1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
IUSSIG ZULIANI ASSICUIIAZIONI novi AutoControllo la tua p rotezione e assicurata IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI Via C ario Alberto, 3 1—Cividalc d d Firiuli TcL 0431732112 - F u 0432.583880 c-mail: [email protected] i. — ————— tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • U lica R istori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@ spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonam ento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro TAXEPERgUE 33100 U dine Italy TASSA RISCOSSA Spedi/.ionc in abbonamento postale - 45 % - ari. 2 comma 20/b leppe 662/96 Filiale di Udine Via libera agli sportelli linguistici Sloveno e pubblica amministrazione Via lib era in R egione ad uno sportello linguistico in resiano p er il C om une di R esia ed in a ltri sei com uni della Provincia di U dine (Grimacco, Stregna, Faedis, L u sev era, M alb o rg h etto V albruna e Tarvisio) oltre che p er le due C om unita m o n tan e di riferim ento. La m isura e co n ten u ta in un cospicuo pacchetto di progetti relativi all’uso del la lingua slovena nella p ub blica am m inistrazione del Friuli V enezia Giulia, finanziati con fondi statali in base alla legge di tutela del la m in o ran za linguistica slovena. F in alm en te si da d u n q u e ap p licazio n e all’art. 8 che regola ap punto l’uso della lingua slovena nella pubblica am m in istra zione. II prim o passo necessario e stato com piuto con 1’approvazione e, lo scorso luglio, la pubblicazione sul B ur del FVG del regolam ento p e r la concessione dei finanziam enti. La Giunta regionale h a quindi ap- i provato gli elenchi relativi ai progetti p resen tati dalle pubbliche am m inistrazioni (Com uni, C om unita m on tan e, P rovincie di Trieste e G orizia, Regione, A ziende sa n ita rie di G orizia e dell’Alto Friuli e la C am era di C om m ercio di Trieste) sui quali si e gia espressa positiv am en te la Commissione regionale consultiva del la m in o ran za slovena. Un p a re re favorevole e stato u n an im am en te espresso la settim an a scorsa anche dal C om itato paritetico p er i problem i della m inoranza slovena, m en tre si attende il b en estare del Consiglio dei M inistri - D ipartim ento p e r gli A ffari regionali. I progetti p otranno quindi in breve decollare. U entita com plessiva delle risorse e di 2.169.573 euro. L a p a rte piu consistente (1.326.378) fin an ziera 66 progetti, p resen tati da diverse pubbliche am m ini strazioni di tu tte e tre le province, (jn) segue a pagina 4 št. 47 (1647) Čedad, četrtek, 10. decembra 2009 LA NUOVA FORMA J TARIFFARIA A ! CONSUMO! IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI 0432 732112 Guziranje, iz Benečije s papirjem od vrat do vrat Knjigo predstavili prejšnji petek v Gorenjem Tarbiju 8 V B enečiji je izšla z an im iv a in obli kovno z a h te v n a k n jiga “G u z ira n je ” s pod n aslo v o m “Z B eneškega n a O grsko s tiskovinam i R em ondini”, predstavili so jo v petek, 4. decem bra, v G orenjem Tar biju. Izid knjige so om ogočili O bčina S red nje, D ežela F u rla n ija Ju lijsk a k ra jin a in n jen o S redišče za katalo g izacijo in re s ta v rira n je k u ltu rn ih d o b rin te r G orska sk u p n o st za Ter, N adiške d o line in B rda. K njiga je izšla v o k v iru n a č rta “O kno n a slovanski sv e t”, ki si g a j e za m islila D o n a tella R u tar, p re d v id e v a p a tu d i zbiranje gradiva, a rh iv iran je in zbi ra n je b ib lio g rafije iz B enečije. K njiga je n a s ta la s so d elo v an jem A lessandra G iacom ella, A lberta M ilana, sp ec ialista za lju d sk e tisk o v in e, zgodo v in a rja A lekseja K alca in z z av z em a njem D av id a C lodiga. B esedila so p risp ev ali A leksej Kalc, A lba Z an in i, k a te re delo je n a jo b sež nejše, A lessan d ro G iacom ello in A lber to M ilano, (m a) b e ri na s tr a n i 7 Guziranje <ta4USchutom* wb« *•»**< . >»ii tv »U m p ,- d r l DmimiimIiii I B - j' w <$ ) ' i v ' j. Br«v»V» g* nu t *ri K rm » n 4 in i ! f r o u i S t , h t « i v i > » » M t o tlmi|iAi »ut« Ih* K vm o n d u u p r ln l' \ Predavatelji na predstavitvi v Gorenjem Tarbiju, zgoraj platnica knjige II s ign ificativo d o c u m e n to ela b o r a to d o p o d jv e r s i incontri Riforma degli enti, una proposta dagli eletti di lingua slovena Z leve: Giorgio Banchig, Zvezdana Modrijan in Angela Borzacconi Nekropola v Špetru in Tonovcov grad V četrtek, 3. decembra, tretje srečanje Beneških kulturnih dnevov Po prazgodovini in rimski dobi je v četrtek, 3. decem bra, prišel na vrsto še zgodnji sred nji vek. To zgodovinsko ob dobje je bilo nam reč glavna te ma tretjega srečanja v okviru letošnje izvedbe Beneških kul turnih dnevov, ki jih že drugo leto zapored pod pokrovitelj stvom Občine Špeter in Po krajine Videm prireja Inštitut za slovensko kulturo. Tokratnji predavateljici sta bili arheolo ginja Angela Borzacconi, k ije spregovorila predvsem o ne kropoli, ki so jo leta 2004 po vsem slučajno odkrili v Špetru, in Zvezdana M odrijan z Inšti tu ta za arhelogijo ZRC Slo venske akadem ije znanosti in um etnosti, ki je publiki pred stavila naselbino Tonovcov grad. (T.G.) Nel silenzio e nella nebbia che avvolge la riforma degli en ti locali, prom essa dalla Re gione dopo la soppressione delle C om unita m ontane lo scorso agosto, assum e grande .significato e si im pone il do cum ento elaborato dopo diversi incontri dagli eletti di lin gua slovena della provincia di U dine e sottoseritto dai consiglieri comunali Davide Clodig, che li rappresenta nel Com ita to istituzionale paritetico per i Slovenščina in turizem Lietos ne bomo im iel Božičnih koncertu S p rejem anje gostov v njihovem m atern em je zi ku in poznavanje njihove k u ltu re zag o tav lja bolj pristen in topel odnos z njim i, gostinski in tu ri stični operaterji pa im ajo n a ta k način več m ožno sti, da bodo zanje vablji vi. Za vse, ki delujejo na m eji s Slovenijo, je torej zelo pom em bno pozna vanje slovenskega jezika, s katerim bodo lahko p ri vabili več gostov iz so sednje države. (T.G.) beri na strani 4 Ško d a ! L ie to s ne bo B o žičn ih koncertu. Bila je liepa navada, ki je slu žila vič na m ien u . Parvo je p o sta vlja la na p ra vo m iesto lepo tradicijo b o žičnih p ie sm i, k i j e v naših dolinah an m e d n a šim i lju d m i še p o seb n o bogata. A n se na ža lo st zgubja, takuo ki se zg u b ja jo po go rskih vaseh naši ljudje. T isto sreča n je v im en u b o žičnih p ie s m i je bluo nim a r sarčno an d u h o v n o bogato, n a m je pom agalo se n a p ra v t za B ožič, bilo je vabilo k lju b e zn i an toplini. D e ni bluo lietos za d o st energije za organizat B ožične ko n certe nas ža lo sti tu d i za vo jo tega, ker so bili parlo ž n o s tz a se zb ra t lieto za lieta m v sa k ik ra t d rugje, tu di v vaseh an cierkvah, k je r n iesm o bili n ik d a r p rie t an dafa, de p u o jd e m o še kada. B o žič n i ko n c ert je biu sen ja m , g u o d za vaščine, k i so v ič k ra t sa m e an z a p u ščene. N e sam uo. b e ri na s tr a n i 3 problem i della m inoranza slo vena, e Stefano Predan, che h loro espressione nella com- missione consultiva regionale slovena (L.R. 26/2007). se g u e a p a g in a 2 sabato 12 c dom enka 13 dicembre San Pietro al Natisone/ Palestra ed ex biblioteca Area Centro Studi GESTI ANTICHI PER UN NUOVO NATA1E STARA DELA ZA DANAŠNJI BOŽIČ Mostra mercato dellartigianato artistico delle Valli del Natisone e della Valle dell lsonzo SABAT012 o re lO Inau g u razio n eco n ap ertu rad ella m o stra - mercato, ore 16 Esibizione del <oro"Nediški puobi" on-lil Chiusura della m o stra m ercato esibizione del ro ro T re Valli DOMKNICAB o re lO A pertura della m ostra m ercato ore II e 15 A nim azione p e r b a m b in tl alb ero delle storie' ore 17?() Chiusura della m ostra "m en ato Pl«) IjOCO NlPIŠKl. 