e re al p a g am e n to di e v e n tu a li im poste. I m o delli non sono ancora a disposizione m a d alle inform a zioni fornite dal m inistero risu lta ch e an ch e q u est'a n n o i m odelli avran n o d e lle differenze form ali e che i colori p re sce lti saranno a d a tti p e r u n a più facile in d iv i d u azione d e lle risp ettiv e caselle. Facciam o p re se n te ch e il red d ito d ei te rre n i v e rrà q u est'an n o c a l colato in base ai nuovi p aram e tri e alle co ltu re esistenti. 20. aprila 1989 Stran 3 Dela Fanči Gostiše v Beneški galeriji Mlada brieza spet v Reziji N A P O B U D O Š T U D IJ S K E G A C E N T R A N E D I Ž A O D 9. D O 22. JU L IJA V B en ešk i g a le r iji v Š p etru ie o d s o b o te na o g le d za n im iv a r a z s ta va s lik a r k e Fanči G o stiša . Na o tv o r itv i s ta s p r e g o v o r ila k ip a r Ja n e z L en a ssi (prvi z le v e ) in p r e d s e d n ik tu r is tič n e u sta n o v e P aussa. Na s lik i slik a r k a m e d p r e d s e d n ik o m P a u ssa in p r e d s e d n ic o D ruš tva b e n e šk ih lik o v n ih u m e tn ik o v S an dro M a n zin i Legge pronta sulla tutela segue da p ag.l_____________________ ] equivoci, il m inistro ha tenuto a p re c i sare che si tra tta di u n vero e proprio testo di legge e non di un "testo u n i co" di unificazione delle disposizioni esistenti, ag giungendo che sulla sua presentazione c'é l'accordo di tu tti i p artiti della m aggioranza di governo. M accanico ha tenuto anche ad af ferm are che il "gran passo" della p re sentazione del testo del governo al S enato deve g iungere presto, perch é possa affiancarsi in tem pi u tili alle proposte già disponibili presso il co m itato ristretto. Sarà proprio q uella la sede dove verranno a galla i non im probabili li miti, in term in i di contenuti, del dise gno governativo. G ià prim a di allora, m a com unque dopo l’approvazione da p arte del con siglio dei ministri, M accanico scoprirà le carte e com unicherà alla m inoranza slovena il frutto del suo lavoro, p er riceverne un p arere in m erito. K uo h itro te č e cajt: že sp e t je tu M lad a b rie z a an je že cajt se vpisat. K ada bo? O d 9. do 22. julija. P rid eš z nam v Rezijo, kane? Se v arn em o v h o te l "Val R esia”. Zaki?K uo zaki?! Pom isli: k i dost sp re h o du sm o nardil; ku o je m arzia u o d e re k e Bila, p a k u o j' b lu o le p u o d arža t n o g e v vodi!; k a ’ sm o se ig ra l v p a le s tri an uone; ku o sm o piel, plesal, se učil po sloviensko; k a ’ sm o se d iv e rtii, z a b a v a l n a iz le tu ; k u o sm o se le p u o im iel v h o telu... N u, lietos, ki poznam o p re star, bo še buj lepuo. H iti se vpisat! N aš tele fo n (Š tudijski c e n te r N e d iž a /C e n tro stu d i N ediža) je 727152. ... kuo je č ista an m a rzia u oda re k e B ila Rečan ima 20 let Gita indimenticabile Društvo je uradno nastalo 19. aprila 1969 K u ltu rn o d ru štv o R ečan z L es p r a z n u je te d n i sv o jo d v a jse tle tn ic o . U rad n o je n a m reč n a sta lo 19. a p rila 1969. leta, v e n d a r je že n ek aj časa prej sk u p in a m la d ih iz grm išk e o b č in e d e lo v ala n a k u ltu r n e m p o d ro č ju z zelo jasn im — in tu d i jasn o p o v e d a n im — n a m e n o m o h ra n iti in p re d v sem o živ eti k ra je v n o slo v e n sko k u ltu ro . Z ato so v p rv ih le tih d e lo v a n ja član i d ru štv a d o ž iv e li zelo o stre n a p a d e . V se to p a je p riv e d lo do tega, d a je sk u p in a m lad ih in te le k tu a lc e v , k i se je zavedala, da g re sto le tja staro ljudsko izro čilo v pozabo, d a se g o sp o d a r sko, so cialn o in k u ltu rn o sta n je S lo v en cev v B enečiji s ta l n o slabša, še bolj strn ila svoje vrste. V te h d v a jse tih le tih je KD R ečan p rire d ilo n e šte to p rire d ite v in je v d o b ri m eri tu d i u resn ičilo cilje, k i si jih z a sta vilo, p re d v se m m u je u sp elo p rib liž a ti m lad in o in to še p o seb n o s tisto pom em bno, v e li ko in p rilju b lje n o p o b udo, ki je S enjam b e n e šk e pesm i. N a izred n o v elik o in h v a le v re d n o delo, k i g a je v te h 20 le tih k u ltu rn o d ru štv o R e čan n a re d ilo se v p rih o d n ji šte v ilk i sp e t vrnem o. Da S. Leonardo a Val D ’Olmo presso Palermo "U n a g ita in d im e n tic a b ile " , hanno detto alunni ed insegnanti delle scuole m edie di San L eonar do e di C ervignano rientrando allaereo p o rto di Ronchi dopo aver passato cinque splendidi giorni in Sicilia ospiti delle fam iglie di V al le D'Olmo, com une della provin cia di Palermo. L ’in iz ia tiv a è p a r tita da un g ru p p o di in se g n a n ti che, fre quentando un corso di aggiorna m ento, hanno fatto nascere l'idea di un gem ellaggio tra scuole m e die così distanti. G ià l'arrivo è sta to di una cordialità sorprendente: "Pressoché tutto il paese con stri scioni e fanfara ci ha accolti con sim patia e affetto suscitando in noi un senso di com m ozione”. I ragazzi sono stati ospitati dalle fam iglie e trattati con ogni p re m ura ed attenzione. O gni giorno hanno potuto visitare le zone più belle e caratteristiche: Cefalù, Pa lermo, A grigento con la V alle dei Tem pli. I ragazzi hanno cantato e ballato canti sloveni e friulani, te stim oniando le realtà in cui ope rano le due scuole, concludendo con un canto siciliano. La scuola di Valle d'O lm o ha al lie ta to a llie v i e professori con danze e m usiche tipiche della loro tradizione. G li incontri più signifi cativi sono stati quelli con gli in segnanti e gli alunni della scuola m edia e con le au torità com unali d urante i quali sono stati scam bia ti i doni, targhe e pubblicazioni che hanno testim oniato la volontà di continuare il rapporto di am ici zia così m eravigliosam ente avvia to. 1 — IL P E R I O D O F A S C I S T A E I S U O I R IS V O L T I N E L L A V IT A R E L I G I O S A D E L L A S L A V IA F R I U L A N A La proibizione dell’uso della lingua slovena Prem essa La m inoranza slovena in Friuli ha una sua storia ricchissim a ed esem plare; tu tti g li aspetti, fin dalle sue origini, m eriterebbero un'esau rien te trattazione; a tem po opportuno potranno essere ad e g u atam e n te sv iluppati. Per ora, obbedendo anche ad u n a strategia pubblicistica, preferiam o partire dal m om ento più dram m atico, la proibizione dell'uso della lingua slovena nella vita religiosa, voluta da M ussolini n egli anni trenta. Costui, fin dal 1919, condannò il nuovo Regno di Jugoslavia come u n ’assurdità; i cosiddetti Jugoslavi dovevano ven ir spezzettati in una serie di stati (croato, serbo, slove no) p er facilitare la p enetrazione italiana nei Balcani. Q ueste rim ar ranno le sue intenzioni effettive anche quando, p er strateg ia p o liti ca, farà delle am bigue avances am ichevoli. Infatti, se nel gennaio del 1924 concluse u n accordo con la Jugoslavia secondo i carism i della m igliore diplom azia tra d i zionale, già n ell'o tto b re del 1926 ordinò in segreto di ten ere p ronte venti divisioni p er un attacco im provviso alla stessa. Q uindi fece m arcia indietro, m a non tan to da non sovvenzionare i terro risti cro ati ed ospitare in Italia il loro capo A nte Pavelič (1). Q uesta politica aveva dei rifles si im m ediati sulle m inoranze sla ve in Italia. Se le violenze più gravi avvennero a Trieste, nell'Istria e nel G oriziano, non m eno fastidiose si m anifestarono le irru zioni fasciste nelle V alli del N atisone. Per il D uce le m inoranze in Italia risultavano statisticam ente irrilevanti per cui tu tte le soprav vivenze etn ich e dovevano scom parire, se n ecessario ricorrendo alla forza (2 ). La lingua slava equ ivoco nazionale N el 1930 gli Jugoslavi sm asche rano una rete spionistica italiana che faceva capo a ll’am b asciata italiana di Belgrado. Era quello il tem po che la frenesia bellica di M ussolini aveva ipotizzato come opportuno p er u n attacco di sor presa alla Jugoslavia, abb in ato questa volta ad un'incursione n e l la Francia m eridionale, colpevole di aver voluto prim a e difeso poi la G rande Jugoslavia (3). Si capi sce che non c’è tem po più o m eno favorevole p e r sferrare attacch i alle m inoranze nazionali, dal m o m ento che basta un sem plice am mennicolo, anche pretestuoso, per pu n tare su u n obbiettivo facile e sguarnito. Così nel luglio del 1931, m entre tra Italia e S. Sede si agita la gra ve questione dell'A zione C attoli ca, il prefetto di Udine, M otta, scrive a ll’arcivescovo m ons. G. Nogara: Rassegno all'E.V. l'unito elenco di Sacerdoti che continua no a predicare e ad insegnare in lingua slava. Le popolazioni presso le quali ì Sacerdoti di cui trattasi esercita no il loro m inistero, conoscono e parlano, nella totalità, la lingua italiana, appartengono esse a re gioni riunite alla Patria fin da an tica data. Rappresento pertanto l'in co n ven ien te all'E.V. con pre ghiera d'im partire disposizioni, perchè anche in tali località sia usata dai Sacerdoti la lingua ita liana sia nell'insegnam ento del catechism o che n elle prediche. 