1. PDF dokument

Transcript

1. PDF dokument
novi
0000^3
s l 00V"'.HA
tednik Slovencev videmske pokrajine
Č E D A D /C IV ID A L E • U I.B . D e Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92
Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir
R A Z PR A V A G L A V N E G A O D BO R A SKGZ
A l ce n tro p re sco la stic o b ilin g u e
d i S. P ie tro a l N a tiso n e i b a m b in i
h a n n o s o ffia to la p r im a candelina
p ro p rio in co n c o m ita n za co n i f e ­
steggiam enti d i S. P ietro e P aolo al­
la f i n e d i g iu g n o .
A s sis titi dalle b ra ve m a estre Isa ­
bella C o ren e V ilm a M grtinig ed
a iu ta ti da d u e « g ra n d i» d i p rim a
elem en ta re, i dieci p ic co li della
scu o la m a tern a h a n n o d a to vita a d
u n a sim p a tica recita s u l testo della
fia b a p o p o la re «G rašači», p u b b li­
cata recen tem en te da A d a Tom asetig. A lla recita h a n n o a g g iu n to in ­
te rm e zzi corali d ia letta li slo v e n i e d
italiani e le picco le voci h a n n o c o m ­
m o sso l ’a tte n to p u b b lic o f r a cui
erano p re se n ti le m a m m e .
L a m a ttin a ta , alla q u a le ha p a r­
tecip a to la p r o f. S ilva n a S ch ia vi
d e ll’U niversità d i U dine, si è co n ­
clusa co n la p ro ie z io n e d i d ia p o si­
tive illu stra n ti i vari m o m e n ti detla
vita d el C en tro p resco la stico e con
un sem p lice rin fresco . L a p r o f.
S ch ia vi ch e ha te n u to un co n ta tto
co sta n te co n i b a m b in i, le m a estre
e le m a m m e , si è espressa in te rm i­
n i lu sin g h ieri n ei c o n fr o n ti d e ll’e­
sp erien za , a u g u ra n d o si n o n so lo
che essa c o n tin u i negli a n n i m a che
p o ssa essere im ita ta , c o m e iniziati-
Slovenci
sredi
osemdeset
«Slovenci v Italiji sredi osemdesetih
let: sedanji izzivi ter stare in nove dile­
me», to je bila tema o kateri je prej­
šnji teden razpravljal glavni odbor Slo­
venske kulturno gospodarske zveze.
Uvodno poročilo je imel ravnatelj
Slovenskega raziskovalnega inštituta
(SLORI), prof. D arko Bratina, ki je
vprašanje uokviril v širši evropski in
svetovni kontekst izhajajoč iz dejstva,
da smo v sodobnem svetu priča pravi
renesansi nacionalnega vprašanja.
V tem trenutku, ko se nacionalno
vprašanje sprem inja a hkrati ni ustrez­
nega teoretičnega inštrum entarja, kak­
šno je stanje Slovencev v Italiji, se je
vprašal prof. Bratina. Menil je, da se
je treba bolj agilno in bolj sodobno
soočati z vrsto problemov kot so dvo­
jezičnost oziroma jezikovni dualizem;
vprašanje enotnega slovenskega kultur­
nega prostora; vprašanje odnosa med
narodnostjo in ekologijo v prenešenem
pomenu, kot težnja po ponovnem
uspostavljanju pravilnega odnosa med
človekom in naravo, oziroma okoljem
Fanfani
nov predsednik
senata
v katerm živi, po varovanju osnovnih
značilnosti ljudi, ki živijo v nekem pro­
storu; vprašanje zgodovinske zavesti in
odnos mlajših generacij do nacionalne­
ga vprašanja; vloga in pomen enotne
delegacije, ki naj ne bo samo organ
skupnega nastopa, pač pa naj postane
telo, ki ima vse te procese v svoji zave­
sti; vloga, ki jo imajo etnične skupno­
sti v tej postindustrijski družbi in po­
treba v tem okviru, da se ustvari večja
in širša kulturna raven, da se «investi­
ra v možgane».
Sledila je zanimiva in bogata razpra­
va, v katero so posegli številni prisot­
ni, ki so skušali razčleniti vprašanja teh
globokih družbenih, političnih, gospo­
darskih in kulturnih sprememb, ki od­
pirajo tudi Slovencem nove dileme.
Vsekakor je šlo le za začetek nekega
razm išljanja, ki zahteva od vseh nas
večjo poglobitev, saj je rešitev našega
narodnega vprašanja odvisna tudi od
našega pristopa do vprašanj in od na­
še sposobnosti jih postaviti v pravilen
okvir.
ŠPETER
Lep koncert bolgarskega
pevskega
zbora
Kot predsednika republike tudi
predsednika senata so izvolili že pri
prvem glasovanju. Izvoljen je bil,
kot je znano, edini demokristjanski
kandidat A m intore Fanfani, za ka­
terega se je izreklo 80% senatorjev
z izjemo radikalcev. V svojem na­
stopnem govoru je Fanfani, ki je že
petič v 17 letih predsednik senata,
posvetil posebno pozornost vpra­
šanju parlamentarne reforme in po­
trebi po večjemu stiku z vlado.
La regione Friuli-Venezia Giulia è
autorizzata a contrarre un prestito a
breve scadenza di 40 miliardi di lire per
il definitivo completamento della rico­
struzione in attesa di ulteriori finanzia­
menti statali.
Questo il disegno di legge approva­
to a larga maggioranza, con la sola
astensione del MSI, dal consiglio regio­
nale tenutosi la settimana scorsa e che
ha ampiamente dibattuto, sulla base di
una relazione del presidente Biasutti,
sullo stato delle grandi opere. Queste
sono indispensabili, ha detto tra l’altro
Biasutti, per uno sviluppo equilibrato
della com unità regionale. Ci sono cer­
tamente, ha detto, dei problemi legati
all’im patto am bientale, problemi am ­
ministrativi e di rapporti con le com u­
nità locali.
La giunta regionale non vuole anda­
re contro le com unità locali, ma biso­
gna definire un preciso limite tra l’in­
teresse locale e quello rappresentato
dall’interesse regionale e nazionale e il
consiglio regionale è in grado di indi­
viduare questo limite, soprattutto oggi
in presenza delle grandi difficoltà eco­
nomiche che si collegano al grave pro­
blema dell’occupazione.
S. PIETRO AL NATISONE
Centro prescolastico bilingue
soffiata la prima candelina
L_l
/ bambini del centro prescolastico bilingue durante la recita «Grašači» del 2S giugno scor­
so ai termine del primo anno di scuola.
va p ilo ta p e r l ’ed u c a zio n e p lu rilin ­
gue, q u i e d altrove.
