mitja berce - Galerija Božidar Jakac
Transcript
mitja berce - Galerija Božidar Jakac
MITJA BERCE NOVEJSA DELA / OPERE RECENTI CASA VENETA — COMUNE Dl MUGGIA • 1992 LAMUTOV LIKOVNI SALON — KOSTANJEVICA NA KRKI • 1992 Mitja Berce — novejša dela Bercetovo delo zadnjih nekaj let nikakor ni zaključena vrsta. Kljub temu, da se je videz njegovih slik spremenil prav v zadnjem letu, razstavljeni opus dokazuje enakomerno in zdržno pot k izčiščevanju in k jasnejši artikulaciji umetniškega sporočila. Starejše slike v pričujočem izboru govore s kontrastom fned dvema ustvarjalnima principoma — naturalističnim/instinktivnim in modernističnim/racionalnim. Kako naj si razložimo gestualno pastozno slikane površine diptihov in njihove očitne mehanske elemente, ki služijo kompleksni in natančni orientaciji kril v prostoru in v medsebojnem odnosu? Masivna kovinska prečka, ki diagonalno spaja dve platni ali pa enakomerno perforirani vzvodi, ki krili diptiha škarjasto razmaknejo in pritrdijo, niso samo funkcionalni, temveč tudi vsebinski elementi. Prav zaradi njihove očitosti jih moramo sprejeti kot integralne sestavine estetske celovitosti likovnega dela. Slikovna površina z imanentnim zapisom dogajanja in mehanična oprema platen ustvarjata kontrast omenjenih dveh principov. Ta kontrast pa je potreben za energično razbijanje mitov našega stoletja. Berce sliko obravnava kot predmet, ki ga mora potisniti preko meja že doseženega. V tem se kaže izrazita modernistična intenca. Slike gledalca objemajo, se mu kažejo pod različnimi koti, hkrati pa s svojim težkim okovjem določajo distanco, mejo preko katere ni mogoče stopiti zaradi fizične ovire ali pa zaradi insinuirane psihološke ogroženosti. V zgodnejših slikah je slikar vključil prostor kot pomembno sestavino, s katero je skušal kontrolirati način gledanja ali pojavljanja slikanih površin. Posledica takšnega odnosa je teatraličnost njihovega pojavIjanja. Ko slikar sam v ateljeju razgrinja svoja platna, se zdi, kot da njihovo prenašanje, obračanje in postavljanje sestavlja ta teater predstavitve. Vse poteka s skoraj letargično mirnostjo, z natančno odmerjenimi gibi in po natančno opredeljenem scenariju. Poslednji triptih na videz kaže drastičen preobrat. Kot da je slikar stopil korak nazaj, se umaknil v deklarativno očiten okvir slike in se vrhu tega osredotočil na slikovno površino, ki jo niz treh slik stopnjuje. To pa je rezultat še enega natančno premišljenega generativnega scenarija. Intuitivni zapis notranjega impulza je zamenjala že obstoječa slika, medla podoba oljnega madeža na hrbtni strani starejše slike, ki jo Berce metodično nadgrajuje. To namreč ni Leonardova z mahom poraščena stena ali tintna packa v Rorschahovem testnem priročniku, ki stimulira domišljijo. Slikar ta medli učinek že dokoncane slike prenese s pomočjo fotokopirnega stroja na nov temeljnik v mreži, ki ji modul doloca format pisarniškega papirja. V levem krilu začenja z nekakšnim dvojnikom stare podobe, ki pokaže izhodišče, medtem ko pri ostalih dveh dejansko ni mogoče vzpostaviti vizualno nazorne asociacije s prvo izpeljanko. V desnem krilu namreč deformira slikovno površino, jo prereže in izboči, pa deformacije spet skrije z modelacijo figure, tako da so ob pogledu pod pravim kotom praktično neopazne. V srednji tabli slika postane relief, pravi asemblaž vnaprej pripravljenih elementov. Čeprav Berce praviloma ne naslavlja svojih del, saj tu najdemo najsplošnješe oznake, ki