1)01in f - Vaijj d u N a iis o n i : in collaborazlone con Comune di San Pietro al Natisone, Comunita Montana del Tom* Nat isone e Collio, Kmečka Zveza, Cooperativa Most 2 novi m atajur — Četrtek, 10. decem bra 2009 da lla p r im a p a g in a II p u n to di p a rte n z a e natu ra lm e n te la legge di tu te la d ella m in o ra n z a lin g u istica slovena che fa rife rim e n to esplicito alle co m u n ita m onta n e del G anal del F e rro Val C anale, Valli del T orre e Valli del N atiso n e. Lo S tato, sulla b a se di q u e sta legge, sta n z ia a n n u a lm e n te fondi p e r lo sviluppo dei te rrito ri dei com uni in se riti in q u este co m u n ita m o n ta n e ed i fo n di vengo n o a sse g n a ti alla R egione che (in sin to n ia con la legge reg io n ale 26) poi p ro v v ed e al rip a rto . M a il d o cu m en to p re n d e in esam e an ch e la situ azio n e socio-econom ica del territo rio che p e r ra g io n i storichie, a c a u sa d ella g u e rra fre d d a nel d o p o g u e rra , e sta to forte m e n te p e n a liz z ato nel riscatto c u ltu ra le , sociale ed econom ico con u n vero e prop rio esodo e con la com pleta m arg in alizzazio n e. II reddito m edio di a lc u n i com uni com pletam en te m o n tan i non rag g iu n g e n e p p u re 1/3 di quello n a z io n a le , d en u n ciano gli a m m in is tra to ri slo v e ni, che riten g o n o in o ltre un grave e rro re strateg ico l'elim in a zio n e degli e n ti in term edi a fav o re d ella P rovincia di U d in e, e n te tro p p o dista n te e re fe re n te di u n territo rio tro p p o am p io e con c a ra tte ris tic h e e stre m a m e n te diverse. Q uali sono le p ro p o ste e rich ieste av an zate? In prim o luogo che si m a n te n g a u n li- Gli eletti sloveni per un sistema sovraccomunale Uriim magine di Peternel, nel comune di Drenchia vello d i o rg an izzazio n e so v racco m u n ale p e r 1’a re a delle due a ttu a li co m u n ita m on ta n e e che a ll'in te rn o delle U n io n i si realizzi u n sistem a di in te rv e n to sul te rrito rio che te n g a conto dei d iversi g rad i di sviluppo (C om uni di fascia A, C om uni di fascia B e C om uni di fa sc ia C). Queste s tru ttu re so v raccom unali d o v reb b ero a v ere com peten ze p e r la p ro g ram m azio ne, p ian ificazio n e e g estione del te rrito rio , p e r lo sviluppo sociale, c u ltu ra le ed econo m ico an ch e te n en d o conto delle azioni di sviluppo del territo rio sloveno confinante. In q u esta cornice si inserisce la pro p o sta di a ttiv a re a quel livello serv izi di g estio n e della p ro g ra m m az io n e euro p ea, fin alizz ati al rep erim ento dei fondi e u ro p ei p e r lo sviluppo socio-econom ico. Va d a se che a qu este s tr u t tu re so v racom unali siano attrib u ite an ch e le com petenze d eriv a te dalle leggi di tu tela della m inoranza slovena. C 'e in o ltre la ric h ie sta di ne n a so jen je. K ričali so, d a se m o ra Ita lija mf » re š iti m afije in d a se je ™ m o ra re šiti p red v se m \ ob last. K oliko jih je p ra v z a p ra v bilo? P o lic ija trd i, S to ja n S p e t ič d a 90 tisoč. D ario Fo je z o d ra sa rk a stič n o p o V so b o to sem se u d eležil d e m o n p ra v il k v e stu ro in d eja l, d a j e bilo d e s tra c ije »No B D ay « , p rv e , ki s o j o o r m o n s tra n to v n a ta n č n o 25, n iti e d en g an izirali p rek o in te rn e tn e g a om režja. vec. O rg a n iz a to rji trd ijo , d a jih je bilo Od železn išk e p o s ta je do trg a Sv. J a n e z a v L a te ra n u se je več u r v ila d o l več kot m ilijon. In n a jb rž im ajo prav, ga, g o sta lju d sk a rek a. Takoj sem o p a saj so lju d je p re p la v ili trg Sv. Ja n e z a zil, d a n i b ila p o d o b n a d ru g im d e do sk ra jn ih robov in ogrom no jih je b i m o n stra c ija m , ki so jih p rire ja li s in lo tu d i v stra n sk ih u licah . Ko je B er d ik a ti ali stra n k e . lu sc o n i o rg a n iz ira l n a iste m trg u »No T okrat je bilo o g ro m n o m la d ih , več ta x D ay« je izjav il, d a se je z b ralo n a kot tri č e trt u d e le ž e n ce v je bilo zelo n jem m ilijo n ljudi. In v e rje m ite , trg ni m lad ih , sre d n je šo lc e v in m la d ih d e bil tak o n a b it. Tudi za p rv o m ajsk i k o n lavcev. T iščali so se k a k o r p išč e ta , da c e rt p ra v ijo , d a s e j e zb ral m ilijo n lju si le ste ž k a p re še l sp re v o d in g a p r e di. Z akaj to rej z a n ik a ti udeležbo n a tej čkal. Vsi so n o sili n ek aj v ijo lič a ste g a . sp o n ta n i m a n ife sta c iji civilne d ružbe? P o litik a je tu d i m a n ip u la c ija in fo r R im ski k ra m a rji so b ili p re s re č n i, saj so p ro d a li vse, k a r so im e li te b a rv e : m acij in to k ra t sm o b ili re s p rič a n a j k ra v a te , o v ra tn ic e , šale, srajce, k ap e... bolj g ro b im p o segom v stv a rn o st, k a G esla, ki so jih d e m o n s tra n ti k rič a k ršn o sm o v id eli u d e le že n ci. In ta k ih li, so b ila p re p ro s ta . Od B erlu sco n ija p rič n i bilo m alo! so z a h te v a li, n a j o d sto p i in n aj p r is ta N ap red n i tre tji tv dn ev n ik je , n a p ri P.ismo iz Ri m tf\ m a n te n e re F id e n tita territo riale dei singoli com uni e org an iz za re la s tru ttu ra so v racco m u n ale in m odo da g e stire in m odo efficace ed efficiente i servizi p e r i piccoli com uni (u rb a n istic a, lavori pubblici, p ersonale, amm inistrazio n e e m anutenzione del te rrito rio ). Si propone inoltre di rafforzare le attuali p ro fe ssio n a lita au m e n ta n d o le com petenze linguistiche in sloveno. II docum ento, te n u to con to d ella co m p lessita della p ro b le m atica , co n tien e infine la p ro p o sta di a ttiv a re un tavolo di lavoro com posto da ra p p re s e n ta n ti istitu z io n ali della regione, degli enti locali e della co m u n ita slovena p e r elaborare u n docum ento opera tiv o sulle fu n zio n i delFente sovraccom unale. II docum ento, red atto sentito an ch e il p a re re delle org an izzazioni di riferim en to d e lla m in o ra n z a slo v en a (SKGZ ed SSO, riconosciute dalla LR 26/2007), e stato inv ia to al p re s id e n te d e lla G iunta regionale R enzo Tondo, all'assesso re agli E n ti lo cali Federica Seganti, ai comm issari delle due C o m unita m o n ta n e d ella Val C anale, C an al del F erro e G em onese e Torre N atiso n e Collio ed ai sin d aci dei C om uni in cui si ap p lic a le legge di tu te la della m in o ra n z a slovena nel F riu li V enezia G iulia (decreto del P re sid e n te della rep u b h lica del 12 settem b re 2007). m er, v v e č e rn ih p o ro č ilih sk rb n o iz re zal scene, d a je povsod p re v la d o v a la v ijo lič a sta b a rv a , ni p a bilo v id e ti ti soč in tisoč rd e č ih z a sta v levice, ki je p ra v tisto ju tr o n a sk u p ščin i v g le d a lišču B ran caccio o p re d e lila p o sto p ek fe d e ra tiv n e g a zd ru že v an ja. Tudi o tem dogodku ni p o ro čal skoraj nihče. R es je , d a je b ila d e m o n stra c ija do kaj p isa n a : v ijo lič a sta , rd e č a in tu d i bela. S led n ja je n am reč b a rv a Di Pietro v ih ju sticialisto v , ki so p ra v tak o b i li n a ulicah. M ed sk u p in a m i ni bilo lo če v an ja . M ladi d e m o n s tra n ti z v ijo lič a stim i o v ra tn ic a m i so p re p e v a li p a rtiz a n sk e p esm i in vzk lik ali z d ru ž itv i in zdram itv i opozicije, ki je v Ita liji ni č u titi ali išče z B erlu sco n ije m k o m p ro m ise, k e r se ga boji. V elika ob čila se sed aj tru d ijo , d a bi so b o tn i »No B D ay« p rik a z a li k o t m u ho en o d n ev n ico , k a p rico m la d o le tn ih skrajn ežev . O b ču tek im am , d a j e ta k o to lm a č e nje nov dokaz stra h u o b lasti, k ije u p a la, da so m ladi ljudje ap atič n i strem u h i b rez id e alo v in v red n o t. A so se zm o tili in vedo, d a je to n a jb rž že z a četek konca. Aktualno — Dva poslanca sta izstopila iz skupine Desus D o se d a n ji v o d j a p o sla n sk e sk u p in e D esu s F ra n c Ž n id a ršič in p o sla n e c iste s tr a n ke V ili R e z m a n s ta iz sto p ila iz p o s la n s k e s k u p in e D esu s. O dslej b o sta d e lo v a la k o t s a m o s to jn a p o sla n c a in p o d p i r a la u r e s n ič e v a n je k o a lic ijsk e g a s p o ra z u m a , to se p ra v i, da o s ta n e ta v v e č in sk i k o a li ciji. Ž n id a rš ič je ob te m p o ja sn il, Predsednik parlamenta Pavle Gantar d a o s ta ja č la n D eSU S. K ot je sp o m n il R ez c ilje in vizijo . P a h o r je p r e m a n , je že p re d ča so m p o p rič a n , d a im a k o a lic ija , ki ja s n il, d a bo so d elo v al v p o jo v o d i, vse te a tr ib u te , z a s la n sk i s k u p in i D eSU S, d o to n e d v o m i, d a bo v z d rž a k le r jo bo v o d il Ž n id a ršič . la. “K ak šn o a lte rn a tiv o p a P o n je g o v i o cen i m u v tej p o sla n sk i s k u p in i n e m o re im a jo k o a lic ijsk i p a r tn e r b iti v o d ja n ih če d rug. “V tej ji? ” s e j e re to rič n o v p ra ša l. p o sla n sk i s k u p in i n i bilo D e ja l je , d a če p o te g n e s p ro šč e n e g a ra z m iš lja n ja , črto , so v koaliciji in n a v la b ilo p a je p re c e j p r e g a n ja d i m in u lo leto , k lju b te m u , n ja , d v o lič n o sti in celo z a d a je b ilo te žk o , “d o b ro ro tn iš k e g a n a č in a d e la ,” je p r e v e s la li”. “Če sm o do s e daj g a sili p o ž a r, bo m o d r u z a trd il in d o d a l, d a sed a j “z a p u šč a z a ro tn iš k o s k u p i go le to s a d ili,” je p o u d a ril. Iz sto p i in p re s to p i p o n o ”. N ovi v o d ja 5 -član sk e p o sla n c e v iz p o s la n s k ih s k u sla n sk e s k u p in e D eSU S je p in sice r niso nič no v eg a ali p o s ta l Jo šk o G odec, ki p r i p o se b n e g a : slo v e n sk a zgo č a k u je b o ljš o p o v e z a v o d o v in a p a r la m e n ta r iz m a m ed s tra n k o in p o sla n sk o jih im a z a b e le ž e n ih k a r n e k aj. P o sla n c i so v elik o iz sk u p in o D eSU S. Z iz sto p o m p o sla n c e v se sto p a li in p re sto p a li z la sti v z v id ik a r a z m e rja m ed k o a p re jš n je m m a n d a tu . D o z n a n e g a ra z k o la je lic ijo in o p o zicijo ni nič sp re m e n ilo , saj s ta o b a n a p rišlo v te d a j n a jv e č ji o p o p o v e d a la , d a o s ta ja ta v z icijsk i s tr a n k i LDS, ko jo k o a lic iji, je p o u d a ril p r e d je z a p u s til A n to n Rop, k i j e s e d n ik p a r la m e n ta P a v e l b il p re d s e d n ik v la d e , p r e d G a n tar. D odal p a je , d a Ž n i se d n ik s tra n k e in tu d i v o d d a r š ič u in R e z m a n u z iz j a p o sla n sk e sk