F in d a i p r im i d i luglio in fin e la
p r o f S ch ia vi è in te rv en u ta a d una
riu n io n e co n le m a estre p e r la ste ­
Zbor Nacio Ivanov iz Sofije.
Pod vodstvom pevovodje Ofelije
Russeve je prejšnji teden nastopil v Špetru bolgarski ženski pevski zbor Nacio
Ivanov iz Sofije. Koncert, ki mu je z
velikim navdušenjem sledilo številno
občinstvo, je priredila občina Špeter v
sodelovanju z videmsko Pokrajino in
pevskim zborom iz Rude, ki proslavl­
ja letos 40-letnico ustanovitve.
Večer se je začel z nastopom dom a­
čega pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa. N ato so stopila na oder bolgar­
ska dekleta, ki so v prvem delu progra­
ma predstavila polifonične skladbe, v
Zbor Pod lipo iz Parnasa.
sura d i un organico p ia n o d id a tti­
co p e r il p ro ssim o a nno. Il p rim o
settem b re, in fa tti, il cen tro riapre
e si a tte n d o n o già n u o v e iscrizioni
d i p iccin i d ai 3 ai 6 anni.
___________CAM POROSSO IN V ALC A N ALE
Vacanza di svago e di studio
per i ragazzi di Mlada brieza
Un gruppo di una sessantina di ra­
gazzi delle Valli del Natisone è ospite
da domenica pomeriggio del rifugio
Dom Mangart di Camporosso in Vaicanale per un soggiorno culturale ri­
creativo che durerà due settimane.
L’iniziativa, che gli anni scorsi si è
svolta in varie località delle Valli del
Natisone, in Istria e l’anno scorso a
Camporosso, è organizzata dal Centro
Studi Nediža di S. Pietro al Natisone
e autorizzata e sostenuta da una sov­
venzione della presidenza della giunta
della Regione A utonoma Friuli-Vene­
zia Giulia.
Assieme ai ragazzi sono partiti per
Camporosso un gruppo di assistenti ed
insegnanti perchè il soggiorno non è
una semplice colonia, ma un momen­
R E G IO N E F R IU L I-V .G .
40 miliardi
per completare
la ricostruzione
L eto X II. št. 27 (291) • Č e d ad , četrtek 18. ju lija 1985
to di studio e di ricerca. Vi saranno in­
fatti lezioni di lingua slovena sulla ba­
se di una riscoperta della comunicazio­
ne dialettale, di canto e danza folkloristica, di ricerca, sulle caratteristiche
della zona che è ricca di spunti cultu­
rali. Il tutto, studi, ricerche, gite, escur­
sioni, ecc., sarà trasferito nel giornali­
no «Mlada brieza / Giovane betulla»
che quest’anno si preannuncia ricco di
testi ed illustrazioni. 1 ragazzi rientre­
ranno alle proprie famiglie il 28 luglio
prossimo.
Il soggiorno, giunto alla dodicesima
edizione, è un originale momento di
svago e di animazione culturale ed è
l’ultima iniziativa del Centro Studi Ne­
diža prima della pausa estiva di agosto.
V
drugem pa so zapela narodne pesmi slo­
vanskih narodov. Največji poudarek je
seveda bil na bolgarskimi narodnimi,
pevke pa so predstavile tudi ruske pe­
smi, nekatere v nemškem in italijan­
skem prevodu. Po vsaki izvedbi je ob­
činstvo z navdušenjem ploskalo, tako,
da je moral zbor marsikatero pesem po­
noviti.
Visoko kvaliteto nastopa je med svo­
jim pozdravom pohvalil tudi špetrski:
župan Marinig, ki je izrazil željo, da bi
se take pobude ponovile in odvijale tudi
v drugih krajih Nadiških dolin.
Čedad, muost an hudičev rep
Č ed a jci ries n ie m a jo sreče z m u o sti, še b ruozar, d e jim j e a d nega sizid u zlu o d e j. Če p o m islim o na use težave, k i so jih m iei za p o v e z a t oba
brega N a d iže z m u o sti, sa j zid a jo d va na e n k ra t (adnega v višini ulice
S. L a zza ro an utice F iore d ei L iberi, ta drugega b u j n izk o d o l, b lizu brito fa j, m u o rjo b it zaries p o trie b n i h u d ičevi računi an h u d ičevo zn a n je za
tu o le dielo narest.
K a j j e rotalo? Z a d n je d n i p re jšn jeg a d ed n a so že na d eb elo p isa l p o
g io rnalih, d e j e s k o r naret m u o s t čez N a d ižo a n so h va lil d ielo nareto.
S o se p a u šdel, nardi! so račune brez o štirja aI p a b i b lu o b u j prti reč
b rez zlu o d ja . K er j e b lu o trieba narest za d n ji k o s m u o sta , so ulil p otrieben b eto n a n ... m u o st, k o t vidite na fo to g r a fiji, se j e u to n u , narvenč part
b eto n a j e p a p a d u d u rieko.
S tra n 2
18. ju lija
IL P R O S S IM O 28 L U G L IO A S T R E G N A
Festa del Donatore di sangue
La Sezione dei D onatori di Sangue
«Valli di San L eonardo», per il prossi­
mo 28 luglio organizza a Tribil Supe­
riore, nel Com une di Stregna, la terza
festa del dono.
La giornata avrà inizio alle ore 8 con
la presenza dell’autoem oteca per rac­
cogliere le donazioni di sangue. Si au­
spica una numerosa presenza soprattut­
to dei giovani che sicuram ente sono
sensibili a questo atto di solidarietà nei
confronti delle persone bisognose. Si ri­
corda che può donare ogni persona,
do nna o uom o di età com presa fra i 18
e i 65 anni che goda buona salute.
La donazione rappresenta oltre ad un
atto di generosità anche una tutela della
salute in quanto ad ogni prelievo ven­
gono eseguiti sul sangue gli esami più
im portanti che danno un indice della
propria salute.
La giornata proseguirà con la Mes­
sa solenne alle ore 11 e di seguito la pre­
miazione dei donatori benemeriti ed
una pastasciutta per tutti i partecipanti.
Per dare maggiore solennità alla ce­
rimonia interverrà la Banda di Orzano.
Inoltre la m anifestazione sarà allietata
da una esibizione del balletto locale Živanit.
La giornata del dono sarà preceduta
da un incontro di sensibilizzazione che
si terrà presso la Sala Parrocchiale di
Tribil Sup. il venerdì 26 alle ore 20.30
con il titolo «1 primi gesti». Il dott. An­
tonio Valle, specialista in Anestesia e
Rianim azione dell’Ospedale di Udine,
S. L E O N A R D O
ci illustrerà come dobbiamo com portar­
ci nel prestare il prim o soccorso ad una
persona che ha subito un incidente stra­
dale, una folgorazione, un morso di vi­
pera, una ferita da arm a da fuoco e del­
l’im portanza di un corretto intervento.