ne presegajo formata (slika, diptih, triptih), pa v tej rešitvi najdemo reminiscenco historične strukture triptiha s slikanimi krili in reliefno skrinjo. Ta reminiscenca je hkrati tudi ikononografska, saj triptih vključuje bistvene sestavine metafizičnega fabuliranja o stvarstvu: jajce kot začetek sveta, iz kaosa porajajočega se reda, meditativne figure vstajajočega moškega na levem krilu in opulentnih mas ženskega telesa v desnem. Berce se loteva problemov na nacin, ki ga ni mogoče jemati kot modrri odziv na sodobne težnje v likovni umetnosti. Prav tako ne zapada klišejem ustvarjalskega patosa, temveč vztrajno meditira o možnosti slike, o metodični permutaciji ter njenih mejah. V integraciji ortodoksnega modernističnega kanona in marginalnih paradigem dvajsetega stoletja tematizira pozitivne aspekte modernistične slike in njene problematike. Andrej Smrekar D D Mitja Berce — novejša dela Slikarje navadno zanima prazen nosilec in posvečajo svojo pozornost predvsem temu, kako zapolniti njegovo prednjo stran, recto. Le redko je poslikana tudi zadnja stran, verso, vendar praviloip^ neodvisno od prednje strani, lahko pa je z njo v pomenski zvezi. Mitjo Berceta pa ne privlači samo nastajanje podobe na sprednji strani nosilca, temveč se sprašuje, kaj se obenem, ko slika tu, lahko dogaja na drugi strani. Barve penetrirajo skozi strukturo platna in ustvarjajo tudi na hrbtni strani določene oblike. Slikar te reproducira in prične na njihovi osnovi graditi drugo sliko, ki je tako pendant prve. Prihaja torej do neke posebne dialektike ustvarjalnega postopka: prva slika generira drugo, ki je, kljub temu, da^slikar vanjo dodatno intervenira, v tesni zvezi s prvo, s katero je smiselno spojena v diptih. Čeprav postopek spominja na eno od izhodiščnih spraŠevanj o načelih slikarskega medija in prakse nasploh, kakršnega poznamo predvsem iz analitičnega slikarstva, pa nudi Bercetova svobodnejša preinterpretacija končnega izdelka tudi druga diskurzivna izhodišča. Berce predvsem pripada avtorjem, ki v današnjem Času uspešno združujejo izkušnje modernizma s postmodernističnimi, kar pomeni obenem analitičen premislek in svobodnejšo obdelavo, abstraktnost in figuraliko, nadzorovanost in spontanost. Zavezanost spraševanju o dvostranski podobi pomeni, da avtor že ob prvi sliki dopušča možnost naslednje, izvirajoče iz form, ki se bodo bolj ali manj naključno pojavile na drugi strani. Tako je osnovno izhodišče slikanja drugačno, saj ga spremlja zavest o možni podvojitvi. Prva slika nc nastaja ex nihilo, ampak njeno zasnovo v slikarjevi zavesti, ali pa y nezavednem, spremlja senca njene fantomske podobe, dvojnice. Še problematičnejše je seveda nastajanje druge slike. Seveda niso re.dki primeri, ko ustvarjalci delajo tudi na platnu, kjer že obstaja slika, ki jo želijo bodisi preslikati, bodisi da na neki že dani osnovi intervenirajo z novimi podatki. Toda pri Bercetu je ta osnova neprimerno bolj zavezujoča: gre za sledove lastne podobe, ki nastopajo kot zametki nove. Na nek način vse skupaj spominja na starinske načine branja palimpsestov: ko so obdelali novejši, recentni rokopis s posebno raztopino, se je na pergamentu izpod njega pričel prikazovati starejši. Ob množici podob, ki nas v vizualni civilizaciji danes agresivno obdajajo, so seveda taka razmišljanja o slikarskem ustvarjanju zelo legitimna. Pod vsako podobo je neke vrste podoba in umetnost tudi sama rojeva umetnost. V življenju sanjske podobe