u p in e . Rop sto p o m p re n e h a jo fu n k c ije je o d šel k P a h o rje v i SD, v d e lo v n ih te le sih , saj te sk u p aj z n jim p a tu d i M ilan p rip a d a jo p o s la n s k i s k u p i M . C vikl, D a rja L a v tiž a r n i D eSU S. S ic e r n e Ž n id a r B e b le r in M a rk o P a v lih a . P oleg te h je iz LDS v tem šič n e R e z m a n fo rm a ln o (še) ne p r ip a d a ta k o a lic iji, m a n d a tu o d še l S lav k o G a s ta p a j i že n a p o v e d a la b e r (ki je do k o n c a m a n d a ta o s ta l s a m o s to jn i p o s la v saj n a č e ln o p o d p o ro . O te ž a v a h z a ra d i iz sto p a n ec), z a p u s tili p a so jo tu d i d v e h p o sla n c e v iz p o s la n še n e k a te ri iz m e d n je n ih ske sk u p in e D e su sa in m o ž n a jv id n e jš ih član o v , d e n i n ih p o sle d ic a h za sta b iln o st m o, M a te j L a h o v n ik , P a v e l k o a lic ije je p re d s e d n ik v la G a n ta r, D a v o rin T e rčo n , de B o ru t P a h o r p o v e d a l, d a M a jd a Š irca, C veta Z a lo k ar so te ž a v e v s tr a n k a h v ed n o O ra že m A lojz P o se d e l in b ile , a jih je la ž e p re m a g o V ili T ro fen ik . Vsi so d a n e s v a ti, če im a k o a lic ija ja s n e v s tra n k i Z a re s, (r.p.) kratke.si II premier sloveno Pahor ha incontrato Barroso II turismo verde e sempre piu di moda Perche non detassare i libri? In aumento gli incidenti in montagna Premiate a Lubiana le famiglie piu numerose II p re m ie r slo v en o B o ru t P a hor, m a rte d i scorso si e in co n tra to a B ru x elles con il p re sid e n te d e lla co m m issio n e e u ro p e a Jo se B arro so ed h a p rešo p a rte in q u alita di re la to re anche alla conferen z a d al tito lo “U n a n u o v a fase p e r i B a lc a n i”. S em p re di Balcani si e p a rla to a B ru x elles a n che m a rte d i alla co n fe re n za ded ic a ta a lla c risi e c o n o m ic a 'd e ll’a re a , o rg a n iz z a ta d a lla co m m issione e u ro p e a e d alla su a presid e n z a sv ed ese. II tu rism o verde e stato il tem a centrale delTannuale forum del tu rism o sloveno. L’inten to degli organizzatori (STO) era stim olare gli o p erato ri tu ristici ad assum ere un approccio piu a tte n to ai tem i dell’ecologia. In questa direzione si sta o rie n ta n d o anche il m ark etin g delFofferta tu ristic a slovena. Secondo il direttore D im itrij Piciga il tu rism o verde a ttu alm en te d a un vantaggio com petitivo, la sostenibilita am bientale e la piu logica an che dal p u n to di vista econom ico. La m in istra slovena della cultu ra M ajd a Širca h a proposto a B ruxelles di in tro d u rre 1’Iv a a tasso zero sui libri nei paesi con scarsa popolazione dove i p a rla n ti so no pochi. H a ricevuto il sostegno di 7 m inistri, convinti che la questione oltre ad un aspetto fiscale investe anche la sfera culturale. La pro p o sta della m in istra slovena e sta ta appoggiata d a Irlan d a , Litu a n ia , M alta, Belgio, Slovacchia, F in la n d ia e L ussem burgo. L a decisione sp e tta alFEcofin. S ono a u m e n ta ti del 24% risp etto al 2008 gli in c id e n ti in m o n ta g n a in S lovenia, m e n tre il num ero dei feriti e salito del 38%. L a sq u a d ra di soccorso a lp in o di Tolm ino, qu ella piu im p e g n ata in tu tta la Slovenia, e in te rv e n u ta in 68 in cid e n ti, n ella m e ta dei casi si e tr a tta to di d e lta p la n isti, uno šp o rt m olto p ra tic a to nel tolm in ese an ch e d a s tra n ie ri. S ulle m o n tag n e slo vene ques t’a n n o ci sono s ta ti 44 in c id en ti m o rta li, i fe riti sono s ta ti 443. L’in iz ia tiv a e d ella co n feren za slo v en a del C ongresso m o n d iale sloveno (S vetovni slovenski ko n gres) che d al 1997 conferisce qu esto p a rtic o la re riconoscim ento. Q u e st’a n n o h a n n o a d e rito al concorso 13 fam ig lie slovene che in siem e h a n n o 83 b am b in i. Nel corso di u n a m an ifestazione te n u ta si il 4 d icem bre scor so n e lla c ap ita le slo v en a la med a g lia d ’oro e a n d a ta alla fam ig lia P o d lesn ik di L u b ia n a in cui ci sono b e n 9 figli. novi mataj ur Č etrtek, 10. decem bra 2009 Špetcr _ Beneška galerija petek, 11.12 »h 18.00 otvoritev razstave TIŠINA SILENZIO Metke Er/ar Na otvoritvi bodo igrali rezijanski godci. Sledila bo, v prostorih slo venskega kulturnega centra, zadnja lekcija delavnice rezijanskih plesov OD PR T A VSEM. D r u š t v o b e n e š k i h u m e t n ik o v V prostorih organizacije Istitu to Veneto d i Scienze, L ettere ed A r ti so p re d d n e vi odprli p o sta v ite v več ko t 80 del enega osrednjih slo ven skih m od ern ih u m e tn i kov. R azstava, k i bo na ogled do 7. m arca 2010, se osredo toča p r e d v s e m na tisto ustvarjanje, ki se m u je u m et n ik p o sveča l v za d n jih treh desetletjih kariere. M e d tem i j e tu d i n eka j del, k i jih bodo ja v n o s ti p r e d s ta v ili p rvič, p red vsem gre za M u šičeve u p o d o b itve B enetk. R a zsta vo so za sn o va li iz osm ih tem atskih sklopov - Iz vor, P opotnik, B en etke, p o novno, S iv e figure, M oram naza j v D achau, Trden p ro Mušičeva razstava v Benetkah stor, Variacije Id e in a v to p o rtret ter D vojni portret. K uratorica razstave je Giovanna D al Bon. Obsega 30 let M ušičevega dela. Vsekakor je to priložnost, da si ogledam o izjem en opus slavnega sli karja, k i je p o izvoru in tudi k u ltu ri Prim orec. N jegova dela so razstavili p ra v tako ob n ed a vn em odprtju o b n o vljen e M o derne galerije v Ljubljani. Zoran M ušič se je rodil 12. feb ru a rja leta 1909 v B u k o vici blizu Gorice. V otroških letih je delil usodo številn ih Prim orcev, ki so se m ed prvo Zgodnjesrednjeveški ostanki v Nadiških dolinah in Posočju P red a v a li sta A n gela B orzaccon i in Z ve zd a n a M o drijan Zoran Mušič sv e to v n o vojno k o t begunci u m a k n ili na K oroško in Š ta jersko. vera, tako da so tam postavili o b ra m b n i zid, k a te re g a ostanki so še vedno vidni. Tu so se sicer ljudje naselili že v prazgodovini, a za to obd o b je ni ostan k o v zgradb, n jih o vo p riso tn o st pa p o trju jejo bogate najd b e, je p o v edala Z vezdana M odrijan. N asel b in a je n a to sp et zaživela m ed 4. in 5. stoletjem , ko so tu živeli zlasti vojaki, kot do kazujejo o stan k i m oške vo ja šk e noške in iz Afrike uv o žen a keram ik a. N ajvečja n a seljenost p a je tu bila v 6. in 7. stoletju, ko je bil Tononcov g ra d g la v n o sre d išč e n a ozem lju m ed Sočo in Nadižo. N aselbina je bila sam ostojna go sp o d arsk a e n o ta , v k a teri je bilo zelo razv ito poljedel stvo. O tem p riča jo številne n a jd b e kos, delov plugov, srpov in oro d ja za obdelavo lesa. V idni so še ostan k i treh cerkev, vodnega zbiralnika in nekaj stan o v a n jsk ih objek tov. Vse tri cerkve im ajo enoladijski tloris, zelo dobro o h ra n jen p a je p re zb iterialn i del s kated ro . N ajprej sta b i li zg rajen i dve vzporedni, kasn eje p a so n a Tonovcovem g rad u zgradili še tretjo , ju ž n o cerkev. V osred n ji cer kvi so n ašli tu d i anforico, ta ko im en o v an i sp ath eio n , v k a te ri je bil tu d i sreb rn ik ce s a rja J u s tin ja n a . U vo žen a keram ik a, ki so jo našli n a tem ozem lju, p a vsekakor k a že n a pogoste stike s S redo zem ljem , p red v sem z egej sko, sirsko in palestinsko kul turo. N a polovici 7. sto letja so staroselci n aselbino z ap u stili, kasneje p a so se tu le za časno spet naselili K arolingi. (T.G.) s p r v e str a n i V zgodnjem sred n jem v e ku so se v N adiških d o lin ah pojavile nove etn ičn e sk u p i ne, zarad i staln ih stikov m ed njim i p a se je m očno sp re m enil tudi način življenja. To lah k o arh e o lo g i sk le p a jo p ra v z a p rav le n a podlagi o d k ritih nekropol, saj v N ad i ških dolinah za to obdobje ni so našli ostan k o v naselb in , kot je po v ed ala A ngela B or zacconi. Po 3. sto letju so b i la za ra d i štev iln ih vojn n a selja predvsem v višjih p re delih, ker je bilo tam bolj v a r no, po p rih o d u L ango b ard o v in drugih n arodnih skupin, ki so se m ed sabo po m ešale, p a so ljudje živeli p red v sem na te r a s a h ob N a d iž i in se u k v arjali s k m etijstvom . Za preu čev an je zgodnjega sred n jeg a veka v N adiških dolinah je bilo zelo p o m em bno odkritje nekropole v Špetru . M ed g rad n jo sta n o v a n j skega naselja B elvedere so leta 2004 povsem slučajno našli 27 grobov, v k a te rih je bilo poko p an ih 28 ljudi: 5 otrok, 12 m oških in e n a jst žensk. A nalize n a okostju so pokazale, d a je šlo v glavnem za sorodnike in d a so se vsi zdravo prehranjevali, tako da je bila p ričak o v an a ž iv ljen j ska doba 45 let za m oške in 35 za ženske. G robovi sicer niso bili ce li, saj je bil njihov zgornji del v e rje tn o za ra d i km etijskih del u ničen. J a m e v zem lji, ki so jih odkrili m ed izk opava njem , so bile globoke kakih 50 cm, tako da so bili grobo vi v e rje tn o globoki približno 70 ali 80 cm. Dolgi so bili m ed 70 in 100 cm, p o k riti pa so bili s kam en jem . N agrob n ih k am n o v ni bilo, k a r do kazuje, d a so vsi točno v ed e li, kje so pokopani njihovi so ro d n ik i, čep rav so bili gro bovi p o n ek o d zelo gosto ra z p o re je n i. V n jih so n ašli p red