1 - C lem encigh don Antonio, v i cario di Valle di Soffumbergo; 2 - Vidim ar don Antonio, capp. di Canebola; 3 - G orenszach don Giuseppe, parroco di S. Leonardo; 4 - Dorbolò don Giovanni, capp. di S. Leonardo; 5 - Sdraulig don Luigi, capp. di Codromaz; 6 - Petricig mons. G iovanni, v i cario foraneo di S. Pietro al Nat.; 7 - D rec o g n a do n G iu se p p e , coop. di S. Pietro al Nat.; 8 - Q ualizza don Pietro, capp. di Vernasso; 9 - Guion don G iovanni, capp. di Azzida,10 - V e n tu r in i d o n G iu se p p e , capp. fe stiv o di Clenia; 11 - D om eniš don Antonio, parro co di Drenchia,12 - C o s m a c in i d o n A n to n io , capp. di S. G iovanni d'Antro; 13 - Cruder don G iovanni, capp. di Rodda; 14 - Jussigh don G iuseppe, capp. di Brischis; 15 - Q ualla don Luiqi, capp. di Mersino,16 - Cuffolo don Antonio, capp. di Lasiz; ^ ’ CHgon don Luiqi, capp. di Erbe zzo; , S}°bbe don G iovanni, capp. di Savogna; 19 ~f-!}iaci9 don G iuseppe, capp. di Tercimonte; 20 MS1°tbhe don E9 idio, capp. di M ontem aggiore." (4). Q uesto docum ento prefettizio conferm a che fino a questa data tutti i sacerdoti in tu tte le cure della Forania di S. Pietro usano la lingua slovena nella predicazione e nell'insegnam ento del catechi smo. Al n.4 é riportato il nom e an che di colui che tra poco trad irà la sua Slavia per tre n ta denari. Il Prefetto, con la tipica m entalità da burocrate, traduce u n 'aspira zione in una realtà statistica: la totalità della popolazione slovena, com presi i bam bini del catechi smo, conosce e parla la lingua slavena; la prova incontrovertibile consiste nel fatto che la Slavia é unita all'Italia fin dal 1866. Il g e nio della civiltà italica é irresisti bile; solo finalità antinazionali del clero locale tendono forzatam ente a tenere in vita un linguaggio che nessuno vuole. Il Prefetto non fa che tradurre in pratica le convin zioni fasciste nei confronti delle minoranze. N ogara spedisce copia della le t tera prefettizia alla S egreteria di Stato di S. S antità con le seguenti precisazioni: "1 - essere vero che nella quasi totalità gli abitanti di quei paesi (Slavania) capiscono l'italiano. Non m ancano però, so prattutto nei paesi di m ontagna e tra i vecchi, di quelli che non lo capiscono. L'ho constatato io s te s so l'anno scorso, com piendo ivi la Visita Pastorale. N elle fa m iglie però, fatte pochissim e eccezioni, si continua a parlare slavo,- 2 - il clero di quella regione é attacca tissim o alla lingua slava. Io non ho m ancato di insinuare che, al m eno coi bam bini, in segnando il catechism o, si adoperi la lingua italiana e che nei paesi più grossi qualche predica si tenga in lin gua italiana. Mi sono subito ac corto della m anifesta ostilità con cui la proposta era accolta; 3 — a conferm a di ciò sta il fatto che, avendo il m io A n tecesso re credu to bene di ordinare che si predi casse in lingua italiana, il clero ricorse alla S. Sede, la quale d ie de ragione ad esso e così il d e creto arcivescovile non ebbe cor so,- 4 q u elle popolazioni, quan to sono tenaci nella loro lingua, altrettanto sono di se n tim en ti ita liani, tanto che n ell'u ltim a guerra diedero all'esercito un buon con tingente di volontari; 5 a m io avv iso un'im posizione, soprattut to in questi m om enti, sarebbe m a la m en te accolta dal clero e forse anche dalle popolazioni e potreb be provocare qua e là d elle rea zioni. A d ogni m odo non do vreb be toccare al V escovo di farla. M olto m eg lio una penetrazione, che dirò pacifica. In questo se m i nario da tre anni si insegna lo slavo e tra qualche anno avrò qualche sacerdote italiano in gra do di parlare lo slavo. M andato in quei pa esi potrà usare un linguaggio m isto e poi a poco a poco usare quasi solo l'italiano" ( 5 ). (continua) Faustino Nazzi Note: 1 - M ack Smith, M ussolini 1981 p. 54, 198 2 — R. De Felice, La questione d el l'A lto A dige nei rapporti italo-tedeschi, in Storia C ontem poranea, die. 1972 p. 726. 3 M ack Smith, cit., p. 221. 4 ACAU (Archivio della C uria A r civescovile di Udine), Busta Lingua Slava, lettera del 27-7-1931. 5 Ivi, lettera del 29-7-1931. VELIKA IN T EŽ K A IZ G U B A ZA CERK EV IN ZA VSO BENEŠK O SLOVENIJO PRESENTATI VENERDÌ’ 7 A S. PIETRO AL NATISONE Gaspuod Laurenrig je potiho šu Tre scrittori di frontiera per una realtà suggestiva v- V četrtek progreb pri Sv. Stoblanku, kjer je biu za duhovnika nad 50 liet s prve strani ki so nam d a li živ ljen je. Z atuo, če je b lu o p o trie b n o p a rje t za skiero, lo p a to in "m a la n d rin "-pikon, je b iu m e d p arv im i, k a d a r sm o p o sta v lja li o d e r al p a o lta r za štirije z ič n o m a še v a n je n a K a m enici, n a k u ltu rn e m sre č a n ju so sed n jih n aro d o v . B ranu je n aš je z ik in širil lju b e z a n do n je g a z v sem i svojim i m očm i: z m o litv i jo, p esm ijo in k u ltu rn im i m a n i festacijam i. Ko je b il še m lad, je b iu m ed p arv im i, k i je o rg a n iz ira l te a te r za otroke, s p rilju b lje n im i, sim p a tič n im i k o m ed ijam i, k i so se s to r ie s m e ja t c ie li š to b la n s k i fari, zatu o n i n ič ču d n o , d a je p o stal p rv i p re d s e d n ik "B eneš k e g a g led ališča", k o je b ilo to u stan o v ljen o . Še ta v ž e n te lie t lju d e m o sta n e v u še sih n je g a jasen , sre b a rn o z v e n e č i glas, k o je n a z n a n ju u T e a tru R istori, u Č ed ad u , k u l tu rn i p rog ram , al p a v se b in o k o m edije, d ra m e "B en ešk eg a g le dališča". M u n i b lu o tre b a m ik rofona. P rav ta k u o n am o sta n e v u še sih vsem n je g o v glas, ko je p ie u sv eto m ašo, al p a p re b ie ru S vet E v an g elj n a K am enici. T e žk u o je p is a t o njem , o tem v e lik e m sin u B enečije. V se b e se d e o sta n e jo p ra z n e p re d n je govo veličin o . Č lovek, k i je d o l žan p isa t o njem , n e ve, k je z a č e t in kje k o n čat. Pa tu d i o n n i m a ral p ra z n ih b esed . Bil je mož, človek, d u h o v n ik , d u šn i p a s tir dejanj, faktov, n e besied . C e že m oram p is a ti o njem , k a r m i je težko, se g a ra d sp o m i njam , k o t člo v ek a, k i se je ra z d a ja l za ljudi. Z anje n i b iu sam u o d u šn i p a stier. Biu je n jih p o m o čn ik , d o b ru o tn ik , sv e to v a lec, so c ia ln i d elav ec. N a sto tin e p e n z io n u je ušafu ljudem . V ozu jih po šp italih , o b isk al b o ln ik e in o z d ra v lje n e vozu sp e t dam u. Za v sa k e g a je im eu d o b ro b esiedo, d o b a r nasv et. N aj m i je tu dovoljeno, d a la h k o s p o n o so m poviem , d a je b iu tu d i m e n i v v e lik o oporo z n jeg o v o d u h o v n o pom očjo. V ičk ra t , k a d a r sem b iu v težavah, v šk rip cih , v m o raln i in d u še v n i p o trto sti, sem se z a te k e l do n je ga. Po k ra tk ih , v ča sih tu d i ra z b u rk a n ih razg o vorih, sem se v r n il d o m o v p o to la ž e n , m ire n , p o ln lju b e z n i do človeštva, k i m i jo je zn al v sa d iti v srce gospod L avrenčič. Ko sm o m u šli la n sk e p o zne zim e v o ščit p re d sta v n ik i slo v e n sk ih o rg an izacij za n jeg o v 80. ro jstn i dan, sm o m u, k o t je n a v a La terra di frontiera é il com une denom inatore che lega i tre scrit tori p resen tati venerdì 7 aprile nella sala consiliare di S. Pietro al N atisone. M arko Kravos, Luciano M orandini e Franco Fornasaro, a ttra verso le parole dei professori Bressan, Scialino e Pittioni, hanno fatto rivivere i tem i essenziali del loro vivere in una realtà com plessa come q uella di un popolo di confine, che però proprio in quanto tale può porsi in una posizione di privilegio rispetto ad altre, come fonte di ispirazione e laboratorio di avanguardia. Z le v e M arko K ravos, L uciano M o ra n d in i In A rn a ld o B ressan Jeziki sosedov v šoli Resolucija socialističnih svetovalcev predsedniku Pokrajine Ita lija n š č in a , slo v e n š č in a in n e m šč in a naj b o d o o b v ez n i je z i k i v v se h o b v e z n ih šo lah v F u r la n iji-Ju lijsk i k rajin i, v S lo veniji in n a K oroškem . T o p red la g ajo , v reso lu ciji, k i so jo p o sla li p re d s e d n ik u v id e m sk e p o k ra jin sk e u p ra v e V en ieru , so c ia listič n i p o k ra jin sk i sv e to v a lc i H e rb e rt Rose n w irth , G iu se p p e F irm in o M arin ig , P rim o M a rin ig in G ia n n i N assiv era. O re so lu c iji so že raz- Italia - Grecia: i diritti dei lavoratori emigrati Il regim e generale di sicurezza sociale p er i lavoratori subordinati