zrcalijo drugo stran tistih, ki jih vidimo v realnosti. Spominske podobe postopoma prosevajo skozi okno spominskega ekrana dejanske podobe le posameznih dogodkov, oseb ali predmetov; nekatere se kažejo prepotencirano, druge vedno šibkeje ali pa se celo vmes zgubijo, tretje se preobražajo v druge oblike. Tudi zgodovinske podobe gredo skozi podoben filter, le da je ta navadno bolj kolektiven, pa kljub temu rezultat nikoli ne more biti popolnoma veren. Vse to ponazarja na umetniški ravni Bercetov način del: ustvarjalni subjekt išce drugo stran slike, pri Čemef je očitno, da je rezultat odvisen od njegove kreativne volje. Zato nam njegove slike zrcalijo univerzalno vprašanje: kaj je onkraj podobe? Kadar so postavljene kot diptihi, je še posebej razviden njihov paradoksalni uroborični odgovor: onkraj podobe ni nič drugega kot nova podoba! Jure Mikuž Mitja Berce — opere recenti Le esperienze lavorative piu recenti di Mitja Berce, quelle, per intendere relative agli ultimi anni, non rappresentano, quasi sicuramente, un'unita finita. Nonostante i profondi cambiamenti, nelle immagini pittoriche di quest'ultimo anno, il materiale esposto testimonia della costante e continua tendenza alla cristallizzazione ed all'articolazione del messaggio artistico. I dipinti piu vecchi, tra quelli esposti, parlano di un vissuto contrasto tra due principi creativi diversi: quello naturalistico-istintivo e quello modernistico-razionale. Come spiegare infatti la gestualita delle pastose superfici di questi dittici dipinti ed i loro evidenti elementi meccanici, che aiutano a determinare 1'esatta orientazione dei lati nella complessita detlo spazio e dei rapporti reciproci? La poderosa trasversale metallica, che unisce diagonalmente le due tele, oppure le leve, simmetricamente perforate che separano e fissano, quasi come delle forbici, i due pannelli, non hanno soltanto carattere funzionale ma contemporaneamente rappresentano ulteriori elementi contenutistici. Proprio per la loro stessa evidenza, devono essere considerati quale parte integrante delFunita estetica. La superficie pittorica, con rimmanente registro degli avvenimenti ed il corrado meccanico delle tele, simboleggiano il čontrasto tra i due principi citati. Tale contrasto, e indispensabile per una risoluta rottura dei miti del nostro secolo. Berce, affronta la tela, che considera un oggetto da spingere oltre i confmi del solito; in questa azione, si esplicano gli intenti piu specificatamente modernisti. I quadri rapiscono lo spettatore, gli si presentano sotto diversi punti di vista e, contemporaneamente, proprio con la presenza della massiccia ferratura, delimitano la distanza che non e lecito oltrepassare, vuoi per la barriera fisica, vuoi per Pinsita minaccia psicologica. Nei primi quadri, il pittore ha cercato di includere anche lo spazio, quale elemento costitutivo, per controllare 1' ottica visuale oppure la semplice apparizione delle superfici dipinte. Ne risulta una spinta e ricorrente teatralita di apparizione. Quando, neirintimita del proprio studio, Tartista scopre, rigira e trasporta lungo la stanza le tele, sembra dar vita ad un proscenio di rappresentazioni. L'azione si svolge con una calma quasi letargica, con movimenti perfettamente misurati e secondo uno scenario ben definito. L'ultimo trittico sembra invece presentare una svolta quantomeno drammatica. II pittore sembra essersi fatto indietro di qualche passo, per perdersi