v sem o stan k e koščenih glavnikov in nožev, k a r je bi- II dialetto del Torre a Cividale “Scuola aperta” a S. Pietro Lietos ne bomo imiel božičnih koncertu Su in iziativ a delPAssociazione Liceo classico Paolo D iacono, il prossim o 18 dicem bre, presso il salone d ’ingresso del C onvitto N azionale Paolo D iacono a Cividale, alle 18.30 O dorico S erena p re sen te ra il volum e II Glossario del d ialetto del Torre di J a n B audouin de C ourtenay, rec en te m en te p u b b licato a cu ra di L ilian a Spinozzi Monai. Ci sa ra inoltre il cončerto p e r flauto e p ian o fo rte con Stefano F o rn asaro e M arzia Bisogni su m usiche di Jo h an n S eb astian Bach, P aul Hindem ith, A lbert C harles P au l M arie Roussel, Sergej Vasi-1'evič R achm aninov, Alfredo Casella. II giorno lunedi 14 dicemb re, a S. P ietro al N atisone, presso la sede della scuola Sec o n d aria di I grado si te rra u n a riu n io n e di p resentazione della scuola. L ’in contro e a p e rto a tu tti i g en ito ri degli alu n n i delle scuole p rim arie, classi quinte, sia del circond a rio che del cividalese; la riu n io n e prev ed e u n 'o ra di “scuola a p e rta ” a p a rtire dalle 17 con accoglienza dei ge n ito ri e dei fu tu ri alu nni e, a p a rtire dalle 18, p resentazione della stru ttu ra , o rario e delle a ttiv ita , delTorganizzazione scolastica p e r 1'anno scolastico 2010/2011. P er u lterio ri inform azioni telefo n are allo 0432/727034. s p r v e s tr a n i Po koncertu so bila n im a r “o jceta ”, ki so jih napravjal va sn ja n i an p o vsiero d e so se vsi tru d il v se lepuo sparj e t an p o n u d it k ie k dobrega. Vasi so za živ ie le v telih pa rp ravah, ku ka r p rid e žla h ta v d ružino. Tisti, k i sm o p o slu ša l koncerte, sm o na ko ncu lahko tu d i k u p e z zb o ri zapiel. B ila je tu d i edina, če se ne m otim o, ku ltu rn a an p e v ska m a n ifesta cija , k i jo je organizala G orska sk u p n o st an je zd ru žila vse naše p e v sk e zbore. Vse tu o le j e šlo n a p riej lieta an lieta, k o t rečeno, na in ic ia tivo G orske sku p n o sti, k i je ries m alo Sudu ponucala za tolo viersko an k u ltu rn o m a n ifesta cijo , za jo org anizat pa se je n im a r p o slu žila zu n a n jih sodelaucu. Prof. B ep p in o C risetig, k i je biu vse tele lieta regist in i cia tive, se je an lietos deu “in m o to “, vem o , de se je že zg u a rju z zb o ri an de j e im eu d v ie b a rke čeče za p o v e zo v a t program po ita lija n sko an slo vien sko . Pa je k ie k zm a n jk a lo an ko n certu , na žalost, lietos ne bo. BfKie^KI KVLTVRNI DKI(VI 1 INCONTFJ CULTURALI D6LLA 86N€CIX na temo / sul tema ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO Scopriamo la nostra storia ŠPETER / S. PIETRO AL NATIS0NE _ Občinska dvorana / sala consiliare H četrtek I giovedi 17.12.2009 ob / alle 18.30 Medio Evo / Srednji vek Opere fodificate medievali nelle Vatli del Natisone / Srednjeveške utrdbe v Nadiških dolinah Maurizio D’Arcano Grattoni, Universita di Udine / Univerza v Vidnu Patriarhalni gradovi v sosednji Sloveniji / Castelli patriarcali nella vicina Slovenia Silvester Gaberšček, Ministrstvo za kulturo RS / Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia Inštitut za slovensko kulturo Istituto per la cultura slovena lo za 6. in 7. sto letje tipično, pa tu d i nekaj fibul in košče nih ali b ro n a stih igel. V o tro ških grobovih p a so bili tudi uh an i. Z anim ivo je , d a j e b i la sred n jev ešk a n ek ro p o la točno n a d prazgodovinsko. V S loveniji se n a Tononcovem g ra d u pri K obaridu n a h a ja dokaj dobro o h ra n je n a višinska n a selb in a, ki le ži ob rim ski cesti, k i j e po v e zovala F u rlan sk o nižino z N orikom n a K oroškem . Tononcov grad je bil že z arad i svoje lege odlično zavarovan. D ostop je bil m ožen le s se Leta 1934 je diplom iral pri profesorju L ju b u B abiču na za grebški liko vn i akadem iji, leto p o zn eje pa študijsko obi ska l Španijo. Za njegov na d a ljn ji ra zv o j je bilo p o m em bno srečanje z G oyevim i deli v m a d rid skem Pradu in še p o seb ej daljša slikarska p o to va n ja v D alm acijo. Tja se je nato m ed letom a 1934 in 1940 n en ehno vračal. L eta 1937 je po sta l član kluba N eodvisnih slovenskih u m e tn ik o v in kluba Brazda, v ka terem so se p o vezo va li m ariborski liko vn i um etniki. L eta 1944 se je p reselil v B e netke, kjer se je m ed drugim povezal s Fillipom de Pisisom in njegovim krogom . Od tam so ga p re k Trsta odpeljali v ko n c e n tra c ijsk o ta b orišče Dachad. Po osvoboditvi se je M ušič p o leti leta 1945 znova vrnil v B enetke, ki so postale poleg Pariza njegov drugi dom . V B en etka h je leta 2005 tudi sk len il svojo življen jsko pot. N a jb o lj zn a n a dela so M ušičevi dalm atinski m otivi, podobe B en etk, leta 1970 pa je p resen etil evropsko ja v nost s ciklusom g fa fik in slik “N ism o poslednji", k i so na stala na podlagi spom inov na internacijo v taborišču D a chau. ‘Urgenze delTanima’, percorso su Basaglia Manifestazione curata dalVassociazione Gaggia L 'A sso ciazio n e m u sic ale d a V. A sh k e n a z y co n la Sergio G aggia di C ividale NHK O rc h e stra di Tokio - , o rg a n iz z a tr a d ic e m b re e il v io lin is ta D a n ie l Rog e n n a io p ro ssim i u n ’artico - vvland, p rim o v io lin o del la ta m a n ife sta z io n e cultu- p re stig io so B rodsky S trin g ra le , con il so ste g n o d ella Q u a rte t di L o n d ra , piči v o l R egione F riu li V enezia Giu- te o sp ite di sale com e la lia, in c o lla b o ra z io n e con C a rn e g ie H all di N ew York T assessorato alla c u ltu ra del e la R oyal A lb e rt H a ll a C o m une di C iv id ale e con L o n d ra , e poi le v io lin iste a ltre re a lta asso c ia tiv e d el P riy a M itch ell, Olga Pogore lo v a , il v io lista V lad im ir la c itta du cale. “U rg en ze d e lF a n im a ” e il M en d elsso h n o sp iti regolano m e d elT in iz ia tiv a , che si ri dei piči g ra n d i fe stiv a l care a liz z e ra con u n a se rie di m e ristic i e ta n ti a ltri. a p p u n ta m e n ti m usica li e n on, che Na spletni strani http://www.naa v ra n n o com e cartisone.it/ascoltato/ascoltato638.htm d in e fo n d a m e n ta le lahko poslušate in vidite slike * u n ’im p o rta n te movečera posvečenega A ntonu Birstra -p e rc o rso deditiču, k ije bil na Lesah v četrtek, 29. c a ta a lT o p e ra di novem bra. V itto rio B a sa g lia (1936 - 2005), pitto re e sc u lto re veU lte rio ri a p p u n ta m e n ti n e z ia n o di n o te v o lissim o sp e sso re. E nzo D i M a rtin o , p re v isti sono q u ello di safig u ra e m in e n te d e lla criti- b a to 2 g e n n a io , alle 21, u n a ca ita lia n a , p re s e n te r a la c o n fe re n za d al tito lo ‘V it v e rn ic e d e lla m o stra , p rev i- to rio B a sag lia , p e rc o rso atsta n e lla c h ie sa di S. M a ria to rn o alT u o m o ’, che te r r a dei B a ttu ti p e r le 11.30 di nel sa lo n e d e lla Som si M a r ta P olli, p ittric e e scu ltric e, d o m en ic a 20 d icem b re. L 'o p e ra di B a sag lia , in c o m p ag n a di B asag lia nei e s tre m a sin te si, si e riso lta suoi u ltim i v e n t’a n n i di v i in u n a c o sta n te rifle ssio n e ta, cui s a ra a b b in a ta la prosulT uom o a ttra v e rs o m e ta ie zio n e di un d o c u m e n ta rio fo re fig u ra tiv e e sp rim e n ti del re g ista F e rd in a n d o Viu n disagio no n risolto, sem - c e n tin i d e d ic a to a lP a rtista . P a rtic o la rm e n te in te re sp re in g rad o di sc u o te re le p iu s ta tic h e coscienze. D a sa n te si p re g n n u n c ia la sea le u n e d elle su e te m a tic h e ra ta di d o m e n ica 10 g e n n a p re fe rite d e riv e ra n n o gli al- 10 dal cu rio so tito lo ‘N an e tr i o tto a p p u n ta m e n ti: in O ca riv e la to g lo ria V itto rio p rim is q u a ttro c o n c e rti con B asaglia e la su a sposa’, p ro c a m e ris ti di livello in te rn a - ta g o n is ta G iu lia n o S cab ia, z io n a le e p ro g ra m m i co- se ritto re , p o e ta , d ra m m a s tru iti su i sim b o li p re d ile t- tu rg o , n a r ra to re dei p ro p ri ti d a l p itto re . D opo gli in- te sti, p ro ta g o n is ta di a le u c o n tri m u sica li che si sono n e tr a le e sp e rie n z e te a tra g ia te n u ti p re sso la v illa de 11 p iu vive degli u ltim i deC la ric in i di B o tten icco , tra c en n i, tra cui la fa m o sa siN a ta le e C a p o d a n n o si ter- tu a z io n e te a tr a le p re sso ra n n o a ltr i d u e c o n c e rti, 1’O sp ed ale p sic h ia tric o di p resso la c h ie sa di S a n ta T rieste, assiem e a V ittorio e M a ria dei B a ttu ti, tr a le a F ran co B asag lia, raccono p e re di B a sag lia , “II not- ta ta in M arco C avallo (Eitu rn o e i suoi o sp iti” il 27 d i n a u d i, 1976). fe a q u e s t'u ltim a celeb re ce m b re alle 18, e “M aschere e P a lc o sc en ic o ” il 29 d i e sp e rie n z a che si collega la m o stra che si te r r a al Circe m b re alle 21. T ra gli s tru m e n tis ti o sp i colo N avel di C ividale dal ti ti, che p ro d u rra n n o in sede tolo “M arco C av allo e il M u r a le ”, ch e i p ro g ra m m i, se c o n d o la G io rn a le fo rm u la del F e stiv a l cam e- e sp o rra d al 10 al 30 di g e n ristico , c