d ell'industria e del com m ercio e gli e q u ip a ra ti, p rev ed e, in lin e a di principio, l'attribuzione di pensioni di vecchiaia alle età di 65 anni p er gli uom ini e 60 per le d onne p u r ché la persona interessata abbia prestato un certo num ero di gio r n ate lavorative (alm eno 5050) p e r le quali siano stati versati i relativi contributi. T uttavia, la legge p rev ed e altresì l’attribuzione di u na pensione a n ti cipata di vecchiaia, com pleta o ri dotta, nei casi seguenti: pensione an ticip ata com pleta a) all'età di 62 anni p er gli uom ini e di 54 p er le donne, p urch é la p e r so n a in te re s s a ta a b b ia p re s ta to 10.000 gio rn ate lavorative e siano stati versati i relativi contributi. b) all'età di 60 anni p er gli uom ini e di 55 p er le donne, p u rch é la p e r sona interessata abbia p restato un certo num ero di g io rn ate lavorative in m estieri pesanti e m alsani in d i cati dalla legge. Sotto la pressione dei sindacati, la lista dei lavori p e santi e m alsani va sem pre p iù es tendendosi e, attualm en te, essa ri guarda oltre il 40% d eg li assicurati del regim e generale. c) all'età di 58 anni (per uom ini e donne), purché la persona in te res sata abbia p restato 10.500 g io rn ate lavorative (pari a 35 anni), e siano stati versati i relativi contributi. T rattasi di una recen te m odifica alla legislazione, ispirata dalla vo lontà di m igliorare la sicurezza so ciale dei lavoratori, e non d al tim o re della disoccupazione, che p er il m om ento è trascurabile. Il finanziam ento delle pensioni di vecchiaia non pone alcun prolema nei casi a) e c), dato che è altis simo (10.000-10.500) il num ero delle g io rn ate lav o rativ e p e r le q u ali sono stati versati contributi, e che per altro sono pochi i lavoratori che possono totalizzare questo n u m ero di giornate lavorative e con tributive, acausa della seconda g u erra m ondiale, della g u erra civile d a za te p rilo žn o sti, voščili p u n o zdravja, sre č n e g a in v e se le g a ži vljenja. N am n i b lo vslišan o in tu m i p rih a ja n a m isel verz n a šeg a p o k o jn e g a p e sn ik a Ivana T rinka: "... Piovi, piovi, čolnič, p io v i v tej m i sm e ri,/n e k d o je n a d nam i, k i n am p o ta meri..." T ako nism o krivi, če se n a še ž e lje n e u r e s n ič u je jo . T a jš n i m ožje, p a tu d i m ašniki, k o t je b iu gosp o d M ario L aurenčič, se rie d k o rodijo, m o re b it v sa k ih stuo lie t adan, zatuo so o p ra v ič ljive n a še g re n k e suze, k i jih to čim o za n a še g a d o b ro tn ik a ob n je g o v im o d p a rtim grobu. P ri Sv. Š to b la n k u so v č e trte k p o d k o p a li n je g o v o tru p lo , p a n jeg o v duh, n je g a d o b ro učilo, d o b r a d i e l a n e b o jo n i k d a r um arla. N ik d a r n e bo u m arla n je g a zapuoved: "B ratje im ejm o se ra d i in p o m a gajm o se m ed sabo!" Izidor P redan-D orič (1945-1949), e d ella disoccupazione d egli an n i 50 che ha condotto ad una fortissim a em igrazione. Invece p e r q u an to rig u ard a il fi nanziam ento nel caso b), p o treb b e ro sorgere problem i, e p e r questo che è stato previsto u n aum ento dei contrib u ti p e r le g io rn ate lavo rativ e p restate nei m estieri p esanti o m alsani che figurano n ell'elenco stabilito d alla legge. P ensione anticipata ridotta Tale pensione può essere conces sa agli uom ini di 60 anni e alle d onne di 55 che abb ian o m aturato alm eno 4050 g iornate lavorative e co ntributive. La pensione viene a t trib u ita su dom anda d ella persona interessata. La riduzione non può su p erare i 60/200 o il 30% dell'im porto d ella p ensione com pleta.D ato che l'im porto d ella pensione com ple ta è pari al 70% del salario m e dio percep ito dall'in teressato nei d u e ultim i anni p er i q u ali ha con trib u ito prim a d ella p resentazione della dom anda, l'im porto d ella p en sione rid o tta è pari al 49% del sala rio medio. La leg g e p rev ed e la flessibilità d ell'età di p en sionam ento tra 65 e 60 anni (per g li uom ini) e tra i 60 e 55 anni (per le donne), in base alla frazione 60/200. In tale frazione, il num eratore ra p p resen ta il n um ero d i m esi tra 60-65 o 55-60 (5 ann i p er 12 = 60 mesi). Cosi, se si o ttien e la p ensione a 60 anni o a 55 anni, essa è dim in u i ta d el 60/200; se la si o ttien e a 60 anni e un mese, o a 55 anni e un mese, essa è dim in u ita del 59/200; se la si o ttien e a 64 an n i e undici mesi, od a 59 an ni e u n d ici mesi, essa è dim in u ita del 1/200. T uttavia, d all'e n tra ta in vigore d ella recen te leg g e 825, tu tti i b e neficiari di una p ensione rid o tta di vecchiaia si vedono la stessa tras form ata in pensione co m pleta al com pim ento d ell'età di 68 anni. Ado Cont, Patronato INAC p ra v lja li v kom isiji za k u ltu ro v v id e m sk i p o k ra jin sk i u p rav i. T u b o d o v k ra tk e m stv a r sp e t v zeli v pretres, k e r p o d p isn ik i želijo, d a b i n a šli so g lasje v seh skupin. K m alu zatem p a bo re so lu cija p rišla v razp rav o in g la so v a n je v p o k ra jin sk i sv e t v V idm u. P o d p isn ik i so p re p rič a n i, d a bo re solucija, k i te ž i k m ed seb o jn em u sp o zn a v an ju in k u trje v a n ju so žitja, sp rejeta. Bruna D orbolò, prof. S cia lin o In P ittio n i te r Franco F ornasaro V S R E D IS C U PO ZO R N O STI V P R A Š A N J E E K O N O M S K E G A SO D E L O V A N J A V Špetru obisk prijateljev iz Bosne Gostje pokazali velik interes za znanstveno in tehnično sodelovanje s Fidio P re d k ra tk im je b ila n a ob isk u na o b čin i v Š p etru , k je r jo je sp rejel ž u p a n G iu se p p e M arinig, d e le g a c ija p re d sta v n ik o v družb e n o -p o litič n e g a živ ljen ja m esta B anja Luka, k i sta jo v o d ila žu p a n M ile G azič in re k to r u n iv e r ze Ib rah im T ab ak o v ič. D e le g a c i jo iz B osne je sp rem ljal d ire k to r im p e x a n a H o b le su in čla n v o d stv a G o rsk e sk u p n o sti N a d išk ih do lin M ic h e le C arlig. V s re d iš č u p o z o rn o s ti m e d ra z g o v o ro m so b ila p re d v se m v p ra ša n ja e k o n o m sk e g a so d e lo vanja. V te m o k v iru je M ich ele C a rlig o sv e tlil g ostom p e rs p e k tiv e razv o ja N a d išk ih dolin, o b e n em je sp re g o v o ril tu d i o d v eh Mass-media in manjšina M no žičn i m e d iji in n a ro d n o s tn a m a n jšin a v N a d išk ih d o lin a h in v F u rlaniji, to je n aslo v razsik av e , k i so jo p re jšn ji p e te k p re d s ta v ili n a se d e ž u d ru štv a Ivan T rin k o v Č edadu ob p riso t n o sti tre h ra z isk o v alcev E m idija S usiča in R iccard a R u tta rja (Slo v e n sk i raz isk o v a ln i in štitu t) in P e tra B eltram a (Inštitut za n a ro d n o stn a vprašanja). G re za zelo široko zastav ljen o em p iričn o raziskavo, ki o b ra v n a v a v rsto v p ra šan j in p o n u ja celo k o p ico zan im iv ih p o d atk o v , ki p o trju je jo najbolj p ro b le m a tič n e a s p e k te ž iv ljen ja slo v e n ske n a ro d n e sk u p n o sti v v id e m ski p o k rajin i, ta k o v B enečiji kot v F urlaniji. p o d je tjih z m ešan im kap italo m , k i že d e lu je jo v o k v iru šp e trsk e in d u strijsk e cone. Ž u p a n M a rin ig je sp reg o v o ril o p riz a d e v a n jih o b č in sk e u p ra v e za v se stra n sk i razvoj N a d išk ih dolin, k i m orajo p o stati, k o t je po u d a ril, tisti m ost, tista stičn a točka, k je r se razv ija v se stra n sko so d elovanje. G ostje iz B anje L uke so n ato p r e d s ta v ili g o s p o d a rs k o slik o Bosne in o b en e m m o žn o sti so d e lo v a n ja v o b lik i p o d jetj z m eša n im k a p ita lo m m ed to ju g o slo v a n sk o re p u b lik o in N ad išk im i d o lin a m i ozirom a F u rlanijo. P ro fesor T ab ak o v ič, k o t izhaja iz H ra l \ ■ ■ E fE T E n tis k o v n e g a s p o ro č ila , je m e d d ru g im p o k azal p re c e jšn je z a n i m a n je za p o b u d o Fidie, k i bo v N a d išk ih d o lin a h re d ila p o sk u s n e k u n ce. Izrazil je tu d i željo, d a b i k ra je v n i u p ra v ite lji p o sre d o v ali p ri v o d stv u F id ie za srečanje, n a k a te re m naj b i p re v e rili m ožnost z n a n stv e n e g a in te h n ič n e g a so d e lo v a n ja s p o d o b n im i b o sa n sk im i pod jetji. L ahko b i p rišlo do u re sn ič itv e sodelovanja, je m e d d ru g im p o u d a ril prof. T a b akovič, tu d i s p o b u d a m i z m e šan im k ap italo m , k a r b i b ilo v o b o je s tr a n s k o e k o n o m s k o in p re d v se m z n a n stv e n o korist. ZBORNICA ZA : iviNO ustrijo OBRT KMETIJSTVO Mere q o R iz iA XIX. MEDNARODNI SEJEM V GORICI 29. april - 7. maj 1989 TA JN IŠ TV O : T el. 04 81 /2 21 77-2 22 33 D IR E K C IJA : T el. 