nel, dichiaratamente palese, perimetro del dipinto dove si e poi concentrato sullo spazio pittorico comparato dalla triplice serie di inquadrature. Siamo difronte pero, ad uno scenario ben premeditato. L'annotazione intmtiva deirimpulso interiore e stata sostituita da un quadro gia esistente: 1'evanescente macchia d'olio sul retro del primo dipinto, sistematicamente ritoccato dal Berce. Non ci si prospetta infatti la roccia leonardesca ricoperta di musco, neppure la stimolante macchia dei test proiettivi del Rorschach. II languido effetto del quadro appena ultimato viene riportato su un telaio nuovo, grazie aU'ausilio di una comune macchina fotocopiatrice, nel modulo dettato dal formato della carta. Inizia nel pannello di sinistra, con una specie di sosia della vecchia immagine, il punto di partenza; i rimanenti due pannelli invece non mantengono alcuna affinita visuale-associativa con il primo derivato. La superficie pittorica del pannello di destra e infatti completamente deformata, tagliata e prominente, tanto che la rinnovata modeilazione dell'immagine impossibilita qualsiasi associazione, anche nella visione frontale. Nel pannello centrale, il quadro e trasformato in rilievo, vero «assemblage» di elementi predisposti. Quantunque il Berce solitamente non sia propenso ad intitolate i propri lavori, vi troviamo infatti le indicazioni piu comuni che non superano il formato (quadro, dittico, trittico), in quest'ultima soluzione incontriamo invece reminiscenze storiche e strutturali del trittico, con relativi pannelli e cofanetto in rilievo. Siffatta reminiscenza possiede contemporaneamente anche valore iconografico, poiche il trittico accomuna importanti composti della fabulazione metafisica sul tema della creazione: 1'uovo, quale origine del tutto, 1'ordine nascente dal caos, nonche le meditabonde immagini dell'uomo levante a sinistra e delle opulente strutture femminee, a sinistra. Berce affronta i problemi in una maniera che non puo essere considerata come una risposta mondana alle tendenze dominanti nelFarte figurativa contemporanea. Analogamente, non soggiace agli stereotipi del pathos creativo, ma preferisce meditare intorno alle possibilita del quadro, sulle permutazioni metodiche e loro limiti. Pur neH'integrazione del canone modernistico ortodosso e nei paradigmi in margine al ventesimo secolo, preferisce sintetizzare gli aspetti positivi e le problematiche della pittura modernista. Andrej Smrekar I—I D Mitja Berce — opere recenti Di regola Fattenzione dei pittori e concentrata, quasi esclusivamente, al telaio bianco, e, a come riempirne la parte frontale, il recto. Molto raramente, viene dipinta anche la parte posteriore, il verso, che, in quasi tutte le occasioni, ha niente a che vedere con quella anteriore, alla quale comunque puo essere legata da affmita tematica. Mitja Berce, invece, non e attratto soltanto dalla rafflgurazione nascente sulla parte principale del telaio ma si chiede anche, quali possano essere i risvolti di tale creazione anche nella parte posteriore. I colori penetrano nel fitto tessuto della tela, dando vita a determinate forme anche sul lato opposto. II pittore prende cosi a lavorare anche su queste, e, basandosi sulle stesse, incomincia la riproduzione di un secondo dipinto, che sara pendant del primo. Assistiamo dunque ad un particolare tipo di dialettica del processo creativo: il primo quadro genera il proprio sosia che, nonostante i