Rieletto
Augusto Crisetig
a Stregna
Mostra
di Loretta Dorbolò
nella Kraška galerija
11 dem ocristiano Augusto Crisetig
che ha guidato la precedente am m ini­
strazione comunale di Stregna è stato
rieletto sindaco nel corso della prima
seduta del consiglio comunale. H a o t­
tenuto 10 voti, 3 sono andati a Romeo
Qualizza della m inoranza (PSDI e in­
dipendenti), 1 scheda era nulla ed una
bianca.
Successivamente è stata eletta la
giunta com unale che risulta così com ­
posta: assessori effettivi Aldo Predan
che ricoprirà la carica di vicesindaco e
Lino Dugaro, assessori supplenti Giu­
seppe Stulin e Renata Qualizza che è
così la seconda donna assessore delle
Valli del Natisone, dopo Bruna Dorbolò che è entrata in giunta, come è no­
to, a S. Pietro al Natisone.
La pittrice L oretta D orbolò, dopo il
successo della m ostra nell’atrio della
scuola media di S. Pietro al Natisone,
esporrà alcuni dei suoi quadri presso la
«Kraška galerija» di Rupin G rande
(Veliki Repen) in comune di M onrupino (Trieste).
La «Galleria Carsica», ambientata in
una tipica casa del Carso, sarà una cor­
nice quanto mai coerente con i temi che
i quadri della pittrice, originaria delle
Valli del Natisone, è andata sviluppan­
do nella sua apprezzata carriera arti­
stica.
P red šolsk i
d vojezičn i center
Špeter
V soboto popoldne so se
iz Ljubljane vrnili Beneča­
ni, ki so se udeležili letoš
njega Seminarja slovenske­
ga jezika, literature in
kulture.
O tem bom o pisali v pri­
hodnji številki.
Inform acije in vpisovanja:
pri Zavodu za slovensko izobraže­
vanje - Špeter tel. 727490
EX -T E M PO R E DI PIT T U R A
Incontro socialista di mezza estate Anche il pubblico ha dello la sua
Nella pittoresca frazione di Clastra,
sabato 13 luglio, circa 500 persone han­
no partecipato al pic-nic estivo, orga­
nizzato dalle sezioni del Psi delle Valli
del Natisone. Alla simpatica manifesta­
zione erano presenti il vice presidente
della G iunta regionale Pietro Zanfagnini, l’assessore regionale alla sanità G a­
briele Renzulli, il consigliere regionale
capogruppo del Psi Ferruccio Saro, il
vice presidente della Provincia Enrico
Bulfone, il neo eletto consigliere prò-,
vinciate Firm ino M arinig ed altri sindaci delle Valli nonché i segretari delle
sezioni del Psi delle valli Michele Carlig, Rita Venuti, A ttilio R u d i, Enzo
Cencig, Romeo Vogrig ed il segretario
di zona Giuseppe Crainich.
L ’incontro, che ha avuto notevole
successo, è stato organizzato per ringra­
ziare i cittadini delle valli per la fidu­
cia data al Psi alle am m inistrative del
12 maggio, che ha visto prem iato il la­
voro e la serietà dei propri am m inistra­
tori esprim endo per la prim a volta nel­
la realtà locale un rappresentante socia­
lista alla Provincia nella persona del
sindaco di S. Pietro al N atisone, prof.
Marinig.
Scendendo a valle gli am m inistrato­
ri socialisti regionali e locali si sono fer­
m ati nella frazione di Merso di sotto e
si sono congratulati con il signor P ao ­
lo Buonasera per la ristrutturazione del­
la tratto ria che proprio in quel giorno
era stata inaugurata.
Popravek
Zaradi neljube tiskarske napake
je v prejšnji številki N ovega M ata­
jurja izpadlo iz seznam a organiza­
cij in ustanov, ki so prispevale na­
grade za natečaj M oja vas ime A n­
tona Birtiča in ansam bla Beneški
fantje. Ansam blu in bralcem se
opravičujem o.
Spoznavajmo
naše kraje
ARBEČ
2. del
A vtobusna postaja v vsakem zasel­
ku, ali blizu zaselka, kot na primer pri
Gorenji vasi (avtobus vozi enkrat dnev­
no iz Črnega vrha do Čedada in nazaj
samo med šolskim letom) O bčina, po­
šta, zdravnik šola 3 - 4 - 5 r Podbonesec (7 -1 0 km.), karabinierji, Brišče pri
Podbonescu, železniška postaja, sodni­
ja, policija, bolnica, Čedad (19 - 22
km .), šola 1 - 2 r, otroški vrtec, Tarčet
(9 - 12 km .); G orska skupnost, sredn­
ja šola, učiteljišče, strokovna šola, Špe­
ter (12 - 15 km.)
Nekaj ledinskih imen: Na bark', Pod
briegan, Za roban, Na postade, Za počiu va l’, Na drast', K obijak (studen),
Tou špiku, Laz, Plaz, Ledinca, Goveja k , Na pliese, Rebra, Uodnjak (po­
tok), Za kokovco, Kapun, Čukula,
Čamca, Gača, Duolič, P od Kladje, Za
malen, Pasku, Duga njiva, Pod polog,
Lašče, Praponca, Opel, P od kras, Palunjak.
G ol brieg, Planja, Rob, Za faruž,
Varialo, M uhoru laz, Zavarh, G oren­
ja in Dolenja norica (studeni), P od no­
rico, Zakrajac, Blek, Dolina, Brieg,
Ural, Policica, Tarnje, N a brieg, Na
p o lic’, Na polarje. Velika njiva, T upatoce. Pur počale (studen od Gorenje va­
si), Trajnski rob, Slieme, Barda, P od
kalun, M arznjak (studenci med Kalom
f
71
EX/
TEMPORE
PODOBE irHnŠKIH DOLIN
Š F jp R
1965
■
Targa ricordo donala ai partecipanti con la
scritta in sloveno «VI. ex tem pore Podobe
iz Nadiških dolin, Špeter, 1985».
In
pieno
svolgimento
agonistica dei pescatori sportivi
in Črnim vrhom), Skula, Platac.