0481/520430 20. aprila 1989 Stran 5 PROTI TELI O D L O Č IT V I V L A D E SO SE O ST R O U P A R L I IT A L IJA N S K I D E L A V C I A N P E N Z IO N IS T I Plačjaš tiket še če jo boš teu tikat... Zakaj muorajo stiskat pas nimar le tisti? Se na misu jim na pride vzet tistim, ki imajo previč T ale vla d a , tel g o verno, k a te rega p r e d s e d n ik je d e m o k ristian C iriaco De M ita, n o b il d r u ž i n e po p reim k u , je n a p ra v u v e lik g rieh pru o t b u o z im lju d em , pruot d e la v c e m . O d sa d a naprej, če m u o ra m o iti s e z d r a v it u špita u , s m o p a r s ilje n i p la č ja t tic k e t, fa rd a m a n a b esied a , k i jo n a p o zn a ta še, n e ita lija n s k i n e s lo v e n s k i slo v a r (d izio n a rio a l pa vocabolario). U b u o zih b e sie d a h p o v ie d a n o , tik e t p o m e n i p la č ja t p o 10 (deset) ta v ž e n t lir n a dan, za tiste, ki se zd ra v ijo u šp ita lu . Pravijo, da tu o le v e lja s a m u o za p a rv ih d e s e t d n i šp ita la . Proti tik e tu so s e ostro uparli ita lija n sk i d e la v c i, p o se b n o pa p e n z io n is ti, k i jim s tik e ta m sla b ša jo zd ra vje, k ra jša jo ž iv lje n je in jim je m lje jo v s a k d a n ji k ru h iz ust! Proti tik e tu jih je na m ilijo n e p ro te sta lo po ita lija n s k ih p la c ih in je s t s e m z n jim i. U prašam se, z a k a j m u o ra jo te b u o zi zm e ra j n a stra d a t, plačjat; z a k a j m u o ra jo s tis k a t p a s le tis ti, k i ga sa ld u stiska jo ? Te b o g a tih g o sp o d o v n e briga tiket. O ni n e g red o u tis te šp ita - le, k a m o r h o d ijo n a v a d n i ljudje, n a ši d e la v c i in p e n zio n a n i. Ne. O ni im a jo lu k s u z n e k lin ik e , k a m or n e m o re n a v a d n i č lo ve k. Pa De M ita, n o b il De M ita nuca, im a p o trie b o su d u, denarja, za sv o j g o v e rn o in m u n e pridi n iti na m ise l, da bi la h k o blagajno, k a s o n a p u n u od tistih, k i im a jo p revič. Ne, n o b il p a rja teju se n e m o re tik a t s tiket, za tu o je trieba p a rtis n it te buoge, zm ieraj, sa ld u te b u o g e! Te p a rv i tie d a n s e m b iu je za n k o t d e v e ts tu o ta n ž e n t h u d ič ju , k a d a r s e m v id e u po te le v ižio n u k o n c e r t F ra n k a S in a tra , L iza M in n e lli in S a m m y D a vis J u n i or. Za p o s lu š a t ta k o n c ert so p la č ja li g o sp o d je n jih "tiket" od 320 do 450 ta v ž e n t lir! Kar so im e le p a r fu m a n e dam e, g o sp e n a seb e, g rem o u m ilia rd e. S a m u o p ro fu m od v s a k e d a m e bi la h k o p la č ju d e s e t tik e to v za te buo g e. Č e p a bi š tie l v re d n o st k rzn i (p elliccie), bi la h k o v sa k a g o sp a p la č ja la po ta v ž e n t tik e to v za te buoge. "Eko — s e m p o m islu — kje r bi m u o ru g o v ern o za m o šn o p o tip a t in parjet!" Pa ne. G o sp o d o v tik e t s e n e s m e tikat. N aj p la čju jejo tisti b u ogi norci, k i so n a v a je n i! T uole m e boli, tu o le m e je zi. Bi la h k o za sto p u De M ita, z a tuo, k e r im a p re d M ita n o b il "De". N e m o re m pa z a sto p it B et tina C raxia, k i p re d s ta v lja z n je g o v o d e la v s k o stra n k o (PSI) v g o v e rn u d e l ita lija n sk ih d e la v c e v . V si sm o se troštal, da ko bojo so c ia listi u g overnu, bo šlo d e la v c e m an k u m e ta m buojš. Tle pa im a m o razo ča ra n je (d e lu sio ne). N a m e s t iti na buojš, n a m e st iti naprej, g re m o porit, nazaj, k u rak, in tuo s pom očjo, z " b e n e p lacito" d e la v s k e g a partita. Pred k ra tk im sm o se srečjal trije parjatelji, ki sm o parjateljsk o g o vo rili o te h rečeh: M iha, Ja n e z in jest. M iha je o b u p a n o p la n u z b e sie d o na dan, ko sm o b li ž e u zd ig n ili n e k a j k o za rc e v m erlota: "N aj m e B uoh fardam a, č e n e p rid e m o do tega, d e n a m storjo p la č ja t tiket, tu d i k a d a r b o m o ti k a l n a šo ženo". "Pod fa šizm a m so n a m po n ji v a h š tie l r a k le ob u s o je n e m grahu, sa d a n a m bojo š tie l še ko zle, u o jineT se je o g la su Ja n ez. "Roko, d la n bojo d a rža l k a k u oši p o d ritjo in od v s a k e g a ica, k i bo o d le tie lo u dlan, bom o m u o rli p la čja t tik e t al pa IVA." se je je z n o za d a ru oštier, k i je m u o ru k u p it “registrator" za par ta v ž e n t lir, k i p o te g n e na dan. "P rid em o d o teg a , da n a m storjo p la čja t tik e t in IV O tudi na sanje. Če b o š ga rd u o sanju, p la č ja š m anj, če b o š le p u o pa v ič l' je s p e t za rju M iha. Je st pa se m v s e p o ta la žu s te m p rep riča n jem , da ita lija n sk i d e la v c i in d e m o k ra ti n e bojo p u stili, d e se bo ta jšn e g a z g o d i lo. Bi m a n jk a lo š e tisto, da b o m o p la č e v a l IV O na jajca, k i n a m jih zn e se jo n a še zm e ra j buj b u o g e an rie d k e k a k u o ša ! V as pozdravja vaš Petar M atajurac V PETAK 21. AN V SABOTO 22. APRILA V ČEDADU Tre giorni di festa Vabilo Patronata Inac per la gente di Subit Predstavnika FGTB na razpolago za bivše rudarje Kot je že ratala trad icija bo v p e te k 21. an v so b o to 22. ap r ila v Č edadu, na p ob u d o Pat ron ata Inac, d e le g a c ija b e lg ijan sk eg a sin d ik a ta FGTB. G re takuo napriej tisto tesn u o so d elo v a n je m ed čed ajsk im Pat ronatom Inac an b elg ija n sk im sin d ik atom , k i je puno hnucu še p o se b n o n ašim b iv šim ru darjem an n jih družinam , saj takuo za ved o iz p arve rok e n o vo sti b e lg ija n sk e v la d e na e k o n om sk em p olju . V sa b o to zjutra bo ob 10. uri v p ro sto rih S o c ie tà o p era ia v Č edadu in for m a tivn o srečan je, kjer b osta g o v o r i l a p r e d s e d n ik F G T B C h arlier an tajnik Jaq u ie. O badva b osta na ra z p o la g o za tiste, k i im ajo p o seb n e p ro b lem e na sed ežu P atronata (v U l. M an zon i, 25) v p etak popudan od 15. ure napriej. Za buj p od rob n e in form acije p o k lič ita na Patronat (tel. 730153). A n k ra t ja g a r ji so s tr e ja l k u o s e a n s u o je z a lu o š t k ie k tu p a d ie lo . K a r so u b il za jc a a l fa za n a , k i je ra ta lo z lo p o ried k o , j' v ie d e la d e la do lin a , ta jšn a v e lik a n o v ic a je bila . Sada s e m u o re u b it narm a n j sa rn ja k a a l č in g h ia la za ga n a b a s a t n a varh a u la an se h v a lit p o u sieh o š ta r i ja h od B en ečije. K a jšn em u p a n ie u se g lih za d o st. G redo na “s a fa ri" d o l po A frik za u b it le bu j v e lik o žvin o: le v e , slo n e an še d ru g e. Pa n e ve d o , d e p a r kajšn im kraju od A frik e so š e le d o n a šn ji dan k a n ib a li, ki č a k a jo ja g a r je te b ie le za jih lu o št tu kotù. Takuo je r a ta lo k a r oče an sin k a n ib a li so š li p o for e š ti g le d a t k ie k z a v ičerijo. H o d ila s ta ure an u re po te li v e lik i h o sti an n ie blu o v i d e t ... č lo v ie k a . Sonce je ž e za h a ja lo , k a r so u ša fa l a d n e g a s ta r e g a ja g a r ja . S u b it s in j e ja u očetu: — S n iejm o ga! Sem la čan . Oča m u je p o v ie d u , d e je p r e s ta r an im a m e su o p r e v ič tarduo. P a sa lo je m a lo ca jta , k i so s r e č ja l p a n je g a m la d e g a n e vu o d a . Sin k a n ib a l je ja u očetu: — S n ie jm o p a te le g a , k i sem le buj lačan. — N e - o g d u o ri oče -, te l je p r e v i č m la d , im a m e s u o m ah n u o an nič sau oritn o. Že nuoč s e je p a rb ližu v a la, k a r s e p a r k a ž e a d n a lie p a an m la d a ja g a rc a . L ase j e im ie la r ic o ta s te an d u g e d o l d o rit, o č i z e le n e an u sta u se p o fa rb a n e z rošetam . Sin h itro le ti b lizu o četa an m u za riu je: — Tata, to le pa jo snem o! — Ah, ne! - o d g u o ri oča T ole jo p e je m o d a m u an sm em o to jo mamo!!! NABIRALNA AKCIJA SLOVENCEV ZA OBNOVO PARTIZANSKE BOLNICE FRANJE D u ran te la p r e m ia z io n e d e l g ru p p o p iù n u m eroso: a sin is tr a il s in d a c o D egan o, a d e s tr a il p r e s id e n te d e l c o m ita to f e s te g g ia m e n ti G iord a n o S cu bla Si é svolto anche quest'anno con successo a Subit, frazione di Attimis, il carnevale organizzato dal com itato festeggiam enti del luogo, che già da dieci anni in tra ttien e e diverte un pubblico m ascherato com posto da giovani e m eno giovani. Q uest'anno ne parliam o un po' in ritardo, m a sappiam o che i n u m erosi p artecip an ti a q uesta m a nifestazione non hanno dim en ti cato e n on dim enticheranno le tre serate nelle quali, ballando con la m usica di Ližo e i suoi amici, il carnevale di Subit ha vissuto i suoi m om enti più gioiosi. Al te r mine, con la presenza del sindaco di A ttim is D egano, sono stati pre m iati i g ru p p i m ascherati più belli e num erosi, m a p er