itia m o il cellista n a io im m ag in i fo to g rafich e D av id C ohen, p e r la p rim a del la b o ra to rio a rtistic o , e v o lta in F riu li, g ia so lista s o p ra ttu tto n u m e ro si fogli con a le u n e d elle m ag g io ri del d ia rio -g io rn a le che quoo rc h e stre m o n d iali - recen- tid ia n a m e n te te stim o n ia v a il la v o ro p ro d o tto . tissim o il co n c e rto d ire tto novž matajur Aktualno Č etrtek, 10. decem bra 2009 F in ijev a preobrazba Projekt Interreg IV m ed Avstrijo in Italijo so predstavili v restavraciji Škof v Podbonescu Projekt “Turizem Alpe Adria” za privabljanje slovenskih turistov s p r v e s tr a n i In p ra v Slovenija je d a n e s ed e n izm ed n ajb o lj o b e ta v n ih trg o v za tu ristič n o go sp o d arstv o n a K oroškem in v F u rla n iji Ju lijsk i k ra jin i, k je r živi d v o jezičn a p o p u la cija, ki lah k o p re v z a m e n a tem p o d ro čju fu n k cijo moltip lik a to rja . O k rep itev tu riz m a v o m e n je n ih d e ž e la h s p o v e č a n jem g ostov iz S lo v en ije je ed en izm ed ciljev e v ro p sk e ga p ro je k ta In te rre g IV m ed A vstrijo in Ita lijo »T urizem Alpe A d ria« , p ri k a te re m so d elu jejo S lovensko d eželno gosp o d arsk o z d ru ž e n je , gorišk i A scom C onfcom m ercio in celovška Slovenska go sp o d a rsk a zveza. Z an im iv p ro je k t so g o stin cem in tu ris tič n im o p e ra te rje m p re d s ta v ili v to rek , 1. d e c e m b ra , v re s ta v ra c iji Škof v P o d b o n escu . S re č a n ja so se udeležili š te vilni u p rav itelji gostinskih in p o d o b n ih o b ra to v iz N adiških dolin in G oriškega, ki bi o čitno ra d i p risto p ili k p o budi. O p ro je k tu »T urizem Alpe A dria« in njegovih p e r sp e k tiv a h p a so sp re g o v o ri li N iko Tenze in D av o rin D e v e ta k s SDGZ, p o d p re d se d nik, d ire k to ric a in vodja te h n ič n ih služb A scom a T h o m as Soyer, M onica Paoletich te r A n to n ie tta P ia cq u ad io , o d g o v o rn a z a G o rišk o in G rad ež p ri o rg a n iz aciji Turism o FVG F e d e ric a G hirardo, R o b erto P iccin i za D eže lo FJK , p re d se d n ic a z d ru ž e n ja In v ito , ki p o v ezu je š te vilne gostiln e v N adiških do lin a h in okolici, P a triz ia M ar in ig , b iv š a p re d s e d n ic a o m e n je n e g a z d ru ž e n ja in u p ra v ite ljic a g o stiln e Škof M ich ela D o m en iš (ob koncu je tu d i p o n u d ila d eg u stacijo tip ič n ih b e n e šk ih je se n sk ih jedi), uprav itelj Subide Joško Sirk, s tro k o v n ja k za k o m u n ik a c ijo in m a rk e tin g Aleš VValtritsch, p riso te n p a je bil tu d i g o stin ec in p o d p re d se d n ik g o rišk eg a SDGZ Av g u štin D ev etak . P ro je k t se bo izv a ja l do k o n ca le ta 2011 in p re d v i d e v a u s tv a rje n je m reže tu ristič n ih p o d je tij n a K oro škem in v n a ši deželi, ki si želijo p riv a b iti tu riste iz Slo v e n ije in p ri tem u p o štev a jo slo v en sk i jezik . Z ato so za Sloveno e pubblica amministrazione se g tie d a lla p r im a U n a b e lla fe tta del fin a n z ia m e n to a n d ra a ll'am m in istra z io n e re g io n a le stessa, m e n tre u n a p iccola p arte (141.100) sa ra d e s tin a ta a p ro g e tti p re s e n ta ti sulla b a se d e lla 482 che a ltrim e n ti n o n a v re b b e ro a v u to cop e rtu ra fin a n z ia ria e sono co m u n q u e fin an ziab ili in b a se a ll'a rt.8 d ella legge di tu te la degli sloveni. Lo sp o rte llo in re sia n o , m a an ch e a ltri p ro g e tti dim o stran o q u a n to sian o stru m e n ta li e p re te stu o se le polem ich e su lla p re s u n ta “slo v e n iz z a z io n e ” in p ro v in c ia di U d in e. N on solo le d u e leggi d i tu te la d e lla m inora n z a slo v e n a (q u ella re g io n a le lo p re v e d e esplicitam e n te ) c o n se n to n o di fin a n z ia re p ro g e tti nei v a ri diale tti slo v en i - ed e g iu sto che sia cosi p o što che la ling u a e u n siste m a di cui d ia le tti e lin g u a s ta n d a rd so no p a rti -, m a cio a v v ie n e con 1'appoggio co n v in to d e l la c o m u n ita slo v en a stessa. Lo te stim o n ia il v o to u n a n im e d e lla co m m issione c o n su ltiv a re g io n a le slo v en a e del c o m ita to p a rite tic o e s o p ra ttu tto il fa tto che, oggi com e in p a ssa to , le associazio n i e gli en ti c u ltu ra li a ttiv i nelle d iv e rse valla te che sono ric o n d u c ib ili a ll'U n io n e circoli c u ltu ra li slo v en i - ZSKD e suo tra m ite a lla SKGZ d a u n a p a rte e la SSO d a lb a ltra , si a d o p e ra n o p e r m a n te n e re v ita li le ešp re ssio n i lin g u istic h e slo v en e locali. M e n tre i sedicen ti d ife n so ri del d ia le tto , sul cam p o dove c'e d a lav o ra re , n o n ci sono m ai. (jn) so d e lu jo č e p re d v id e n i iz o b ra ž e v a ln e a k tiv n o sti za zag o ta v lja n je in p o globitev u stre z n ih je z ik o v n ih k o m pete n c, tisk a n je v ečjez ičn e ga rek lam n eg a g rad iv a in je d iln ih listov, p rip ra v a te m atsk ih tu ristič n ih p ak e to v in sk u p n o trž e n je te r uk rep i za za g o ta v lja n je m in im a l n ih kak o v o stn ih stan d ard o v . E v ro p sk a U n ija bo za vse te d e ja v n o sti p risp e v a la sk u p no 80.000 evrov, d ru g o p o lovico (p risp ev ek iz ev ro p skih sk lad o v k rije n a m re č 50% p ro ra č u n a ) p a bodo in v e stira la p o sa m e z n a p o d je tja. S tro šk i b o d o se v e d a v e n a k i m eri ra z d e lje n i m ed Koroško in F urlanijo Julijsko k rajino, k pobudi p a m o ra za vsako s tra n p risto p iti vsaj d v a n a jst g o stin sk ih in n a sta n itv e n ih o b rato v ali tu r i stič n ih ag en cij, ki že im ajo vsaj en eg a zap o sle n eg a , ki go vori slovensko. G lede n a z a n im a n je , ki ga je poželo prv o in fo rm a tiv n o sre ča n je v Podbonescu, p a vsaj n a ita lija n sk i stra n i gotovo ne bo težko d o b iti z a d o stn e g a š te vila p artn erjev , če jih bo več, p a bodo tu d i stro šk i z a n je m an jši, p re d n o sti p a še v eč je. Za d e ja v n o sti v n a ši d e želi bo tak o n a razp o lag o 80.000 evrov, od k a te rih jih bodo 60.000 u p o ra b ili za iz o b ra ž e v a ln e te č a je in p ri prav o večjezičnega m a te ria la, o stalo p a za sk u p n o m a r k etinško akcijo (v so d e lo v a n ju z av strijsk im delom ), ki p re d v id e v a tu d i p rip ra v o v ečjezičnega sp letn eg a p o r ta la . P o b u d n ik i si n a d eja jo , d a bodo s pom očjo več in fo rm a tiv n ih srečan j do p o m la d i že u sp eli se sta v iti se znam sodelujočih podjetij, in d a bo p ro jek t »Turizem Alpe A d ria« le neke v rste š ta rtn a to čk a za n a d a ljn je so d elo v a n je m ed ra zlič n im i p o d je tji p ri n a s in n a K oroškem , k a r bi lahko, p riv ed lo do in te g rira n e g a raz v o ja c e lo tn e ga te rito rija . N a sle d n ji in fo rm a tiv n i sre č a n ji b o sta v G radežu in n a T rbiškem , z a in te re sira n i p a se lah k o za in fo rm a cije o b rn e jo tu d i n a goriški A s com in Slovensko deželno gospodarsko zdru žen je v Č e dadu. (T.G.) P rim orski dnevnik, ki ga lahko prebirajo tudi bralci N ovega M atajurja, je v eni iz m e d svo jih a n k e t p o sta v il bralcem naslednje vprašanje: “A li verjam ete v d em okrati čno preobrazbo predsednika poslanske zbornice Gianfranca F inija?’’. A n k e te PD niso zn a n stv e n o osnovane, saj bralci odgovarjajo s klikom na spletn i strani w w w .prim orski.eu. Glede Finija se je ve čina tržaških in goriških bral cev P rim orskega d n evn ik a opredelila za negativni odgo vor, skratka, ne verjam e Fin ijevi preobrazbi. Izid a n kete je novinar PD Sandor Tence kom entiral v sm islu, da so se bralci do Fi nija opredelili predvsem s p o gledom na njegovo preteklost. P redvsem starejši Tržačani se spom injajo Finija z A lm irantejem , s trža škim i neofa šističnim i pretepači in z da našnjim pod ta jn iko m M enio, ko so na ognjevitih shodih m e tali puščice proti Slovencem , za h tevali Istro in podobno. Tence ugotavlja, da se je ita lijanska desnica sprem enila, o benem pa opozarja, da se “n o v i” Fini ni opredelil glede pravic slovenske m anjšine. K ot prim er tega Tence omenja F inijev govor ob odprtju aka dem skega leta tržaške u n i verze, ko je govoril o Evropi, priseljencih in integraciji, a ni om enil Slovencev. O novi italijanski desnici in Finiju je potrebno spregovo riti nekoliko jasneje. Ko be rem in slišim m nenja, da se F ini p o m ika na levo, se m i zazdi, da nekaj v Italiji ni v re du. N edvom no se je F ini od daljil od A lm iranteja in n e kdanje M SI, ko t se je D A lema oddaljil od KPI. V Italiji so se dogodili p o m em b n i proce si tako na desnici kot na levi ci. Fini danes oznanja sod obnejšo desnico, ki ni slepa glede velikih problem ov, ki pretresajo države in svet. N i pa um estno trditi, da sodi Fi ni k n ekem u centru ali celo k blagi levici. Fini v bistvu zagovarja sta lišča, ki ne izpodbijajo tradi cije italijanske desnice, k i ni bila le M SI, a m p a k je imela svoja jedra v K rščanski de m okraciji, v L iberalni stranki in drugje. P redsednik poslan ske zbornice odločno zago varja enotno nacionalno drža vo in patriotizem . Zagovarja red, za ko n