P rof. Francesco M usoni iz Saržente
je pred 90 leti šel peš skozi Arbeč, G o­
renjo vas in Črni vrh in na tem izletu
si je zapisal 150 ledinskih imen. Od teh
jih je izbral 50 in jih objavil v drobni
brošuri T ra gli sloveni di M ontefosca
(Del Bianco, Udine, 1898). Tu jih pre­
pišemo tudi mi, da bi imeli čimbolj
kompletno mikrotoponom astično sliko
teh krajev. Ta ledinska imena so pose­
ja n a od A rbeča do P rad o la pri Stupici
in večkrat se ujem ajo s tistim i, ki smo
jih že navedli tu zgoraj in pri obravna­
vanju Črnega vrha: Varh, Na ravnah,
Duolič, Škarbina, Razuor, Polica,
Kripje, Žliebišča, N a briegu, V robieh,
Na kraseh, Korita, V s k a l’, U dartočelò, Šaroka dolina. M aj ovca, Špik, Za
veliko krasjo, N a d jam o, Pradol, Brieka, P od tipam, Par driene, N a gabru.
Jesenova dolina, Za prapotjo, Prapuonca, V dobieh, Par kostanjce, V
klinu, V jesene, Par lip ’, Močila, Zapatok, Za N edito, Par patoce, Na ro­
ji, Uolarinca, G ovejak, V koze, Na
kuotah, Cerkunca, Na salarieh, Par ka­
p e l’, N a trieščnin Cel’, V čer ni stra n ’,
Par tajcah, Ta na tom b ', Županca, Par
kriie, D ol za malnan, Par kapitelu ,
Kom unja, Kalamont (o.c., str. 21 - 22).
B.Z.
(Se nadaljuje)
Nella foto il simpatico ricordo offer­
to dall’Associazione artisti della Beneeia ai 60 partecipanti della VI ex­
tem pore internazionale di pittura «Im ­
magini delle Valli del Natisone», patro­
cinata dalla G iunta della Regione Friu­
li-Venezia Giulia.
La m ostra, come annunciato, si è
conclusa con lo scrutinio delle trecen­
to schede dei visitatori che hanno vo­
luto esprimere le loro preferenze per i
quadri, anche in contrasto con il giu­
dizio degli esperti.
Q uesta votazione ha dato il seguen­
te risultato: 1 - Micaela Bichova, udi­
nese di origine cecoslovacca, per il qua­
dro di ispirazione naif «Passeggiata
n o ttu rn a a S. Leonardo»; 2 - Silvano
Zompicchiatti di S. Leonardo, per il di­
segno a china «Case rustiche»; 3 - Gio­
vanni Cavazzon di Udine per il grande
quadro a olio «Spaventapasseri sul Na­
tisone»; 4 - Rudi Skočir di Idrija per
il dittico ad olio senza titolo; 5 - M ar­
jan Cigoj di A jdovščina per l’olio «Ob
Nadiži».
Seminar
v Ljubljani
L 'eredi
e la «successione»
Chi ha il coniuge, ma non figli, deve
aver presente però che con lo stesso, in
mancanza di testamento, concorreran­
no anche gli ascendenti e che al coniu­
ge resterà solo 1/3 del patrim onio (art.
538 del Cod. Civ.).
È opportuno precisare nel testamen­
to anche se vi sono stati conferimenti
particolari da parte di qualcuno dei
chiamati all’eredità.
Questa chiarezza di riconoscimento,
se è reale e docum entabile, può evitare
molte delle spiacevoli liti che accom pa­
gnano poi lo scioglimento delle com u­
nioni.
Purché non si lèdano i diritti degli al­
tri legittimari il testamento, a mezzo del
legato, può anche servire ad assegnare
preventivamente un bene, ad esempio
la casa o un terreno, alla moglie o ad
uno dei figli che ne ha maggiormente
diritto o per il lavoro svolto o per i ca­
pitali investiti, predisponendo così an­
che la divisione.
Per concludere questa esposizione,
che riguarda una m ateria che purtrop­
po è spesso causa di conflitti all’inter­
no dei gruppi familiari, è bene ricordare
che il Codice Civile regola ora in mo­
do equo le successioni anche in m an­
canza di qualsiasi disposizione di ulti­
me volontà del testatore.
L ’abbandono della norm a generale
va quindi fatto con molta prudenza e
solo quando esigenze particolari renda­
no opportuna una disposizione speci­
fica per regolare l’assegnazione dei
beni.
Per ultimo una notazione sul fisco
che privilegia con aliquote più basse o
con la tassa registro le successioni tra
i parenti più stretti ed anche i coltiva­
tori diretti in riconoscimento alle esi­
genze di tutela di questa categoria.
Giovanni Battocletti
N o v i M ataju r
Per il pescasportivo la stagione ago­
nistica 1985 è in pieno svolgimento e ga­
re sociali, regionali, cam pionati inter­
ni e di organizzazione si intrecciano di
dom enica in dom enica p er darci a fin e
stagione i vincitori e, soprattutto, la
conferm a di un settore in piena attivi­
tà in tutto il Friuli- Venezia Giulia.
Vate la pena di ricordare il successo
ottenuto nella scorsa stagione da Val­
ter Caucig della Società Pescatori spor­
tivi di Torreano che, secondo nella clas­
sifica di Società, ha primeggiato nel
cam pionato OR P E S e si è aggiudica­
to la prim a edizione del Gran Premio
Trota d ’Oro.
// campionato O R P E S era articola­
to su 9 prove svolte in tutta la regione,
e con 5 p u n ti validi ai fin i della classi­
fic a finale, Caucig si è aggiudicato la
medaglia d ’oro ed il prim o posto con
34 punti, grazie a ottim i piazzam enti
durante tutta la stagione.
Il Gran Premio Trota d ’Oro, spon­
sorizzato dalla R io Sport di M anzano,
era articolato in una serie di prove svol­
te in tutta la Regione, m a con punteg­
gi diversamente assegnati a seconda del­
la graduatoria assoluta ottenuta in ogni
gara, ed è stata assegnata a Caucig con
21 punti. Com plim enti!
A tu tti i pescatori in gara e agli ap­
passionati auguri per la stagione in cor­
so ed un invito alla serietà ed alla spor­
tività necessarie anche in questa disci­
plina.
odgovorni urednik:
Izidor Predan
___
Izdaja in liska
A
Trst / Trieste
T
5
Fotokom pozioija:
Fotocom p Videm
Settim anale - Tednik
A utorizz. Tribunale di Trieste n. 450
Naročnina - A bbonam ento
Letna za Italijo 17.000 lir
Za inozem stvo 27.000 lir
Poštni tekoči račun za Italijo
C onto corrente postale
Novi M atajur Čedad - Cividale
18726331
Za SFRJ - Žiro račun
50101 • 603 • 45361
«A D IT» DZS, 61000 L jubljana
Kardeljeva 8/11 nad.
Tel. 223023
Letna naročnina 480 ND
O GLASI: I m odulo 34 mm x I col
Komercialni L. 13.000 + IVA 18%
18. ju lija
Verjetno marsikak bralec Novega
Matajurja, posebno mlajše generacije,
ne ve, da ima naš list razmeroma dol­
go zgodovino, saj je v glavi napisano,
da je to X II. leto izhajanja. V resnici
pa se je «M atajur», ko t glasilo bene­
ških Slovencev, rodil že leta 1950. Prva
številka nosi namreč datum 3. oktobra
1950.