ritocchi delFartista, conservera pur sempre uno stretto legame con i! quadro originale e con il quale rappresenta un dittico tematico. Quantunque questa tecnica-processo, ci riproponga uno degli interrogativi principali sui principi stessi della pittura, quaii li conosciamo soprattutto dalla pittura analitica, la maggiore liberta, con la quale il Berce reinterpreta il prodotto finale, apre nuovi spunti di riflessione. Innanzi tutto, Berce e uno di quei pittori, che, ai giorni nostri, accomunano esperienze moderniste a scelte postmoderniste, raggiungendo, attraverso la riflessione analitica ed un'elaborazione piu libera, 1'astrazione e la figuralita nonche una spontaneita pilotata. Riflettendo in margine alla raffigurazione bilaterale, e evidente che 1'autore, gia dal primo quadro, acconsentisce e vaiuta la portata reale di quelle forme, che andranno esplicandosi sul lato opposto. Ne risulta notevoimente trasformato lo stesso principio pittorico, inquanto deve tener conto delFeventuale duplicazione. II primo dipinto non sorge ex nihilo ma dalFidea prefissata nella mente o nell'inconscio delFartista che e seguita dall'ombra fantomatica del suo stesso ritratto duplicato. Ancora piu problematica risulta, naturalmente, la genesi del secondo dipinto. Certamente non sono pochi i casi in cui, gli artisti hanno lavorato su tele gia dipinte, per aggiungervi nuovi interventi o semplicemente riprodurle. Ma per il Nostro, il telaio di base e assai piii vincolante: sono le stesse orme della propria immagine che si ripropongono quale embrione di qualcosa di nuovo. Ad un certo modo, il tutto ricorda le vecchie tecniche di lettura dei palinsesti, dove il nuovo manoscritto, quello piu recente, veniva lavorato con apposite soluzioni e vedevasi apparire, sulla pergamena sottostante, un testo nuovo. Nella miriade di immagini, che in questa civilta visiva, cosi aggressiva, continuano ad imperversare, trovano la propria legittimita anche siffatte riflessioni sulla creazione pittorica. Dietro ad ogni immagine, c'e gia un'idea di immagine presupposta, ed anche la singola arte, procrea nuova arte. Le nostre immagini oniriche, riflettono il verso delle immagini che incontriamo nella realta. Gli oggetti reali, persone, accadimenti, vengono gradualmente offuscati dal filtro della memoria; talune ci si ripresentano con prepotenza, altre invece perdono d'intensita e fmiscono per dissolversi, altre ancora assumono caratteri nuovi. Anche le immagini della storia, devono passare per un filtro analogo, che sebbene appartenga ad un' esperienza collettiva, non riuscira mai a riprodurre una copia perfettamente riuscita. Tutte queste esperienze, si fondono nell'estro creativo di Mitja Berce: it soggetto creante cerca Paltro lato del dipinto ma e evidente che il risultato fmale dipendera dalla sua volonta creatrice. Proprio per questo motivo, i suoi dipinti ci ripropongono 1'annoso quesito: cos'e che si nasconde dietro al dipinto? L'esposizione, sotto forma di dittico, non fa che potenziare la loro paradossale e misteriosa risposta: dietro alfimmagine non c'e nienfaltro che un*altra, nuova, immagine! Jure Mikuž D Tripiih, 3x (148 x 170 cm), mešana tehnika 1992 / Trittico, 3x (148 x !70 cm), techniche combinate, 1992 Mitja Berce se je rodil 24. 3. 