tu tti é stata com unque una bella festa da ri cordare e... arriv ed erci al prossimo anno! V naši deželi N a d a lju je se v o k v iru slo v en sk e sk u p n o sti v Italiji n a b ira ln a a k cija za onovo p a rtiz a n sk e b o l n ice F ranja, k i jo je k o t je znano ja n u a rja lieto s v e lik p laz h u d o poškodoval. Doslej so p ri slo v e n sk ih d e n a rn ih zav o d ih n a T ržašk em in G o rišk em n a b ra li n ek aj več kot 40 m ilijonov. D iela za obnovo b o lnice, ki sto ji v uo zk i g rapi, k a m e r se je usu lo 8 ta u ž e n t k u b ič n ih m etro v k am an ja a n zem lje, so se začela h itro potem , ko je p a d u plaz. Za p o stro jit te l zelo p o m e m b e n k u l tu rn o zg o d o v in sk i sp o m en ik so p o trie b n a v e lik a fin a n čn a sre d stva. Z atuo se je takoj z ače la a k cija p ri k a te ri so d elu jejo vse slo zbrali v e n sk e o rg a n iz a c ije v deželi. T istim , k i želijo d a t svoj p ri spevek, naj še e n k ra t povem o, d a so o d p rti te k o č i ra č u n i n a te h b an k ah : TKB 5377/35; H ra n iln i ca n a O p č in a h 7503; H ra n iln ic a v N a b re ž in i 128801/82; K m ačka b a n k a G o rica 38921; H ra n iln ic a v D o b e rd o b u 13820173; H ra n iln i ca v S o v o d n jah 3910312. La Carta Europea delle lingue minoritarie Arf. 3 - M o d a lità 1. O gni Stato co n traente deve p re cisare nel proprio strum ento di ratifi ca, di accettazione o di approvazione, ogni lin g u a regionale o m inoritaria cui si applicano i paragrafi scelti conform em ente al paragrafo 2. d el l'articolo 2. 2. O gni parte può, ulterio rm en te ed in qualsiasi m om ento, dichiarare al S egretario G enerale che essa ac c etta gli obblighi d eriv an ti dalle d i sposizioni di qualsiasi altro paragrafo d ella C onvenzione che non sia stato specificato nel proprio strum ento di ratifica, dì accettazione o di ap p ro v a zione o che ha l'intenzione di a p p li care il paragrafo 1. del presen te a rti colo ed altre lingue regionali m inori tarie. 3. Gli im pegni previsti al paragrafo p reced en te saranno riten u ti p arte in teg ran te d ella ratifica, d ell'a c ce tta zione o dell'approvazione e com por teran n o effetti non a p p e n a av venuta la notifica. 4. Le p arti s’im pegnano a cercare mezzi idonei a seconda del loro siste m a costituzionale e /o legislativo per g aran tire il rispetto dei d iritti e delle garanzie, riconosciuti d alla presen te C onvenzione da p arte d elle loro col lettiv ità territo riali e d egli organism i p ubblici d ip en d en ti da esse nonché da p arte d ei privati cittadini. A rt. 4 S ta tu ti d i p r o te z io n e e s is te n ti Le disposizioni della p resen te C on venzione non recano pregiudizio alle disposizioni p iù favorevoli previste dallo statuto giuridico delle m ino ranze già in vigore in una Parte C on tra e n te o previste da p ertin en ti ac cordi in ternazionali b ilaterali o m ul tilaterali. Parte II O b iettivi e principi g en erali p ersegu iti conform em ente al paragrafo 1 dell'art. 2 Arf. 5 - O b ie ttiv i e p rin c ip i 1. Le P arti s'im pegnano, p er quanto rig u ard a le lingue regionali o m ino ritarie p arlate nel loro territorio a p re n d e re com e fo n d am en to d e lla loro politica, d ella loro legislazione e della loro prassi, gli o b iettivi ed i prin cip i seguenti: a. il riconoscim ento delle lingue re gionali o m inoritarie, in q uanto a ttri buto di una comunità; b. il risp etto dell'area geografica di ciascuna lin g u a regionale o m in o rita ria, facendo in modo che le divisioni am m inistrative, attu ali o future, non costituiscano un ostacolo allo svilup po di q uella lin g u a regionale o m ino ritaria; c. la n ecessità di un'azione risolutam ente a favore d elle lin g u e regionali o m inoritarie, al fine di tutelarle; d. la soppressione di qualsiasi discri m in azione rig u a rd a n te l'uso delle lin g u e regionali o m inoritarie, così com e di qualsiasi azione che porti a ta le d iscrim inazione, n ello sp irito della C onvenzione europea d ei D irit ti dell'Uom o; e. prom uovere l'uso orale e scritto delle lingue regionali o m inoritarie n ella vita pubblica, sociale ed econo mica-, f. il d iritto di ogni com unità che u ti lizza un a lin g u a regionale o m inori taria a m antenere e ad accrescere rap p orti di solidarietà con altre loca lità analoghe dello Stato; g. l'insegnam ento e lo studio delle lin g u e regionali o m inoritarie a tu tti i livelli opportuni; h. offrire delle agevolazioni affinché le persone che non parlano queste lingue, resid en ti nel territorio in cui vengono utilizzate qu este lin g u e e che lo desiderino, possano im parare tali lingue regionali o m inoritarie; i. prom uovere gli studi e le ricerche sulle lingue regionali o m inoritarie in u n am bito universitario o equ iv a lente; j. fare in m odo che il rispetto, la com prensione e la tolleranza nei confron ti delle lingue regionali o m inoritarie d iventano gli obiettivi nel cam po dell'educazione e della form azione im partite nel loro territorio, nonché incoraggiare i m ezzi di com unicazio ne di m assa a ricercare gli stessi obiettivi; k. studiare la possibilità di applicare le form e di scam bi transnazionali idonei alle lin g u e regionali o m inori tarie utilizzate in m aniera identica o analoga in due o p iù Stati contraenti. 2. Le Partì si im pegnano ad ap p li care, m u tatis m utandis, i principi elen cati al punto 1. di cui sopra alle lingue prive di territorio. 3. Le Parti sono incoraggiate a cre are organi incaricati di consigliare le au to rità riguardo a tu tte le questioni a ttin en ti alle lingue regionali o m i noritarie. (3. p a r t e ) 20. aprila 1989 Stran 6 Le incursioni turche durante il XV secolo M im m atajur 6 — S C H E D A S T O R IC A Le “kmečke zveze I Turchi a s s a lta n o C o sta n tin o p o li (1453) Il te rro re d e lle in c u rsio n i tu r ch e d e l XV seco lo acco m u n ò g ra n p a rte d e lle p o p o la z io n i slo vene, sia q u e lle re sid e n ti n e l te rrito rio v e n e to c h e in q u e llo au striaco . Le strag i, i s a c c h e g g i e le d e p o rta z io n i c o lp iro n o tu t ta v ia m o lto p iù d u ra m e n te la r e g io n e friu la n a e la C arn io la, la C a rin z ia e la S tiria, m e n tre n e soffrirono d i m en o le g e n ti d e lla S chiavonia, c h e su b iro n o d ir e t ta m e n te so lo l ’in c u rs io n e d e l 1474, q u a n d o i T u rc h i scesero, d a T o lm in o e C a p o re tto , a Pulfero e lu n g o le v a lli d e l N atiso ne. S tan n o n e lle c ro n a c h e sc ritte le d e v a s ta z io n i e g li in c e n d i n e lla z o n a d i Pulfero. I T u rc h i in fieriro n o p a rtic o la rm e n te n e lla C arn io la, c h e e ra p iù p ro ssim a a lle loro b asi d i p a rte n z a . V a c h ia rito c h e la fin e d e l P a tria r cato di A q u ile ia p ro v o cò u n a d i v isio n e p o litic a p iù m a rc a ta n e l le re g io n i a b ita te d a g e n te slo vena. R im an ev an o so tto V en ezia la S ch iavo n ia, T o lm in o sù fino ad Idria e p a rte deH 'Istria. R e stav a n o n e ll'o rb ita p o litic a a u stria c a la C arn io la, la C a rin z ia e la Stiria, p iù p a rte d el te rrito rio goriziano, il C arso trie s tin o e p a rte dell'Istria. In q u e ste re g io n i la co lo n izza zione te d e s c a fu p iù m assiccia e la c u ltu ra te d e sc a fu d iffusa p iù c a p illa rm e n te . Q u i il fe u d a le si m o rim ase u n im p ia n to so ciale p iù stab ile, a n c h e q u a n d o le p ic co le c ittà v id e ro lo sv ilu p p o dell'a rtig ia n a to , d e lla m a n ifa ttu ra e d e l com m ercio. La b a se e c o n o m ica e la p ro d u z io n e d e l re d d ito sta v a n o a n c o ra n e llo sfru tta m e n to d e lla terra. Il siste m a di r i scossio n e d e i trib u ti, a d esem p io la g la v a r in a (= te sta tico , tassa su o g n i p erso n a) e il te d e n sk i v in ar ( = c e n te sim o se ttim a n a le), e ra a lq u a n to p e s a n te e q u e sto p ro v o c a v a c o n tra sti e lo tte a n c h e fra i fe u d a ta ri locali, i p rin c ip i re g io n a li e l'im p ero . Q u esto m e n tre la S ch iav o n ia a p e rta m e n te g o d e v a di p riv ile g i ed e se n z io n i ed arm o n iz za v a la p ro p ria d iv e rsità con il p o te re v en ezian o , d e l re sto co m e si p u ò le g g e re in d o c u m e n ti d e l tem po. A lle g u e rre lo c ali ed in te rn e c h e e ra n o u n a p ia g a c o n tin u a, si a g g iu n se ro d u n q u e le sco rrerie d e i T u rch i, c h e a ssu n se ro a s p e tti d i e s tre m a ferocia: d a ll'in izio , n e l 1468, alla tre g u a d el 1483, i T u rc h i fecero b e n tre n ta in c u r sioni! F u a llo ra ch e i c o n ta d in i d e lle re g io n i slo v e n e