«M atajur ti bo na kratko prinašal vse
novice, k i te zanimajo, zlasti pa take,
ki zadevajo življenje Beneške Sloveni­
je. .. S tem časopisom hočemo zahtevati
naše pravice, hočemo, da naši življenj­
ski pogoji ne bodo več tako težki... Z
njim ti hočemo pomagati, hočemo opo­
zoriti javno m nenje na tvoje potrebe...
Predvsem pa ti bom o skušali stati ob
strani ko t dobri prijatelji...». S temi be­
sedami se je v prvu številki M atajur
obračal na bralce, ta je bila naloga, ki
si jo je časopis zadal in jo je dolga leta
opravljat. Podobne cilje je zasledoval
in zasleduje tudi N ovi Matajur, k ije le­
ta 1974 nasledil M atajurju.
Tu velja opozoriti, da s e je M atajur
pojavil že m ed narodno osvobodilno
vojno ko t glasilo X X V II. divizije N O V
in PO S in da j e ko t tako, od novem ­
bra 1943 do marca 1944, izšel štirikrat.
Zakaj ta kratek in zelo sintetični zgo­
dovinski prerez našega lista? K ot reče­
no, je M atajur začel redno izhajati ok­
tobra 1950. leta, torej pred 35. leti. Zdi
se nam prav praznovati to obletnico z
objavljanjem nekaterih njegovih član­
ko v in to iz več razlogov. N a ta način
lahko pregledamo našo zgodovino
C on i prem i «F ed eltà» sono stati
p rem iati: R o m a n o P o d o r isz a c h ,
G ianfran co Stulin della S avogn ese,
P io T om asetig d ell’A u d ace, C oceano F ran cesco, U nder 19; per la lun­
ga attività svolta in squadre delle Val­
li i prim i tre, m entre a C oceano per
la voglia di riprendere a giocare d o ­
po il secondo in fo rtu n io in tre anni
di carriera nelle varie categorie del
settore G iovanile della V alnatisone.
Q uindi la «M iglior difesa ’85» che
è risultata essere quella dei G iovan is­
sim i della V alnatisone. Prem i di ri­
conoscim ento per la loro attività nelle
sq u ad re giovanili a M oreale Sergio
(da oltre un decennio sulla cresta del­
l’onda); F loreancig E raldo, D orb o-
Stran 3
P R E D 35. LETI JE ZAČEL IZH A JA TI «M A T A J U R »
Vprašanja splošnega razvoja in rasti
beneških Slovencev včeraj in danes
zadnjih 35 let, mladi lahko spoznajo,
kakšen je bil ta list, kakšna je bila nje­
gova vsebina. Zanimivo je tudi dejstvo,
da je M atajur obravnaval vrsto vpra­
šanj, ki so še danes zelo aktualna ozi­
roma še nerešena.
To rubriko začenjamo z dvema član­
koma, ki obravnavajo vprašanje sad­
jarstva v Nadiških dolinah, zaščite in
komercializacije domačih pridelkov.
A li se ne danes, p o tridesetih letih,
združenje A PO (Associazione produt­
tori ortofrutticoli) šele ukvarja z istimi
problemi?
S v . P eter S lo v e n o v
Sm o zvjedel, de na ju ška dita, ki
na vjem ó še o d ku od je , ima namje n u Špjetre nardit dan frigorife­
ro za shranit sadje, ki se pardjela
u Rečanski an N adiški dolini. An
nje dugo o d tuod, de so teli tud'
gledal za ukupit sv je t za zgradit ti­
sto hišo.
Če j e tuo rjes, m i na m uoremo,
la categoria G iovanissim i (il prim o),
negli E sordienti il secondo, n o n o ­
stan te non facessero parte di alcun
consiglio direttivo. Riconoscim enti
anche a G ariup M arino (A udace);
Barbiani M assim o (Esordienti), Bar-
« M a ta ju r » , 3 1 . m arca 1952
S v . P eter S lo v e n o v
Z v eza sad jarjev nediške d o lin e
Nediška dolina je za sadjarstvo
k o t de bi bla zatuo nareta. Višji
brjegovi u ozadju varjejo zem ljo
p red ledenim severnin vjetrom , to ­
p lo ju žn o sonce pa izvablja iz na­
rave rodovitne sokove. Narbuj je
sadjarstvo razvito okuol Ruonca an
temu se j e trjeba zahualit renkemu
kaplanu an pjesniku Petru Podre­
ki, ki je biu zlo napreden sadjar.
On je učiu ta parvi naše ljudi kakuo j e trieba gojit, sadje, ljudje so
ga poslušali an efekt njegovega
neutrudnega djela se pozna še donas u Ruoncu. Ljudem u tej okuolici je skoraj edini vir entrai sadjar­
stvo.
U drugih krajih Nediške doline
pa se ne muore guarit o kajšnem
naprednem sadjarstvu, o čiščenju
kron an obrjezovanja, o škropljen­
ju an uničevanju boljezni, o pravil­
nem gnojenju an usem, kar se muo-
TUTTOSPORT
Una
che
Paolo Miano premia Emiliano Dorbolò «giovane promessa 85».
lò A lberto per il loro co n trib u to nel­
ku pohualit tako inicjativo, zak'
par nas an frigorifero bo zarjes parnesu velike koristi. Takuo naši kum eti bi m jel buj blizu za prodajat
njih pardjelke an višno jim buodo
plačal p o buj visokim kupu.
Je že dugo cajta, de se guori, od
tistega frigoriferja an ankrat so se
tu d ’ interešal vič j udi za tuole p o ­
stavit. Vjemo, de kar je biu še žiu
ranci R u d o lf Costaperarja iz D o­
lenjega Barnasa, se je zlo brigu za
j udi skupe spravit, de bi nardil gor
no tako fabriko, ki naj bi bli sočelni
tu d ' tisti, ki pardjelajo sadje. Zatuo ne bi blo slabo, de se tist frig o ­
rifero nardi u koperativi, ce takuo
boju m jel korist usi km eti, ki u
njim nosijo sadijske pardjelke. Nje
slabo če ju ška dita nam tuo p o sta ­
vi, ampa buojš bi bluo, če bi m i sa­
m i se nardil tisto fabriko.
biani Cristiano (U nder 19 ed Allievi);
M ottes M arco (Pulcini), Q ualizza
Stefan o (P ulfero), Crucil M atteo
(M anzanese, per le sue 25 reti nella
categoria Pulcini FIG C ); ai C onsi­
glieri provinciali B lasetig e M azzola
per il loro passato calcistico; una ta r­
va
inizi
pot
Il consigliere provinciale Aldo Mazzola premia Alberto Dorbolò.