e in državne insti tucije, kjer je im ela desnica vedno m očne postojanke. K o nec koncev je bil že stari M S I zasidran m e d po klicn im i vo jaki, m ed sodniki, v tajnih službah in v drugih državnih aparatih. V parlam entu je bi la stranka izolirana, v in stitu cijah in v širši družbi pa je im ela p o m e m b n e zagovorni ke. To, da danes Fini brani in stitucije, avtonom ijo sodstva in državne aparate, ni novost, saj sodijo v sklop trdne na cionalne države. Fini zagovarja integracijo novih priseljencev. Tudi ta ideja ni revolucionarna. V bi stvu p o m en i integracija to, da se novi priseljenci vključijo v delovne procese, da spoštuje jo državo, v kateri prebivajo in da v končni fa z i sprejm ejo njene vrednote. Tako nekako je nastala A m erika. Integra cija v bistvu ne izpodjeda te m elje v nacionalne države, njenih vrednot in sim bolov. V tem sm islu F ini zagovarja ustavo in je m arsikdaj blizu stališčem predsednika repu blike Napolitana. Tudi social na solidarnost ni tuja določe nim strujam italijanske zgo dovinske desnice. F ini de ja n sko ustvarja podobo itali ja n ske desnice, ki bi bila podobnejša francoski, nem ški in drugim , kjer so desnosredin ske sile na vladi. Fini govori nekaj p o vsem norm alnega za evropskega desnega liderja, čeprav je zapustil skrajnosti, ki še obstajajo: to je njegova preobrazba. Finijeva stališča pa se v Ita liji zazdijo čudna, izzivalna in nenavadna, ker je večji del ita lijanske desnice p revze l Berlusconijevo “anom alijo”in B ossijev populizem . B erlus conijeva anom alija traja od Vitezovega vstopa v politiko. Zaradi m nogih vidnih in sen čnih razlogov Berlusconi pre prosto ne m ore ločevati sebe ko t d ržavnika in sebe kot p o d jetn ika . B erlusconijevo bogastvo in televizije so na m reč nastali v nezdravem prepletanju m ed politiko in gospodarskim i interesi, ki so bili značilni za prvo republi ko. Berlusconi je stopil v p o litiko, ker sta se tako K D kot Craxijev P S I “sta lila ” m ed škandali, alternative ni bilo, brez prijateljev na vladi pa bi lahko skopnelo tudi Berlusco nijevo bogastvo. V nevarnosti je bilo verjetno še m nogo drugih podjetnikov, ki so bili prva V itezova opora. Berlusconijeve volilne zm a ge, njegovo dolgoletno vlada nje pa niso ugasnili vseh ognjev, vseh nevarnosti, vseh obtožb in procesov, ki so stra šili Viteza že ob odločitvi, da vstopi v politično areno. Ber lusconi je zm agovalec in obe nem je tn ik lastnih zm ag in ti stega sveta, v katerem so p o gnali korenine sadeži njego vega uspeha. N ad Berlusco nijem bdijo perm a n en tn e ne znanke. M ed političnim i sta gotovo Bossi in Severna liga. Stranka sodi po svojih vred notah na desno, obenem pa je tesno vezana na teritorij in zn a zelo spretno izkoristiti ti soč strahov in nezadovoljstev, k i tlijo na severnih rav ninah in ob vznožju Alp. Liga je glas tisočih zvonikov, tiso čih drobnih zahtev, m nogih želja, strahov in sovraštev. Bossi noče sp rem en iti sveta, zna pa izkoristiti predpolitično žuborenje severa in z njim brez olepšav pogojevati Ber lusconija. Fini je razum el, da je se danje anom alno stanje itali ja n sk e desnice odvisno od priletnega Berlusconija in bol nega Bossija. V sm em L ju d stvu svobode ne vidi prave bo dočnosti, verjetno se kesa, da je pripeljal N acionalno za vezništvo do fu zije in skuša gledati “preko". M orda je m ed njegovim i am bicijam i tudi jutrijšnje N apolitanovo mesto. D el pripadnikov bivše Finijeve N Z se ne strinja s svo jim bivšim liderjem. Ta drža pa je oportunistična. Seda njost je nam reč še vedno B er lusconi, on odloča o m estih in karierah. Bodočnost desnice pa ni Berlusconi. F ini se torej ne usmerja na levo, am pak za risuje pot, ki bo prišla, ko ne bo Vitez več na oblasti. Ha colpito a n c h e la C om unita nazionale italiana in Slovenja e C roazia La dura scure di Tremonti La scure di T rem onti h a colpito e in m odo vistoso anche la com unita nazionale italian a in sed iata in Slovenia e Croazia. NelTanno in corso i finanziam enti sono stati ridotti di un terzo rispetto al 2008 quando e ra al governo Prodi. M a il peggio deve ancora venire. Se ri m an e lin d ic a z io n e del governo nella fin an ziaria, i tagli p e r il fu tu ro sono “m o rtali”. P er il trien n io 2010 - 2012 T rem onti in fatti non h a previsto alcun finanziam ento della legge 193/2004 sulla cui base vengono assegnati contributi alla com unita nazionale italian a ed alle organizzazioni degli esuli. I presidenti dell'U nione italian a F urio R a din e della g iunta esecuita dell'U I M aurizio Trem ul h an n o scritto nei giorni scorsi ai p re sidenti di C am era e Senato F ini e Schifani ed han n o chiesto il rip ristin o dei finanziam enti del 2008, evidenziando com e le m an cate risorse avrebbero conseguenze m olto negative su tu tta la com unita nazionale italiana, m a so p ra ttu tto sulla scuola e sulla lingua italian a in Slovenia e Croazia. I due dirigenti si sono rivolti con un a lettera anche ai presidenti di tutti i gruppi p a rlam en tari ed alle com m issioni bilancio ed esteri di en tram b i i ram i del p a r lam enta. Va detto che il P artito dem ocratico, prim a firm ataria la sen. Tam ara Blažina, avev a presen tato in Senato un em endam ento al la fin an ziaria a favore della com unita ita lia na (come anche di quella slovena), m a sono stati tu tti respinti dalla m aggioranza. La constatazione a m a ra e che si tra tta di poste veram ente piccolissime nei bilancio statale, che incidono pochissim o anche in situazioni di crisi com e questa, m a la loro drastica riduzione pub provocare d an n i incalcolabili, cancellando re alta associative ed attiv i ta che u n a volta spente sa ra m olto difficile se non im possibile riattiv are. novi matajur Četrtek, 10. decem bra 2009 II M inistero delTIntem o ha pubblicato nei giorni scorsi il “III R app o rto d e irita lia sul1’attu azio n e della Convenzio ne quadro p er la protezione delle m inoranze nazionali” in cui viene am p iam en te illustra ta an ch e la situ azio n e della m in o ran za slovena nel Friuli V enezia Giulia. La C onvenzione e sta ta a d o tta ta a S trasburgo il 1. febbraio 1995, e sta ta ratificata dalF Italia il 28 agosto 1997 ed e e n tra ta in vigore il 1. m aržo 1998. L a su a applicazione viene sottoposta a verifica periodica da p a rte del Consiglio d ’E u ro p a tra m ite un suo Com itato consultivo di esperti. Ed e su rich iesta di q u e st’ultim o che il n o stro M in iste ro d e lT In te m o h a com pilato il III rapp o rto . II prim o rap p o rto e ra del maggio 1999, in seguito ad esso il C onsiglio d ’E u ro p a av ev a ad o ttato u n a p rim a O pinione sulla situ azio n e delle m in o ranze nazionali in Ita lia e aveva com piuto anche u n a visita nel nostro paese. II secondo ra p p o rto e del m aggio 2005 e vi aveva fatto seguito u n a visita in Ita lia (a R om a, Trieste e U dine) nel gennaio del 2005. Ne e ra seguita u n a seconda O pinione. Va detto che le O pinioni non h an n o valore n o rm ativ o o prescrittivo, m a h a n n o tu tta v ia u n a grande v alen za politica. Q uesto R ap p o rto del M i nistero delTIntem o e diviso in tre p arti. U n a p rim a di carattere generale rig u ard a 1’attuazione della C onvenzione q uadro p e r la protezione del le m inoranze linguistiche nel n o stro o rd in a m e n to . N ella seconda p a rte si procede analiticam en te a verificare 1’applicazione della C onvenzione articolo p er articolo, nella terza invece ci sono delle schede, m in o ran za p e r m in o ra n za, predisposte dal M inistero sulla base dei dati forniti dalle prefettu re della province in cui sono sto ricam en te insed iate le m inoranze stesse. II “dossier” e n aturalm ente molto am pio e rig u a rd a tu tte e dodici le m inoranze in Italia, esam in a a m p iam en te la si tu azione dei Rom e Sinti, in un p u nto specifico tocca a n che la m in o ran za ita lia n a in Slovenia e Croazia, oggetto, si dice, di p artico lare attenzione da p a rte del M inistero degli E steri italiano. Noi ci sofferm iam o su q u an to scritto a pro p o sito della m in o ra n z a slovena. Si p a rte dalla legge di tu- P e n i C o n s ig lio d ’E u ro p a s u ll’a ttu a z io n e d e lla C o n v e n z io n e g u adro zia e C ividale del F riu li”. III Rapporto stilato dal Ministero delFIntemo sulle minoranze P er q u anto rig u a rd a la toponom astica e la segnaletica bilingue, in applicazione del la legge 38, il p residente del la Regione deve e m a n a re un decreto che definisca 1’a rea di applicazione (art. 10). Cio e accaduto il 18 dicem bre 2008 su proposta del C om itato p a ritetico ed il decreto recepisce le considerazioni del C om ita to in ordine alla “facolta di utilizzo delle v a ria n ti locali della lingua slovena” e sul rispetto delle diverse sensibilita presenti sul territo rio . Con questo atto, integrato con ulte rio ri decreti del P residente della Regione , e sta ta d ata p ien a attu azione alle diposizioni delTart. 