si tro v a ro n o p a rtic o la rm e n te indifesi, alla m e rc é d e g li in v aso ri otto m an i. E fu a llo ra c h e c o m in c ia ro n o a p e n sa re su u n a p ro p ria a u to d ife sa. In fa tti i sig n o ri, c o n i loro e s e rc iti m e rc e n a ri, si a s s e rra g lia v a n o n e lle c ittà e n e i c aste lli fortificati, c h e i T u rc h i ra ra m e n te assaliv an o , m e n tre i p a e si e le c a m p a g n e su b iv a n o le d e v a sta zioni e g li eccidi. E' sta to c a lc o lato c h e n e l corso d e lle in c u rsio n i b e n 2 0 0 m ila p e rso n e sono sta te d e p o r t a t e e t r a s c i n a t e in sc h ia v itù d a p a r te d e i T u rc h i n e lle sole re g io n i slovene! Il te rro re e ra g ra n d e e g li ech i di q u e llo sono an co ra ric o rd a ti d a lle trad iz io n i p o p o la ri a n c h e d a noi. In ta n to v e n iv a n o a u m e n ta ti i trib u ti p e r il m a n te n im e n to d e g li e se rc iti m ercenari! D u n q u e i c o n ta d in i slo v en i p re se ro ad o rg an iz za rsi in re p a rti arm a ti p e r d ife n d e rsi d a g li in c u rso ri tu rch i. Lo stato lasciò fare. T u t ta v ia le L egh e c o n ta d in e (Kme čke zveze) p re se ro a riv e n d ic a re il d iritto di d e c id e re a n c h e su lle tasse stra o rd in a rie , m in ac cian d o a d d irittu ra di far cau sa co m une con i Turchi! L a p rim a riv o lta d e i c o n ta d in i slo v e n i co n tro i sig n o ro tti te d e sch i sco p p iò n e lla v a lle d e lla D rava, so p ra V illa ch e si diffuse in tu tta la C arinzia, sen z a ch e si v en isse ad u n v e ro e p ro p rio scontro. E ra il 1476. A rriv a ro n o i T u rc h i in n u m ero di 30mila. B en p re sto circ o n d a ro n o i 600 c o n ta d in i a rm a ti m assacran d o li tu tti e d e v a sta n d o tu tta la reg io n e. C osì si sp e n sero i p rim i b a g lio ri d e lla riv o lta, m a il fuoco covò so tto la cen ere. M.P. Novem bre 1471 - Incursio ne turca in Istria, Carso, Vipacco, fino all’Isonzo. S e tt/o tt 1472 - Campo tur co a Duino e Gradisca, scor reria alle porte di Udine, razzia nel Cividalese (21-24 sett.), scorribanda nel Vipacco. A g o s to /se tt 1474 - Incursi one turca dalla Carinzia a Plezzo, Caporetto, Robič, Pulfero, Cividale e rientro lu n g o lo Ju d rio, Idria, Tarn za turškim gričam, tam... Tam za turskim gričam tam je dost fantiču, k i za nas v esk u jejo. Tam se n ič n e u sm ili o č e svojem u sin u sin o če tu tu d i ne. Tam so črni dim i tam se n ič n e v id i, kadar k u g la p rileti. K ugla j’ p r ile tie la v srce m e j' za d ela m očn o m e je ran ila. Z buogam tata, zbu ogam m am a, zb u ogam sestre se na bom o v id li vič. C anto popolare raccolto da P. M erku a T rinko (Drenchia) in "Le tradizioni popolari degli slo v eni in Italia" e variam ente a r m onizzato per i com plessi corali locali, fra cui C hecco B ergnach ed il coro "Pod lipo”. Cerkno, Škofja Loka. In cendi e devastazioni anche a Pulfero. Primavera 1476 - Da Lubi ana su Gorizia e rientro ver so le basi in territorio otto mano. Autunno 1477 - Campo tur co sull'Isonzo. Scontro pres so Lucinico e vittoria turca sui veneziani. Scorreria tur ca in territorio friulano. Ri entro di una parte dei Tur chi in Bosnia con 4000 pri gionieri. Incendi, devastazi oni e massacri. Bande tur che si spingono o ltre il Livenza e guadano perfino il Piave nel territorio di Treviso. Saccheggi durante il rientro. A prile 1478 - Penetrazione turca nell'Istria Veneta e ri entro per Postumia. Scorre ria di 1000 Turchi fino all’Isonzo e lungo il Vipacco. Luglio 1478 - Campo turco sull'Isonzo (Medea). Diversi one per lo Judrio e marcia verso la Carnia per Caporetto e Plezzo. Rientro per la Valcanale e Lubiana. S e tt/o tt 1499 - Campi tur chi a Gradisca, Rivolto e R o v e re d o di P o rd e n o n e (1000 prigionieri massacra ti). Guado del Tagliamento e sterminio di 2000 prigioni eri. Operazioni di devastazi one e saccheggio a sud, ovest e nord di Pordenone. 132 località devastate e altri incendi e distruzioni di bor ghi sparsi. Confermati i privilegi alle nostre due Convalli 1492, 21 s e tte m b r e G u erriero turco a c a v a llo tra scin a una c o p p ia d i p rig io n ie ri, m e n tr e p o r ta in f ilz a to s u lla la n c ia un b a m b in o (d a una s ta m p a a n tica ) Nasce k stampa M en o ru m o ro sa, in a p p a re n z a , d i q u a n to lo fossero i colpi d e lle b o m b a rd e , m a a ltre tta n to im p o rta n te se n o n di più, fu u n a n u o v a in v e n z io n e c h e p re s e p ie d e n e l XV secolo: la stam pa, cioè la te c n ic a c h e c o n s e n tiv a d i p ro d u rre d iv e rse c o p ie d i sc ritti ed illu stra z io n i. La sta m p a n a c q u e , n o n a caso, in C ina, d o v e e ra diffusa da se co li l'in d is p e n s a b ile p ro d u z io n e d e lla carta, ric a v a ta d a lle fibre d e lla seta. In Ita lia l’id e a v e n n e ad u n orafo ted esco , il fam oso G io v a n n i G u tem b erg, c h e p re s e a fo n d e re i ca ra tteri m ob ili, ch e p o te v a n o cio è co m b in a rsi v a ria m e n te p e r fo rm are le p a g in e d a sta m p a re p e r m ezzo d e l to rch io . Le illu stra z io n i v e n iv a n i in v ece re a liz z a te co n le in cisio n i in le g n o (x ilo g ra fia). Il p rim o lib ro s ta m p a to fu la B ib b ia di G u te m b e rg : e ra il 1456. La n o v ità e b b e u n a ra p id a d iffu sio n e e l'Ita lia to rn ò p re sto alla rib a lta in q u a n to p rin c ip a le p ro d u ttric e d e l n e ce ssa rio co m p le m e n to d e lla stam p a, cio è la carta. P rim e g g ia ro n o i c a rta i di F a b ria n o (M arche), n o tissim i a n c h e oggi. Giugno 1469 - Prima missi one esplorativa. O tto b r e 1470 - Seconda missione esplorativa. U n'antica s ta m p e r ia A g o stin o B arbarigo D o g e di V e n e z ia a G ero la m o V e n dram in lu o g o te n e n te d e lla P atria d e l F riu li. I su o i fe d e li a b ita n ti d e lle c o n v a lli di A ntro e di M erso g li fec er o n o to com e, per a n tic h issim i p r iv ile g i, e ssi fu ssero e se n ti da q u a lsia si gravezza, p er la fe d e le cu sto d ia d e i p assi v erso la G erm an ia e per la d ifesa d a lle g e n ti barbare. Di ch e si c o n c e d e am p ia conferm a e p erp etu a im m unità. d a " M em orie sto ric h e fo ro g iu iiesi" 20. aprila 1989 Stran 7 TUT TOSPORT vse o Šp SI È CONCLUSO IL CAMPIONATO DI TERZA CATEGORIA - BUON PAREGGIO DELLA VALNATISONE A TRIESTE I risultati 1. CATEGORIA San Sergio - V alnatison e 0-0 2. CATEGORIA S avognese - Forti & Liberi G aglianese - A udace 1-6 0-0 3. CATEGORIA Pullero - San Rocco C olugna - A lta V altorre 1-0 2-1 UNDER 18 R agogna - V aln atisone A zzurra - Pulfero 0-0 2-1 GIOVANISSIMI O lim pia - V alnatisone 1-0 V aln atisone - Fortissim i (ree.) 7-1 ESORDIENTI V alnatisone - A udace 4-0 PALLAVOLO FEMMINILE riposa Pol. S. Leonardo Prossimo turno 1. CATEGORIA V alnatison e - Ponziana 2. CATEGORIA A udace - Pro Osoppo; R eanese - Savognese UNDER 18 Pulfero - Riviera; V alnatisone - M ereto Don Bosco GIOVANISSIMI V alnatisone - C om unale Faedis, 15 aprile ore 15.30; V aln ati sone - M anzanese, 25 aprile ore 10.30 ESORDIENTI M anzanese - V alnatisone; A u dace - B uonacquisto PALLAVOLO FEMMINILE G onars - A picoltura Cantoni Pol. S. Leonardo L’Audace è ancora in corsa G aglianese - Audace 0-0 G aglianese: D A ndrea, Dorbolò, C o z z a ro lo (C a n to n i), S c o g lio , M auri, Bosco, C ostantini (Fantini), M oreale, Puppin, Orgnacco, Vertucci. A disp. Bianchin, Perabò, Zorzenetto. Audace: C astellani, Gariup, Dugaro T., Caucig, Oviszach, Jussa, Petricig, Paravan, C hiacig W. (Terlicher), Stulin, Bergnach. A disp. Vogrig. Arbitro: Franco di M aniago. Note: terreno in cattive condizio ni, calci d'angolo 8-4 per la G a glianese. C ividale 15 aprile - nostro se rvi zio L’A udace priva di Stefano Dugaro e Flavio C hiacig squalificati non é riuscita a vincere il derby che la vedeva im pegnata sul te r reno di G agliano. A vrebbe potuto anche uscire vittoriosa se l'arbitro ad un quarto d'ora dall'inizio della ripresa le avesse concesso un sa crosanto calcio di rigore per un atterram ento di C hiacig in area am aranto. Però alla fine il d iretto re di gara ha sorvolato un m ani in area di un difensore dell'A udace, e così ha equilibrato le sue deci sioni. La squadra allenata da Bruno Jussa ha cercato di im postare una gara guardinga con azioni lineari, m entre i padroni di casa hanno cercato di lanciare le proprie pu n te in contropiede. N el prim o tem po due grosse opportunità si sono presentate prim a ad A lberto Para van, e quindi ad A driano Stulin, b en neutralizzate peraltro dall'ot tim o D'Andrea. A ll'inizio del secondo tem po sull’ennesim o calcio d'angolo la sfera perveniva