ga alla A m m inistrazione C om unale
di S. Pietro al N atison e, che oltre ad
essere un ringraziam ento per la co n ­
cessione della Sala consiliare è anche
un riconoscim ento per q u an to è sta­
to fatto fino ad oggi per q u an to ri­
g u ard a gli im pianti sportivi in questi
ultim i anni. Per finire due targhe a
C laudio Scaravetto (che in origine
doveva essere assegnata al padre
G ian n in o, che per oltre quattro anni
ha dato m olto in favore dei giovani
delle nostre V alli, e che purtroppo il
destino crudele c'è lo ha tolto im ­
provvisam ente). A N ereo Vida per il
suo lavoro negli ultim i anni, con il
m agnifico piazzam ento nel cam p io ­
nato di Prom ozione ed il lavoro svol­
to nel settore giovanile. Infine i p re­
mi «G iovani Prom esse ’85» sono sta­
ti consegnati ex-aequo a Terlicher Fe­
derico e D orbolò Em iliano della Val­
natisone.
Q uindi non mi resta che dare a p ­
puntam ento ai giocatori ed agli spor­
tivi per il prossim o giugno per la IV
A T L E T IC A L E G G E R A
Gli assoluti di Rom a,
3° Giorgio, 4° Franco
nei 400 hs
I fratelli R u d i so n o stati i p r o ta ­
g onisti d ella finale dei ca m p io n a ti
asso lu ti di R o m a m ercoledì 10 lu ­
glio. A b b iam o p o tu to seguirli sul
piccolo telescherm o grazie a « m a m ­
m a R A I» , che h a irra d ia to le due
g io rn ate dei ca m p io n a ti. P en siam o
che d o p o q u esta b u o n a p re sta z io ­
ne i du e ragazzi di O sg n etto p o ssa ­
no o tte n ere u n a v itto ria che li rip a ­
g h ere b b e dei ta n ti sacrifici a cui si
so tto p o n g o n o .
__________ C IC L IS M O __________
È Ferruccio Cencig
«il gioiello»
di G. Cappanera
E dizione del T rofeo dei marcatori.
C hi risulterà vincitore?
ti consigliere provinciale Giuseppe Blasetig premia Massimo Barbiani.
P aolo C affi
C o n la su a b rilla n te v itto ria nel
« T ro fe o M a n fe rra ri» , è b alza to
ra nardit za aktualno moderno sad­
jarstvo. Konseguencja temu je sevjeda, de se boljezni sadnega drevja
nimar buj širijo an je pardjelek usako Ijeto slabši an manjši. Do sada
so se km etijski oficihi zlo malo bri­
gali, de bi ljudem povjedali zaki an
kakuo se muora runat s 'sadnim
drevjem, de bi dajalo več an buojšega sadja.
Morebit, de bo od sada naprej
kaj buojšega. N i dougo od tega, de
so oblasti dale pobudo za ustano­
vit poseban kom itat za obram bo
sadjarstva u Nediški dolini. Za
predsednika tega k ornitat a je biu
imenovan čedadski šindik senator
Pelizzo. Ustanovili so tudi zvezo
sadjarjev Nediške doline. U tisto
zvezo je parstopilo več kamunou,
ki jih predstavljajo šindiki ali ad­
ministratorji. Zveza ima svoj sedež
u Čedadu, njen predsednik je Oli­
vieri Luigi, podpredsednik pa ruonski fam oštar Trakonja Mario.
Use tuo je zlo Ijepa an pametna
iniciativa, ne vjem o pa kajšen
uspeh bo.
Predsednik zveze je en k o lo nel,
ki ne vjem o če se zastop na sadjar­
stvo. Povarh tega nje niti domačin.
Buojš je bluo, de bi se na vodstvo
zveze sadjar jeu p o st avlo domače
ljudi, ki se zastopijo na sadjarstvo
an ki bi u istem času tudi učil ljudi
u domačim jeziku kakuo se djela
okuoli sadja takuo kot je djelu renki Peter Podreka.
«M atajur» 15. februarja 1955
p rep o te n tem en te a ll’atten z io n e del
m o n d o del p ed ale F erru ccio C encig, nella ca te g o ria A llievi. Il p o r ­
taco lo ri b ia n co ro sso del p resid en ­
te C a p p a n e ra non sta ce rto facen ­
d o rim piangere le vittorie della p as­
sata stagione o tten u te d a G asparutti. S iam o certi che d a rà a n c o ra p a ­
recchie soddisfazioni ai dirigenti cd
agli sp o rtiv i che lo seg u o n o d o m e ­
nicalm ente.
C A L C IO
C ’era una... volta...
il Torneo dei Bar,
a Cividale
C ’era u n a v o lta a C ividale il
cam p etto del R icreatorio S. C u o re,
dove veniva d isp u ta to , un to rn eo
N o ttu rn o di C alcio a cui p ren d ev a­
no p a rte i «veri a m a to ri del p a llo ­
ne». R ico rd iam o con n o stalg ia le
«parate» e le «p apere» del cav. R u­
m an o B lasig, la tecn ica del rag.
D o r lig u z z o , la g en ero sità di G iu ­
sep p e P ittio n i m a s o p ra ttu tto l’a t­
tesa palp itan te di p aren ti, am ici, ge­
nitori, m ogli, figli, dei nipoti e della
p o p o la zio n e per le serate d ’estate
p assate in letizia. E ra n o i tem pi di
B epi T o m a setig seg retario e cassie­
re, dei d iretto ri di g a ra V alter B la­
sig, E nrico C o llo r e d o , di Z orzettig
che non facevano rim piangere i più
fam o si d ire tto ri del fisch ietto ; d o ­
po le g are i volti d istru tti dei p ro ­
tag o n isti per lo sfo rz o p a tito , una
b ib ita in co m p ag n ia e tu tti felici e
co n ten ti. Oggi a d istan z a di anni
m an ca al to rn e o q u esta seren ità e
i gravi incidenti di gioco p atiti d a
ragazzi m etto n o sotto accusa la fo r­
m u la ricreativ a del T o rn e o , i vari
C en cig , S e d i ecc. sta n n o p ag a n d o
a p ro p rie spese gli in fo rtu n i p atiti,
il che è grave so tto il p ro filo u m a­
no. È m eglio lasciare d a p arte «superprem i» e «prezzi d ’ingresso
proib itivi» e ben v engano i tornei
«vecchia m a n iera» che o ltre alla
«co p p etta » di rap p resen tan za, ren ­
d o n o felici i p ratican ti ed il p u b b li­
co. Q uesta è l’o p in io n e di m olti Cividalesi e non d a noi in terp ellati, il
to rn e o di p allav o lo in piazza serva
d a m odello!