10 delle legge 38, afferm a il R apporto del M inistero delT Intem o. tela della m inoranza slovena, a d o tta ta dal p a rla m e n to ita liano nel 2001 (la fam osa 38) con u n ’osservazione interessante. “Scopo della n o rm a e quello di assicu rare uniform ita nelle m isu re di tu te la di ta le m in o ran za p resen te n el la m aggior p a rte delle p ro vince di quella regione, alcune delle quali godevano di un regim e di tu te la p artico lare d eriv an te d a accordi intern azio n ali stip u lati a seguito delle vicende belliche della se co n d a g u e rra m o n d iale. Q ueste circostanze, prosegue il rapp o rto , u n itam en te alla posizione di v icin an za geo g r a f k a della co m u n ita di ling u a slovena alla p a tria d ’origine, h an n o suggerito 1’opp o rtu n ita di e m a n a re u n a legge specifica in favore di ta le m in o ran za”. URTIJEl ST. ULRICH ORTISEI t raion a r te ja n e l | G evverbezone zon a a r t i g i a n a l e ; A proposito delTarticolo d ella C onvenzione q u ad ro sul dialogo intercu ltu rale, il NelTarticolo che fa riferi- R apporto p ren d e in esam e la m en to ai ra p p o rti transfron- legge regionale di tu te la del talieri, il docum ento eviden- '• la m in o ran za linguistica slo zia che in Ita lia e in aum en- v en a (26/2007) ed in p artico to il nu m ero di coloro che ri- lare 1’articolo 4 in base al quachiedono di stu d ia re lo slo- le la Regione prom uove iniveno anche p er questioni eco- ziative d ire tte a favorire la nom iche perch e e a u m en tata collaborazione, la com prenTofferta di lavoro in Slovenia. sione e la reciproca conoAggiunge che le scuole slove- scenza tra la m in oranza lin ne del Friuli V enezia G iulia guistica slovena, friu la n a e sono fre q u e n ta te p e r il 20- g erm anofona e sostiene la 30% da b am b in i non sloveni realizzazione di progetti co e d a im m igrati d ai p aesi del m uni. La legge regionale, poi sottolinea il R apporto, speci la ex Jugoslavia. fica espressam en te che nel II p ro b lem a della m an cata territo rio , in d iv id u ato in b a attu azio n e della legge di tu se alla 38, le disposizioni retela, sollevato d alla seconda gionali rig u ard an o anche il O pinione del C om itato dei resiano e le v a ria n ti lingui m in istri del Consiglio d ’Eu- stiche delle Valli del Natisoro p a, e g iunto a soluzione, ne, del Torre e della Val Cascrive il rapporto. II C om ita nale. E aggiunge: “Si devono to istituzionale p aritetico per quindi co nsiderare sup erate i problem i della m inoranza le osservazioni form ulate dal slovena h a p redisposto la ta- Comitato paritetico che ha seb ella che in d iv id u a i com uni gnalato te n tativ i di non ricoin cui e tradizionalm ente p re noscim ento di espressioni lin sen te la m in o ran za slovena. guistich e d ia le tta li tip ich e L a d elim itazione p ro p o sta e della provincia di Udine". A sta ta a p p ro v a ta con decreto proposito della legge regiodel P resid en te della Repub- n ale di tu te la degli sloveni, il blca il 12 settem b re 2007. rap p o rto considera rilev an ti Con tale provvedim ento, ag le norm e relativ e alTassetto giunge poi il rap p o rto del M i istituzionale che prevede un n istero delT Intem o “e sta ta Albo regionale di en ti ed oraccertata la presenza della co g an iz zazio n i slovene, u n a m u n ita di lingua slovena n el C om m issione regionale conle p a rti centrali dei com uni di sultiva e la C onferenza re T rieste e G orizia e nella citta gionale sulla tu te la della m i di C ividale con T inserim ento n o ran za slovena. di d ette a ree nelle zone sogIn relazione alTarticolo 7 gette a tu te la ”. della C onvenzione q u ad ro che si riferisce alTassociazionism o, il R a p p o rto cita TUnione culturale econom ica slovena (SKGZ) e la Confed erazio n e delle organizzazioni slovene (SSO) com e “organizzazioni riconosciute e rap p resen tativ e della co m u n ita n azionale slovena” che rag gruppano nel proprio am bito la m aggior p a rte del le organizzazioni slovene “e sono interlocutori delle diverse istituzioni europee, n a zionali e locali, in Italia e Slo v en ia ”. II R apporto tocca anche la questione religiosa. In alcune p arrocchie tu tte le p a rti del la litu rg ia vengono celebrate in lingua slovena, m en tre in altre parro cch ie la liturgia viene m a n te n u ta solo p e r i can ti tradizionali e le preghiere. In alcune circostanze p artico larm en te solenni nel Friuli V enezia G iulia la litu r g ia v ie n e c e le b ra ta nelle q u attro lingue p resen ti in re gione: italiano, friulano, sloveno e tedesco. Un capitolo im p o rtan te e rappresentato dai program m i televisivi in lingua m inoritaria. II Com itato consultivo gia nella seconda O pinione av e va afferm ato che “le A utoritži com petenti dovrebbero imp eg narsi a tro v are u n a solu zione tecnica p er ovviare alle difficolta di ricezione dei program m i trasm essi in alcune a ree di insediam ento D o k on ca leta 2 0 1 0 b od o v S lo v e niji ugasnili p rizem ne a n a lo g n e TV oddajnike Programi vidni s sprejemnikom za MPEG 4 V Sloveniji naj bi p rav ta ko kot v ostalih d ržav ah čla nicah E vropske unije km alu dokončno prešli z an alo g n e ga n a digitalno o d d ajan je ra dijskih in televizijskih p ro gram ov. A nalogne TV oddajn ik e naj bi ugasnili n ajk asn eje konec leta 2010, zato se bodo m orali vsi tisti, ki so doslej v Sloveniji ali drugod sp reje m ali TV p rogram e p rek sob ne ali strešn e a n ten e (prizem na radiodifuzija), o p re m iti z ustrezn im dodatkom , da bodo lahko še naprej gle dali slovensko televizijo. To v elja seveda tu d i za vse nas, ki živim o v Italiji. M ožnosti, da ne bi izgubili vidljivosti slovenskih TV p rogram ov je več. Slovenski televiziji bom o lahko še vedno sledili preko satelita. S atelitsko rad io d ifu zijo u p o rab lja ja v n a ra d io te levizijska hiša RTV Sloveni j a za o d d ajan je dveh televi zijskih in šestih rad ijskih n a cionalnih p rogram ov po sa telitu E u telsat H ot B ird po sistem u DVB-S s pogojnim dostopom po sistem u Viaccess. Za sprem ljanje program ov RTV Slovenija je potrebno sp rejem ni sistem n a stav iti n a o rb italno pozicijo 13°E (vzhodno), v ertikalno p o lari zacijo, frek v en co 12.303 MHz, simbolno hitrost 27.500 in kodno razm erje 3/4. V ko lik o r sa telitsk i sp rejem n ik program ov p ri sam odejnem iskanju ne najde, je tab ela servisov in številk prip a d ajo čih slikovnih in zvokovnih p a URTIJfel ST. ULRICH ORTISEI Jeuf de Frea Grodnerjoch passo Gardena Jeuf d e S ela S ellap ass passo Sella k eto v n a razp o lag o na h ttp ://w w w .rtv slo .si/stran i/p ro g ra m i-n a -sa te litu /8 5 . RTV Slovenija p a n ekatere svoje vsebine zaklepa oziro m a kodira s sistem om Viaccess, tako da je za njihovo vidljivost p o treb n a posebna satelitska kartica, ki jo je tre b a n aročiti (stane približno 16 evrov), nato p a v stav iti v svoj sa te litsk i sp rejem n ik . Zato je seveda potrebno im e ti sprejem nik z m ožnostjo d ek odiranja Viaccess, ki ga poleg Slovenije uporabljajo delle m inoranze in teressate com e nel caso dei ladini di Belluno e degli sloveni di U d in e”. II R apporto questa volta afferm a che su questa posizione si e m ostrato Con corde anche il C om itato p a ritetico che h a auspicato la soluzione delTannoso proble m a. Aggiunge inoltre che nel vigente co n tratto approvato dal M inistero delle com unicazioni e che scad ra il prossim o 31 dicem bre, sono State previste p e r la prim a volta trasm issioni in lingua slove na anche p er la provincia di U dine. ConTe noto pero nulla e cam biato. M a afferm a il M inistero delTIntem o “le esigenze espresse dalla com uni ta slovena della provincia di U dine troveranno invece una piu facile soluzione con Timm inente trasferim en to delle trasm issioni TV sulla rete digitale te rre s tre ”. II R apporto, citando il Co m itato paritetico, m ette in luce la drastica riduzione delle risorse d estin ate alle a ttiv ita culturali della m inoranza slo v en a p er il 2009, 2010 e 2011, notando pero che p e r il 2009 la posta in bilancio e sta ta integ rata con il m ilione di euro in un prim o m om ento cancellato. A proposito delTuso della lingua slovena nella pubblica am m inistrazione, il rapporto evidenzia che nel dicem bre del 2007 e stato istituito presso la P re fe ttu ra di T rieste lo Sportello unico statale per gli sloveni che consente a tutte le am m inistrazioni pubbliche di gestire in fo rm a associata un ufficio unico rivolto ai cittadini sloveni. A ggiunge inoltre che sono State “preše opportune intese fra il m inistero p er gli Affari regionali e gli E nti locali p e r T attivazione di un Ufficio cen trale nei com uni di Gori Infine c’e la questione scolastica. II rap p o rto del M ini stero delTIntem o scrive che le scuole m ate rn a ed elem entare bilingue di San P ietro al N atisone, con T entrata in vi gore della 38, sono state ri conosciute com e stata li, e sta ta com pletata la pro ced u ra di statalizzazione e c’e sta ta Testensione alTistruzione secondaria di prim o grado. In o ltre e sta ta istitu ita la C om m issione scolastica re gionale p e r 1’istru zio n e in lingua slovena di cui restano da definire le com petenze. II rap p o rto rip ren d e anche la segnalazione del C om itato p aritetico sulla m an cata istituzione della sezione slovena del C onservatorio T artini di Trieste e sulTassenza di di sposizioni specifiche p e r le scuole con lingua d ’insegnam ento slovena nella riform a generale recen tem en te a d o t ta ta dal p arlam