a G iovanni M oreale che di testa la m etteva di poco alta sulla traversa. Q uindi come già detto sopra C hiacig veniva steso in area dal portiere della G aglianese. Alla m ezz'ora V ertucci veniva atterrato prim a di entra- re in area, la conseguente p u n i zione non dava alcun esito, quindi un' occasione ancora per lo stesso giocatore che concludeva debol m ente perm ettendo a C astellani di parare senza difficoltà. Prim a del fischio finale il fallo di m ano ritenuto involontario di un difensore dell'A udace. Con questo pareggio l'A udace rim ane in corsa per la prom ozione in p rim a c a te g o ria ; d o m e n ic a prossim a l'incontro verità a Scrutto con la capolista Pro Osoppo. Savognese - Forti & L iberi 1-6 C om pleanno am aro per il por tie re d e lla S a v o g n e se D a n ie le Ciccone, che per ben sei volte ha dovuto piegare la schiena per re cup erare il p allone calciato in porta dalla squadra avversaria. La tattica del fuorigioco ha influito su questo pesante passivo, certo la squadra ospite ha approfittato d el la situazione dando una severa le zione ai gialloblù allenati da Ro- mano Podorieszach. A lla Savogne se su ll' 1-0 é stato negato un calcio di rigore che invece é stato con cesso n e ll’azione susseguente agli avversari, che non volendo regali hanno calciato il pallone a lato. A utore della rete della Savognese W alter Petricig; un finale di cam pionato am aro per i gialloblù, che orm ai stanno sm obilitando. La V alnatisone o ttiene a T rie ste con il S. Sergio un pareggio che vale oro. Il Pulfero conclude un cam pio nato altalen an te nei risultati vin cendo: rete di Fiorenzo Birtig. L'Alta V altorre invece n ell'u lti ma gara perde a Colugna. N egli Under 18 la V alnatisone im patta a R agogna bu ttan d o al vento tre occasioni d ’oro p resen ta tesi ad Adamo M archig. Il Pulfero a Prem ariacco viene sconfitto dal l'Azzurra, au to re della rete Stefa no Pollauszach. (Paolo Caffi) m 7 Le classifiche 1. CATEGORIA Serenissima 38; G emonese 32; Percoto 31; Flumignano 29; Cividalese 28; S. Daniele, S. Sergio, Fortitudo, Pro Fagagna 27; Ponziana 25; Valnatisone, Lauzacco 24; Julia 23; Spilimbergo 21; Maianese 18; Sangiorgina 15. 2. CATEGORIA Pro Osoppo, Arteniese 34; Tarcentina 33; Audace, Tricesimo 32; Forti & Liberi 29; Gaglianese, Rea nese 26; Bressa, Buonacquisto, Cor no 25; Torreanese 24,- Donatello 21; Buttrio, Olimpia 20; Savognese 10. 3. CATEGORIA - Girone D Riviera 42; S. Gottardo, Treppo Grande 41; Atletica Bujese 35; Pro Tolmezzo 32; Rizzi 31; Colugna 21; Pro Venzone, Bearzi 20; Alta Vaitorre, Nimis 19; Ciseriis 17; Chiavris 15; L'Arcobaleno 11. Riviera promossa in 2. Categoria, S. Gottardo e Treppo Grande spa reggio. 3. CATEGORIA - Girone E Comunale Faedis 37; Rangers, Savorgnanese 35; Azzurra 32; Manzano 27; S. Rocco 23; Pulfero 22; Stella Azzurra 20; Atletico Udine Est 19; Fulgor 18; Asso 17; Ancona 14; Celtic 13. Comunale Faedis promossa in 2. Categoria, Rangers e Savorgnanese spareggio. UNDER 18 Virtus Tolmezzo 38; Pro Osoppo 37; Julia 36; Reanese 35; Rizzi 28; Valnatisone, Buonacquisto 27; Ra gogna 25; Cicconicco 22; Riviera 21; Mereto Don Bosco 19; Olimpia 17; Azzurra 12; Chiavris 11; Pulfero 9. GIOVANISSIMI Serenissima 46; Paviese/A 40; Buonacquisto 39; Gaglianese 38; M anzanese 28; Nimis 27; Cussignacco, Torreanese 25; Valnatiso ne 23; Olimpia 20; Comunale Fae dis 18; Azzurra 17; Savorgnanese/B 11; Fortissimi 9; Fulgor 3. Serenissima, Cussignacco, Buo nacquisto devono riposare. Valna tisone 2 partite in meno; Fortissi mi, Comunale Faedis, Torreanese, Buonacquisto, Cussignacco, G a glianese, Fulgor, Manzanese una partita in meno. É iL . J&krl I 1 WL j TP / . ^ jl m , DICA! TI rn WAC P. C an ton i - Pol. S. L eon ardo Una fa se d i g io c o V aln a tiso n e-P u lfero U nder 18 36. GRAN PREMIO DELLA RESISTENZA FRIULANA Allievi in sella Si correrà m artedì 25 aprile, con p artenza alle ore 14.30 in via Co tonificio ad U dine, il "Gran Pre mio della Resistenza F riulana ", ri servato ai giovani ciclisti della ca tegoria allievi della F.C.I. La m anifestazione, organizzata dalla Pol. A.N.P.I. "Elio M auro ", é giunta q uest'anno alla sua trentaseiesim a ed izio n e. P rim a d e lla partenza i ciclisti sosterranno da vanti al m onum ento alla R esisten za p er la deposizione di u n a coro na d'alloro in m em oria dei C aduti per la Libertà. Q uesto il percorso: U dine (via Cotonificio), Feletto, Pagnacco, C olloredo, Lauzzana, C aporiacco, F ag agna, M oruzzo, Colloredo, C aporiacco, Fagagna, Moruzzo, Brazzacco, Alnicco, Co lugna, Rizzi, U dine (viale Leonar do da Vinci); l'arrivo é previsto verso le ore 16. N e ll'a u la m a g n a d e ll'Istitu to M agistrale "Caterina Percoto" che si trova nella borgata udinese di Borgo V illalta seguiranno le pre miazioni, alle ore 17.30. La m ani festazione ciclistica é patrocinata dall'assessorato allo sport del co m une di Udine, e si avvale del c o n trib u to fin a n zia rio di d itte , en ti pubblici e privati cittadini. N um erosi i trofei in palio offerti per i trag u ard i volanti e per il G ran Prem io della M ontagna che andranno ai ciclisti. D ieg o P e tric ig - A u d a c e Campionati nazionali studenteschi a Udine U dine ospiterà da m artedì 9 a sabato 13 m aggio le finali nazio nali dei VI C am pionati S tudentes chi di calcio, pallacanestro, p alla volo e pallam ano, ai quali p arteci peranno ben 56 squadre. O ltre 700 i concorrenti dai 14 ai 18 anni, in rappresentanza delle rispettive scuole m edie superiori frequentate. A lle finali nazionali parteciperanno 8 squadre per ci ascuna disciplina, m aschili e fem minili. I vari tornei si svolgeranno n el le seguenti sedi: calcio: C ervignano, P alm anova, Aquileia, Fiumicello; pallacanestro: Lignano, Latisana, Pocenia; pallavolo: Tolmezzo, Paluzza, Am pezzo; pallam ano: M anzano, Campoformido, M artignacco, Udine. T u tte le finali si svolgeranno ad Udine. Dal 29 m aggio al 2 giugno, in vece, si disputeranno a M essina le gare nelle seguenti discipline: a t letica, ginnastica e nuoto, con cir ca 4000 concorrenti; contem pora neam ente ci sarà un m eeting in ternazionale studentesco di a tle ti ca leggera: Spagna, Francia, U n gh eria, T urchia, Belgio, R.F.G., Israele, Cipro, G recia, M arocco, Ju g o slav ia ed Italia le nazioni partecipanti. ESORDIENTI Gaglianese 23; Buonacquisto 19; Valnatisone 14; Manzanese 13; S. Gottardo/B, Cividalese 10; Audace, Azzurra 6, Comunale Faedis 5. Azzurra, Cividalese, S. G ottar do/B, Gaglianese, Valnatisone de vono riposare. PALLAVOLO FEMMINILE Asfjr 26; Cassacco 24; Us Friuli 20; Paluzza 18; Socopel 16; Remanzacco 14; Apicoltura Cantoni Poi. S. Leonardo 10; Green Club, Terzo 8; Percoto 6; Gonars 0. La sq u a d r a a llie v i d e l V elo C lub C iv id a le C a m p io n a ti stu d e n te sc h i: p a lla m a n o fe m m in ile SREDNJE Sriednje - Ipplis Liep poljubček od Simone Dolenj Tar bi Zapustu nas je Giovanni Beuzer Po dugi boliezni je um aru u če dajskem špitalu G iovanni Beuzer - Č viču po dom ače. Im eu je sam uo 67 liet. Rajnik G iovanni je šu še kot m lad puob d ielat u b elgijanske mine, kjer je zaslužu invalidski penzion in z njim m inatorsko boliezan - silikozo, ki ga je sprem ljala, ki m u je bla kom panja do p reran e smarti. U veliki žalosti je zapustu ženo, sina W alterja, neviesto, sestro, navuode in vso drugo žlahto. Rajnik G iovanni Č viču je biu gospodar sveta na K am enici, kjer so slovenske organizacije prirejale vič liet kultu rn o srečanje m ed so sednjim i narodi. Brez n jega dovo ljenja telih srečanj bi ne bluo. N jega pogreb je biu par Sv. Pavle v p etak 14. aprila. Puno lju di ga je sprem ljalo h zadnjem u počitku, čeglih je biu n av ad en dielovan dan. Še posebno puno je bluo njega kolegov, b iv ših rudarjev, k i so paršli v Č ernecje iz vsieh naših dolin an iz Laškega, vsi z njih ti pičnim i k lab u k i an lučm i za po zdravit zadnji k rat an počastiti parjatelja Janeza. O hranili ga bom o v lepim in venčnim spom inu. D ružini in žlahti naj gre naša tolažba. M ajhana an liepa čičica na fo tografiji je Sim ona Dugaro, ki je m alo dni odtuod, 12 . m arca, praz n o v a la n je p a r v i r o js tn i d a n . M am a od Simone, ki živi z druži no v Ipplis, je Iole P redan - Starn adična iz Oblice, tata pa Albino D ugaro - S kaunjaku iz Duzega. M ali Simoni, ki je okum i začela h od it po telem svietu, želm o vse narbuojše v življenju, ki ga ima p red sabo. O na pa, skuoze naš ča sopis, pošilja pozdrave an liep po ljubček stricu an teti, kužinam Dimitri, Sam uele an Floriana, ki žive v Žviceri an sevieda vsiem tistim tle doma, ki jo poznajo. Še ankrat, Sim ona ti voščim o vse dobre. siamo appena adesso in grado di poter dare la triste notizia e di p ubblicare la sua im m agine. Egli