Savogna
La p artita di calcio fra la rap p re­
sen tativ a di T o lm in o - C a p o re tto e
quella delle Valli del N atisone è te r­
m in a ta con il risu lta to di 0 - 4. S er­
vizio sul p ro ssim o n u m ero .
18. ju lija
S tra n 4
Zakaj ne slovenske bučice
GRMEK
p o d b o n esec
U rniki m iedihu v
D olenj M ar sin
N ed išk ih d olinah
Tapoluove
S e n ja m S v e te g a M ih a e la v p ra v e m
dom ačem duhu
Že od deleča se je vidlo oflokano vas.
Luči vsieh farb so ble spejane od cierkve daj dol do šuole, kjer je bla fešta.
N a velikem placu pod vasjo je bluo puno m akin, pru takuo na novi ciesti, ki
iz telega placa peje do cierkve an še mi­
m o, do britofa. P o t je nova, saj so jo
inaugurai pru v saboto zjutra.
Na brejarju je puno judi plesalo. Lepuo je godu Checco z njega komplesam
SSS. Kar Checcu komples je počivu, iz
rad ja se je čulo kaseto zadnjega Sejma
beneške piesmi.
V nediejo je bla velika m aša s precesjo po vasi. Pieu je pevski zbor Rečan.
An par piesmi je zapieu tudi pevski
zbor Pod lipo iz Špietra.
O pudan so imiel Tapolučan, lahko
diemo tu vsaki družin na kosile žlahto
al parjatelje, ki so paršli iz bližnjih va­
si al pa iz miest. P a tudi tisti, ki niema
žlahte v tisti vasi, ni imeu, problem u,
saj v Tapoluovem te vsi vabijo na kafe
an na an kos dom ače gubance.
Popudan, okuole nih štierih, je bluo
spet puno judi na placu pred šuolo.
Na program u je bluo «revival Sejma
beneške piesmi», saj so nekateri pieuci
zapiel no malo piesmi telega Sejma.
V mali sobi v stari šuoli je bla na raz­
stava starih reči, ki jo je napravu Lino
Scuoch s pom očjo vsieh T apolučanu,
ki zvestuo so kupe ložli vse, kar so imiel
starega an zanimivega dom a. An zaries
je bluo puno zanimivih reči za videt, ku
tist pasaport za iti guzierat v Rusijo iz
zadnjega stolietja an takuo napri.
V nediejo zvičer je spet godu Chec­
co z njega komplesam.
«H vala Bogu lietos niesmo miei daža na našim sejm u» je ja u adan od organiatorju. Lahko tudi mi diemo kiek
tagega, saj če je biu paršu daš, niesmo
bli preživiel tiste vesele ure, v pravem
donačem u duhu na tapoluškem sejmu.
SV. LENART
Za hudo uro še tuča
Ljetos lahko rečemo, da njesmo imjel pomladi in začetek poletja se je pokazu še slabši kot pom lad. Vsak dan
daž, nalivi, pauodnje. Tale slaba ura je
za mjesec dni vse zadaržala nazaj: sad­
je, vartnarijo, naravo. In ko pokuka
sonce, se troštaš, de bo daržalo, de bo
to ja skarb, toje djelo na puoju na nji­
vi in vartu plačjano, pa se ti ukida tu ­
ča, debela tuča, ki ti u par m inutah od­
nese pardjelo in upanje.
T akuo se je zgodilo za nekatere vasi
Svetega L enara ponoči od srede na četartak (od 10. do 11. julija). Zdelo se
je, da bo sodni dan, takuo je pihalo in
gučalo, potle pa tuča, debela tuča, ki
je nardila zlo veliko škodo po nekate­
rih vaseh, posebno u Dolenji Mjersi,
Škrutovem in Ažli. Potukla je sjerak,
krom pir, vinjike, sadje in vannino.
Prav bi bluo, če bi odgovorne oblasti
paršle na pom uoč oškodovanim kumetam.
rfU -t VAliJ D't'1
Parve dni luja je v čedajskem Spita­
le um aru A ntonio Medveš iz naše vasi.
U čaku je lepo starost: 95 liet. V žalost
je pustu sina, hčera an vso žlahto. Nje­
ga pogreb je biu v M arsine v sriedo 3.
luja.
GARM AK
SPETER
Čedron
Z a k a j n e s lo v e n s k e « b u č ic e » v h iša h in o šta r ija h ? G o v o r it s lo v ie n s k o za
nas n i Spot, m a čast. Tele « b u čice» j ih pred la g a B en eška galerija iz Špetra.
SREDNJE
Livška m ladina prireja
v s o b o to 2 7 .
in n e d e ljo 2 8 . ju lija 1985
G orenj Tar bi
Turnir v m alem
n o g o m etu
-
Barca
V saboto 6. luja sta se poročila Gian­
franco Stulin - K urjaku iz Gorenjega
Tarbja an Daniela Zabrieszach iz Bare.
Novičam, ki bojo živiel v Špietre, želmo srečno skupno živlienje.
L IV E K 85
ki bo na igrišču v Livku.
T urnirja se bo udeležilo 18 ekip,
med temi 5 jih bo iz Benečije.
Peklo se bo na žaru. Tudi p ija­
ča ne bo m anjkala in zvečer bo
ples.
Vsi vabljeni.
Lahko diemo, de Pasquale P ittana,
61 liet, iz naše vasi je biu srečan v nasreči. V sriedo 10. luja popudan se je
Pasquale varnu dam u za kieki poiest.
Kar je paržgau gaz, je bom bola skopjala. Bil je tajšan močan žlah, de je varglo proč buozega moža vič m etru. N a­
glo so ga pejal v špitau, tle so ga medihal an pošjal dam u. Za srečo se nie naredu nič hudega. Hiša pa je ostala pu­
no oškodovana an Pasqual ne bo mu
vič stat v nji.
Mali oglasi
Piccoli annunci
Iščem trgovko, ki zna slovensko in ita­
lijansko. Trgovina Krivograd, St. Mi­
c h a e l, B leib u rg (A v str ija ), tel.
0043/42/352537.
Oblica
V starosti 85 liet nas je za venčno zapustu A ntonio Mellinch iz naše vasi. V
žalost je pustu vso družino. Njega po­
greb je biu v Oblic v saboto 6. luja.
V en d o
Vendo Fiat 128 anno 1980 ottimo
stato L. 3.500.000. Telefonare ore
serali al 725048.
PIŠE
PET AR
MA
PO D BU N IE SA C
doh. Filippo Bonanno
Podbuniesac: od pandiejka do petka
od 9.30. do 12.30.
popudan od 15.30. do
17.30.
Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00.
doh. Giuseppe Ferretti
Podbuniesac: od pandiejka do petka
od 13.00. do 14.00.
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegrini
Sovodnje: v pandiejak, torak an petak
od 10.00. do 12.00.
v sriedo od 16.00. do 18.00.
v četartak od 9.00. do
10.00.
ŠPIETAR
doh. Edi Cudicio
Špietar: v pandiejak, torak, četartak
an petak od 9.30. do 12.30.
v sriedo od 15.30. do 18.00.
v saboto od 9,30. do 12.00.
12 . 0 0 .
SR IEDN JE
TA JURA
N am iestnik prokuratorja o d R epu­
blike u Vidmu, dr. Buonocore, je kuazu zapriet katpitanha an tri marešjale
od karabinierjev u Čedadu. Je glih ta­
kuo, k o t da bi biu odriezu glavo kasar­
ni. Če je za druge dr. Buonocore (preim ak, k i p o slovensko p o m en i dobrosarce), ni biu za kapitanha in tri mare­
šjale prav nič Buonocore.
K akuo in zakaj j e prišlo do «potre­
sa» u kasarni karabinierjev v Čedadu?
Dva brata, kum eta in vinogradnika, Li­
vio in Giuseppe Zorzettig, prvi 36, dru­
gi 50 let, sta poznana zavojo dobrega
vina ne sam uo u čedajskem mandam entu pač pa p o vsi Furlaniji in tudi
u drugih deželah. Brata Zorzettig sta se
pomagala. Širila sta svoje vinograde,
svoje vinjale tudi z dinam itom . Kjer je
trda skala, kam an al trda opoka, pa-
kera, buldožer ne m ore nič pom agat,
treba je streljat in streljat z dinamitom.
Sam uo j e teškuo prit do tele sort pum berja in če prideš do njega, ga muoraš
nucat z eksperti in p o d strogo kontro­
lo. N jesm o u Libanu, kjer lahko z di­
nam itom metajo u lu ft ambašjate.
Fakt, dejstvo je, da u kraju S a n t’A n ­
na, kjer sta dva brata gospodarja lepe
brežine, j e ponoči vičkrat «garmjelo»,
se « buskalo» in zem ja se je tresla.
Kajšan, naveličan tega ponočnega
garmenja je šu pravit na uha dogodke
njekem u brigadirju od karabinirju u
Čedadu.
Pridan, bardak bregadir je hitro
opravu pošteno svoje djelo in u krat­
kem cajtu odkru fenom en garmjenja in
buskanja v vinogradu S a n t’A nna. N a­
pravu j e raport, prijavo in ra p o rtje po
IKortmig
Cenjene stranke obveščam o,
da bo kom ercialni oddelek B EN E D I L S .p .A .
v Č edadu o d prt ves m esec avgust.
doh. Lucio Quargnolo
Sriednje: v pandiejak od 11.00. do
12 . 0 0 .
v sriedo od 13.00. do 14.00.
v petak od 9.00. do 10.00.
v saboto od 10.00. do 11.00.
G or. Tarbi: v sriedo ob 14.30.
p o ti zaspau al pa ostu pozabjen u trug
Iji kom andantov. N evje pa se zakaj: al
zavojo dobrega tokaja in merlota, ki ga
imata brata Zorzettig, al pa zavojo te­
ga, ker j e m lajši brat Livio, president
od «Associazione calcio Cividale in je
biu 12. m aja lietos izvoljen za konselirja u čedajski kom un na demokristjanski listi.
Nam iestnik prokuratorja R epublike
že v je, kakuo stoje reči, če j e stuoru za­
priet dva brata Zorzettig in štiri kom an­
dante karabinierjev. Novica je imela po
naših dolinah, posebno pa u Čedadu,
velik odmev, saj imajo štiri komandanti
veliko število prijateljev. In ti prijatel­
j i pravijo: «Tajšne nesreče se lahko
zgode sam uo poštenim in pridnim ko ­
mandantom, ki znajo zaprjet oči, za ne
škodovat prijatelju človjeku. So pa
drugi ljudje, ki niso prijatelji, in se
vprašajo: « A l so kom andanti zm jeraj
zaparli oči, tudi za take, ki se niso ime­
novali Zorzettig?»
Veste ka j vam povjem , dragi m oji
brauci?
Gorje, če bi ne bito karabinierjev v
Italiji! Skoraj vsak dan pade kajšan za
branit našo fra jn o st p roti terorizmu.
Branijo nas od rouparjev, od banditov,
od tatvin in vsa čast « A ll’A rm a», k i j e
v stoletjih zvesta in udana državi. Res
pa je, da tudi v najboljših družinah se
najde lahko sin, ki gre iz prave poti.
Vas pozdravja Vaš
Petar Matajurac
cartolibreria - cancelleria - bigiotteria
abbigliam ento - accessori - giornali e riviste
giocattoli e articoli da regalo?
doh. Renato Trainiti
Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00.
G or. Tarbi: v četartak od 15.00. do
16.00.
SV. LIENART
doh. Lucio Quargnolo .
G or. Miersa: v pandiejak an torak od
17.00. do 18.00.
v sriedo an četartak od
9.30. do 11.00.
p e ta k od 10.30. do
12 . 0 0 .
v saboto od 11.00. do
12 . 0 0 .
doh. Renato Trainiti
Škrutove: od pandiejka do sabote od
9.00. do 12.00.
Dežurne lekarne
Farmacie di turno
Od 20. do 26. julija 85
Grmek tel. 725044
Čedad (Minisini) tel. 731175
Corno di Rosazzo tel. 759057
Zaprte zaradi
počitnic
Od 20. julija do 2. avgusta
S. Giovanni al Natisone
U stan ovljen a leta 1909
GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383
Telex 460412 AGRBAN
doh. Renato Trainiti
Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob
14.00.
Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00.
v petak od 17.00. do 18.00.
Zavojo dinamita «potres» v kasarni
Karabinieri zaparli karabinjerje
Banca Agricola Gorizia
Kmečka banka Gorica
doh. Lucio Quargnolo
Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00.
do 16.00.
v sriedo an četartak od 11.00.
o 12.00.
v petak od 17.00. do 18.00.
doh. Pietro Pellegrini
G or. Barnas: v četartak od 10.15. do
S i avvisa la Spettabile clientela che gli uffici com m er­
ciali della RE N E D IL S .p .A . d i C ividale rimarranno
aperti tu tto il m ese d i agosto
U
)
DREKA
doh. Lucio Quargnolo
Kras: v torak an petak ob 13.30.
Pacuh: v sriedo ob 12.00.
Trinko: v torak an petak ob 14.00.
PRENOTAZIONI
LIBRI DI TESTO
Od 22. julija do 11. avgusta
's a n pietro al natisone
Podbonesec in Čedad (Fontana)