1959 v Novem mestu. Po končani srednji šoli se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi postdiplomski Študij slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu. Je Član Društva slovenskih likovnih umetnikov od leta 1984, sicer pa dela in živi v Mokronogu na Dolenjskem kot samostojni umetnik. Naslov: 68230 Mokronog, Slepšek 6 telefon: 068/49-192 SAMOSTOJNE RAZSTAVE 1984 — Umetnička galerija »Nadežda Petrovič«, Čačak 1985 — Zavičajni muzej, Rovinj — Spomen dom, Pazin — Osnovna Šola, Trebnje 1989 - Dolenjska galerija, Novo mesto — Galerija Equrna, Ljubljana — Galerija Loža, Koper — obalne galerije — Centro Cultural »No se lo digas a nadie«, Madrid 1990 — Galerija likovnih samorastnikov, Trebnje - Muzej, Ptuj - Patronato municipal de mostoles, Madrid 1991 - Galerija KUD France Prešeren, Ljubljana 1992 — Casa Veneta, Comune dl Muggia — Lamutov likovni salon, Kostanjevica na Krki SKUPINSKE RAZSTAVE 1981 — Razstava del študentov ALU, Mestna galerija Ljubljana 1982 - Razstava risb študentov ALU, Poslovni center Iskre, Ljubljana - 16. slikarska kolonija mladih, Ivanjica — Razstava del študentov ALU, Mestna galerija Ljubljana 1983 — Razstava del Študentov ALU, Mestna galerija Ljubljana 1984 — Razstava del študentov ALU, Mestna galerija Ljubljana — Razstava del novih članov DSLU, Galerija DSLU, Ljubljana 1987, 1989 — Bienale mladih, Rijeka 1990 — Bienale skulpture in slike v Pontevedri, Španija Mltja Berce e nato il 24 marzo 1959 a Novo Mesto. Dopo aver conseguito Fesame di licenza, si e iscritto all'Accademia di Belle Arti di Lubiana dove ha ultimato anche gli studi pittorici postlauream, presso il professor Gustav Gnamuš. Dal 1984 e membro della Societa degli Artisti delle Arti Figurative della Slovenia; attualmente vive ed opera a Mokronog nella Carniola Inferiore. Indirizzo: 68230 Mokronog, Slepšek 6 telefono: 068/49-192 MOSTRE PERSONALI 1984 - Galleria d'arte »Nadežda Petrovič«, Čačak 1985 — Museo di Storia Patria, Rovigno — Casa ricordo, Pisino — Scuola elementare, Trebnje 1989 — Galleria della Carniola Inferiore, Novo Mesto — Galleria Equrna, Lubiana — Galleria Loggia, Capodistria-Gallerie Costiere — Centro Cultural »No se lo digas a nadie«, Madrid 1990 Galleria d'arte »likovnih samorastnikov«, Trebnje — Museo, Ptuj — Patronato Municipal de mostoles, Madrid 1991 — Galleria SAC France Prešeren, Lubiana 1992 — Casa Veneta, Comune di Muggia — Salone esposltivo Lamut, Kostanjevica na Krki MOSTRE DI GRUPPO 1981 — Mostra dei lavori degli studenti ABA, Galleria Civica Lubiana 1982 — Mostra di disegni degli studenti ABA Centro commerciale Iskra, Lubiana — 16. colonia pittorica giovanile, Ivanjica — Mostra dei lavori degli studenti ABA, Galleria Civica, Lubiana 1983 — Mostra dei lavori degli studenti ABA, Galleria Civica, Lubiana 1984 — Mostra dei lavori degli studenti ABA, Galleria Civica, Lubiana — Mostra dei nuovi soci SAAFS, Galleria SAAFS, Lubiana 1987, 1989 - Biennale giovanile, Fiume 1990 — Biennale di scultura e grafica a Pontevedra, Spagna Katalog izdala in založila: Galerija Božidar Jakac, Koslanjevica na Krki v sodclovanju z Obalnimi galerijami Piran • Besedila: dr. Jure Mikuž, dr. Andrcj Smrekar • Prevod: Ivan Markovič • Oblikovanje: Žarko Vrezec • Fotoliti: Igor Dolenc • Foto: ing. Marjan Smerke • Tisk: Tiskarna Ljubljana • Naklada: 1300 II catalogo 6 stato ediio dalla Galleria Božidar Jakac, Kostanjcvica na Krki, Gallcrie Costiere Pirano • testi dr. Jure Mikuž, dr. Andrej Smrekar • traduzione prof. Ivan Markovič • elaborazione grafica Žarko Vrezec • fotoliiografia Igor Dolenc • Ibtografia ing. Marjan Stnerke • Tiratura 1300