ha lasciato nel profondo dolore la giovane m oglie Annick, sposata il 25 giugno 1983, e il fig lio Kevin di ap p en a un anno. La m orte di Doriano ha suscita to profondo cordoglio nel paese di Ponteacco e nelle vicinanze, dove era m olto stim ato e benvoluto, m a ha portato soprattutto vivo dolore e profonda costernazione in m olte fam iglie di paren ti sparsi nelle di verse contrade del m ondo, in p ar ticolare nella lontana Australia. Ai fam iliari e parenti tu tti le nostre più sentite condoglianze. Po težkih bolečinah in dolgi n e ozdravljivi boliezni je v Seraing, v Belgiji, um aru D oriano Serafini, ki je biu dom a iz Petjaga. Im eu je sam uo 31 liet. Pustu je v veliki ža losti vso žlahto an še posebno ženo A nnick an komaj 1 leto sta rega sina Kevin. Naj gre vsej dru žini naše iskreno sožalje. Dopo lu n g a m alattia e tan te sof ferenze, sopportate con cristiana rassegnazione, è venuto a m anca re all'affetto dei suoi cari Doriano Serafini, di 31 anni, originario di P onteacco - Spietar (San Pietro al N atisone). Il giovane sposo e p a d re, è spirato nell'ospedale di Seraing (Belgio) il 4 febbraio 1989 ma S p o m e n ik i p a d lim p a r tiz a n o m (m o n u m e n ti ai p a rtig ia n i c a d u ti): v Sv. Lenartu, pri Sv. Pavlu, v G o re n je m Tarbju, pri Sv. ŠtoblankUj v T o p o lo vem , v M atajurju, v Č en eb o li, v Tipani, v O borčah, v R eziji; d e s e t s p o m e n ik o v , k i so in o sta n e jo ž iv a priča za p r is p e v e k , ko n trib u t, k i so ga d a li n a ši s lo v e n s k i p a rti zani, n a š i lju d je v h u d e m p r o ti fa š is tič n e m boju. T udi lep, v e lik, im p o n e n te n s p o m e n ik R e z iste n c i v Č e d a d u n i biu p o s ta v lje n s a m u o za p a d le fu r la n s k e p a rtiza n e, a m p a k za vse , k i so se n a teh tle h tu k li proti nacifa šizm u . V tej borbi p a je biu d e le ž s lo v e n s k ih p a r tiz a n o v res v e lik . V s lo v e n s k ih p a r tiz a n s k ih e n o ta h je od 8. se p te m b r a 1943. le ta do 1. m a ja 1945 ter v o d b o rih o sv o b o d iln e fro n te s o d e lo v a lo p a rb ližn o 700 ljudi, od K o lo vra ta do R ezije. V s k lo p u ita lija n s k ih p a r ti z a n s k ih e n o t s e je b orilo p a r b ližn o 80 b e n e š k ih S lo v e n c e v in R ezija n o v, v e č in a v fo rm a cija h novi m atajur O dgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska T rst / T rieste À g iflf Settim anale - T ednik Reg. T ribunale di T rieste n. 450 N aročnina - A bbonam ento L etna za Italijo 25.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo C onto corrente postale Novi M atajur Č edad - C ividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana K ardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letn a naročnina 100.000 din posam ezni izvod 1.000 din OGLASI: 1 m odulo 34 mm x 1 col K om ercialni L. 15.000 + IVA 19% Spietar Plav flok v naši vaši Čez nekaj dni bo praznovau že en m iesac življenja Luca Passariello iz naše vasi, saj se je rodiu v čedajskem špitale 24. marča. N je ga m am a je Paola Cencig, ta ta je pa Raffaele Passariello. M ajh n em u Lucu, ki je p arvi otrok m ladega para an parnesu veliko veselje vsi družini voščimo vse dobre, m am i Paoli an tatu Raf faele pa čestitam o. PODBONESEC Ruonac Žalostna iz naše vasi Po dugem tarplenju in neodpus tljivi boliezni je za venčno zatisnu svoje tru d n e oči M arcello Clavora. Im eu je sam uo 61 liet. Ž alo stn o no v ico so sp o ro čili žena, sin, neviesta, sestre, navuodi in vsa žlahta. Rajnik M arcello je biu bardak an od vseh spoštovan mož. N jega pogreb je biu u Ruoncu, u petak 14. aprila. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Naj u m iru počiva. ŠPETER Petjag - Belgija Doriano ci ha lasciati Za tole rojstvo se veseli vsa dru žina, m ajhano sestrico pa sta naj bolj težkuo čakala D avide an Pao la. N jim a an liepi M artini želmo puno zdravja, sreče an liepih reči v življenju, tatu an m am i pa česti tamo. Petjag Rodila se je Martina V eliko v e se lje v M ežn arjo v i družini v Petjagu. V pandiejak 17. aprila se jim je v čedajskem špita lu rodila liepa čičica, ki so ji dali im e M a rtin a. S re č n a m am a je Franca Q ualizza iz Jesičjega, tata pa G iovanni Rossi iz Petjaga. B e n e č ija p o r a d iu RADIO TS A N ediški zvon: v nedeljo ob 11 .; ponovitev v četartak ob 13.30. Iz B enečije: n e p o sre d n o iz študija v torak ob 14.30. RADIO OPČINE Okno na Benečijo: v p etak ob 17.40; ponovitev v saboto ob 14. Šport v Benečiji: v pandiejak ob 18. v oddaji Športni ko m entar. Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufferlij torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (G iuseppe Romano Specogna) p an d iejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (G iuseppe M arinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto C risetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) p e ta k 9-12/sabota 10-12 Bardo (G iorgio Pinosa) to rak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.1512.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje m iediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. p opudan do 8. zjutra od pandiejka. Za N ed iške doline se lahko te lefona v Š pietar na štev. 727282. Za Č edajski okraj v Č edad na štev. 830791, za M anzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio w v Spietre O rtopedia doh. Fogolari, v p an d iejak od 11. do 13. ure. C ardiologia doh. M osanghini, v p andiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v če tartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO v enerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, m artedì, m ercoledì, v ener dì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. PIŠE PETAR MATAJURAC SAVOGNA m ercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (am bulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA m artedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 ___________________ 84 — F A Š IZ E M , M IZ E R IJ A IN L A K OT “Saj se bliža zvezda sreče...” "G aribaldi", m a n j pri O zo p o vcih. T istih š te v iln ih O zo p o vc ev , k i so p a rjeli za p u š k o (buojš pov ie d a n o , k i so jim jo dali) p o tlè k o so p a ršli A n g lo a m e r ik a n c i u Č edad, n e p r izn a v a m za p a rti zane, k a k o r n e p rizn a v a A.N .A . (A sso c ia zio n e n a z io n a le alp in i) tistih r e p u b lik in c e v , k i so n o sili a lp in s k i k lo b u k p o d M u s s o lin i jevo, salojsko republiko. (L A .N .A . n o n ric o n o sce gli "a l p in i" d e lla R.S.I. R ep u b b lica di Salò). T istim "o z o p o v c e m " rie s ni b lu o p o trie b n o p a rjet za pu ško , ko n i b lu o v ič o k u p a to rje v na n a š ih tleh. Parjeli so za p u š k o u m ieru , z d ru g im i n a m e n i in v si v e m o za k a j! In p a ršla je p o m la d svo b o d e, trajnosti. ..."Saj s e b liža z v e z d a sreče, b liža s e r e š itv e dan..." T a ku o so p e li n a ši p a rtiza n i, ko so ju r iš a li na Č edad. F urlan sk i G a rib ld in i pa so p r e p e v a li v b itk i za o s v o b o d ite v s v o je g a m esta , z g o d o v in s k e g a in k u ltu r n e g a sre d išč a F u rla n o v — Č e dada Forum Juli: PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četa rtak an p etak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure P sicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure G in ecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za ap u n tam en te an inform acije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, sam uo sriedo an saboto ne). S p o m en ik p a d lim p a rtiza n o m n a trg u R e ziste n c e v Č e d a d u "Un v e s s illo in a lto sv en to la , una tela di un so l color, e m b le m a d 'a m o r di tu tti i po p o li c o m b a tte n ti al fro n te liberator..." M ed p r v im i je bil n a š tovariš, n a š rojak Jo ško O šn ja k-Ja ko p ič e v iz O šnjega, k o m a n d a n t b e n e š k e g a b a ta ljo n a . N jem u , ki se m ž e z d a v n a j rekel, da je biu u č a su u e js k e n a š b e n e š k i Ro bin Hood", v s e m n je g o v im bor cem , p a d lim in živ im , k i so se tu k li za svo b o d o , frajnost, za so c ia ln e in n a c io n a ln e p r a v ic e n a še g a b e n e š k e g a naroda, za k u ltu rn o in e k o n o m s k o em a n č ip a cio n n a ših ljudi, n a ših dolin, s h v a le ž n o s tjo p o s v e č a m ta m oj trud, to m o je p isa n je, ki ga z a k lju č u je m . V as p ozd ravja vaš Petar M atajurac Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 22. DO 28. APRILA Č edad (Fontana) tel. 731163 Sv. Lenart tel. 723008 S. Giovanni al Nat. tel. 766035 Ob nediejah in praznikah so odparte sam uo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat sam uo, če ričeta ima napisano »urgente«.