ento. A ggiun ge pero che in sede di dibattito p a rla m e n ta re il M iniste ro com petente ha accolto un ordine del giorno che impegna il governo a ten e re in considerazione le esigenze di tali scuole. Tra i progetti scolastici citati c’e anche il progetto Sentieri-Stazice. II rapporto puo essere consultato sul sito del M inistero d elT Intem o w w w .interno.it nella sezione D ocum enti. še v Švici, H rvaški in števil nih drugih državah. Poleg ja v n e RTV p a preko satelita od d aja svoj program še TV Pika, in sicer po satelitu Hellas Sat 2. Slovenske program e p a bo m ogoče povsod v naši deželi (ponekod se jih že da) gleda ti tudi preko digitalne p ri zem ne video radiodifuzije. T reba pa je biti pozorni pri n akupu digitalnega sp rejem nika, ki g a bom o m orali p ri ključiti n a televizijo, ali tele vizije z in teg riran im odkodirnikom . Za sprejem slo v enskih p rogram ov je n a m reč n u jn a podpora za sta n d a rd k o d ira n ja M PEG 4 (H.264 za sliko in AAC za zvok), m edtem ko se v Italiji in drugod v tujini v glavnem še vedno uporabljajo starejši stan d a rd i (M PEG 2). Taki sprejem niki niso p rim ern i za slovenski trg. Če im am o le odkodim ik za standard M PEG 2, slovenskih program ov nam reč ne bom o mogli videti, s takim , ki po d p ira višji stan d ard , pa bom o lahko videli tako slovenske kot italijanske program e. N e k a te re televizije z in teg rira nim sprejem nikom za M PEG 2 im ajo sicer tudi posebno re žo, v k atero lahko vstavim o kartico, ki odkodira signale M PEG 4. Več inform acij na sp le tn i stra n i h ttp ://d v b t.apek.si. novi matajur Otroška Č etrtek, 10. decem bra 2009 Miklavž je obiskal slovenski kulturni center in se pogovarju z otroci, s starši an z noni Svet Miklavž je v Špietre obdariu vse te pridne otroke Srečali so ga v dvorani Inštituta za slovensko kulturo Svet M iklavž je p a m e su puno veseja an sladčin tu d i v Špietar. Tuole se je zgodilo v petak, 4. dičemb e ija , v dvoran i In štitu ta za sloven sko kulturo. Čakalo ga je puno o tru o k n aših dolin, an z vsakim s e je Svet Miklavž nom alo pogovoriu, kajšan od njih je tu d i zap ieu ’no p iesam an sevieda, vsakem u je Šenku an sladak ‘spom in’ srečan ja. Nie p a im eu za sabo bom bone a n čokolado sam uo za te m a le, Šenku jih je tu d i nek aterim veli kim (staršim al p a nonom ), ki so po- viedal Svetem u M iklavžu, kaj so pa oni dobili za Šenk tekrat, ki so bli oni otroc: puno k rat so ble šibe, če otrok nie biu p ru priden, če p a je biu, je dobiti m an darine al bom bone. Ja, so bli drugi cajti, kduo vie pa, če buj gardi ku teli... iP P O troci d v o je zič n e šuole, p ru za p ru tisti, k i o b isk u jejo č eta rti an p e ti razred, so an lieto s na p ra vli lepe jaslice, k i jih vsa k lahko gre g le d a t do konca b o žičnih p ra zn ik u v šp ie ta rsk o B e n eško galerijo novi matajur — Kultura —---------- Četrtek, 10. decem bra 2009 Guziranje, ora la ricerca naviga verso altri approdi Lo studio presentato venerdi 4 nella sede della Finestra sul mondo slavo E sito di u n la v o ro avv iato q u a n d o v e n n e m esso a p u n to il p ro g e tto d ella F in e stra sul m ondo slavo, nel 2001, la p u b b licazio n e ‘Guzira n je - D alla S ch iav o n ia v e n e ta aH’O n g h eria con le sta m p e dei R em o n d in i’ cura ta d a D o n a te lla R u tta r offre u n ’a n a lisi p re c isa su un fen o m en o sin o ra q u a si inesplorato che h a rig u ard ato , a p a rtire d a lla m e ta del S ettece n to , a n c h e la B e n e c ia . A nalisi p recisa m a n on comp leta, com e e sta to rib a d ito nel corso d ella p resen tazio ne a v v e n u ta v e n e rd i 4 dicem b re a T ribil su p e rio re . L’e d iz io n e trilin g u e (o ltre che in ita lia n o , i te s ti sono p ro p o sti in sloveno ed in inglese) sa ra in fa tti u n a so rta di b ig lie tto d a v isita che v e rra in v ia to alle m ag g io ri istitu z io n i, c u ltu ra li e non solo, d ei P aesi b a lc a n ic i dove i ‘g u z ira v c i’, i v e n d ito ri sta g io n a li di m erci, so p rattu tto stam pe, h an n o operato, con la s p e ra n z a di ritro v a re in qu ei luoghi le tra c c e del loro passaggio. II p rezio so volum e, ricco di im m agini delle stam p e dei R em o n d in i e di d o cu m en ti d ell’epoca, e sta to fin an ziato dal C om une di S treg n a (p e r in te re ssa m e n to , in p artico la re , d e ll’ex vicesin d aco D avid e Clodig), d al C entro reg io n ale di c a ta lo g a zio n e e re sta u ro dei b en i c u ltu ra li e d a lla C o m u n ita m o n ta n a T orre, N atiso n e e Collio. II sin d aco di S tre g n a M a u ro V eneto, in te rv e n e n d o alla p re se n ta z io n e , h a ric o rd a to com e il popolo delle Valli del N atisone “h a sem p re fa tto di n e cessita v irtii, u n atteg g iam en to che c a ra tte riz z a tu tto ra il n o stro te r r ito r io ” ed h a ric o rd a to , in o ccasione del g io rn o di S. B a rb a ra , un altro asp etto doloroso che h a toccato q u e ste te rre , quello d e ll’em ig ra z io n e p e r u n p o što di la v o ro nelle m in iere. D o n a te lla R u tta r h a invece eso rd ito p a rla n d o di quella so rta di m ito, di racco n to a p p a ssio n a n te che sono le vicen d e dei ‘g u z ira v c i’, u n ra cco n to che risc h ia v a di a n d a re p erd u to . “A bbiam o tro v a to d o cu m en ti che conferm an o com e ci sia sta ta u n ’organizzazione, u n a struttu ra d ed icata al com m ercio am b u lan te. Ne h a p a rla to con piii dovizia di particolari (e m olti a ltri se ne tro v an o nella pubblicazione) A lba Zanini, a cui si deve la p a rte fo n d a m e n ta le della ricerca. U n lav o ro che p re n d e piede in u n p u n to p reciso della m a p p a della S lav ia v e n e ta del S ettecento, u n edificio situ a to di fro n te alla c h iesa di S. P ie tro al N atiso n e (allo ra - siam o n el 1776 - si chiam a v a S. P ie tro d e ’ Schiavoni) ad ib ito ad ag en zia della d itta R em o n d in i di B assan o del G rap p a. L a b o tte g a , con a ll’in te rn o u n ricco assortim en to di m erci, s o p ra ttu tto sta m p e , e ra g estito d a u n b a ssa n e se , V alen tin o G uazzo. D a .q u i p a r ti u n am p io tra ffic o c o m m e rc ia le che, nei d ecen n i successivi, tocco m olte lo c a lita d e ll’E st europeo. C hi e q u a n ti fu ro n o i ‘gu z ira v c i’ d e lla B enecia? Sono sta ti rin v e n u ti circa 300 do cu m en ti su q u elle com prav en d ite, con circa 700 nom i (p u b b licati in o rd in e alfabetico a conclusione della p u b blicazio n e) che com paiono in c o n tra tti di acq u isto di m erci. E ssen d o solo i capico m p ag n ia, si p u o p e n sa re che i ‘g u z ira v c i’ sian o stati alm en o 2 m ila. A lla p re se n ta z io n e sono in te rv e n u ti a n c h e gli a u to ri di tre in te rv e n ti che servono s o p ra ttu tto a c re a re la cornice del fenom eno. P e r Alek sej K alc, stu d io so di sto ria delP em ig razio n e, “la n o stra p ercezio n e degli spostam enti da q u e ste te rre e le g a ta a te m p i re c e n ti, si e sem p re pen sato che in tem pi piu lonta n i n o n si e m ig rav a p e r q u e ll’in d o le p a rtic o la re del popolo slavo, p riv o di in trap re n d e n z a . U n a te si cam pa- I L L .I U mm Qui a lato g li intervenuti alla presentazione: da sinistra Milano, Giacomello, Veneto, Ruttar e Zanini. Sotto una parte del pubblico f S papirjem od vrat do vrat ta in a ria , com e d im o stra q u e sta ric e rc a .” A le ssa n d ro G iacom ello, resp o n sa b ile d ella c a ta lo g a zione delle sta m p e e dei di- L ^ hit i t n O Iti Mnht'.i segni presso il C entro re g io n a le di ca talo g a zio n e e r e s ta u ro dei b e n i c u ltu ra li a V illa M a n in di P a ssa ria n o , h a in c e n tra to il suo in tervento sui pochi docum enti in cui co m paiono liste di sta m pe, che sono s ta te poi confro n ta te con il catalogo dei R e m o n d in i, so fferm a n d o si poi su u n p ro g etto che il C entro di catalogazione e re sta u ro h a av v ia to con la M a u rita n ia , e sui p a ra lleli sto rici e c u ltu ra li tra quell’e sp e rie n z a e quella della B enecia. In fin e A lb e rto M ila n o , e sp erto di im m ag in i e sta m pe popolari, h a svelato com e i R em odini producessero a n che sta m p e che e ra n o v eri e p ro p ri plagi, copie di quelle o rig in a li di A ugsburg, vendu te ovviam ente a prezzi piu c o n v e n ie n ti: u n p ro d o tto econom ico, m eno sofisticato, m a che co n q u isto i m erc ati della G e rm a n ia e d ell’E urop a o rien ta le . O ra la ric erca sul fen o m eno ‘g u z ira n je ’ cerca nuovi ap p ro d i, p e r p ro v a re a cap ire sino a dove si sp in sero i v e n d ito ri a m b u la n ti beneciani. Con la consapevolezza, com e h a affe rm a to D o n a te lla R u tta r, che “p e r noi a b itu a ti a p e n sa re alle viciss itu d in i del confine nel XX secolo, fa b e n e riv o lg erci an c h e ad un p a ssa to piu lo n ta n o , q u a n d o a ltro e ra il senso del confine e d ell’and a re p e r il m ondo.” Michele Obit Due esempi di stampe presenti nel catalogo Remondini e pubblicate nel libro sui ‘guziravci' s p r v e stra n i G uziranje pom eni pro dajan je drobnarije od hiše do hiše, gre torej za dejav nost, ki je še vedno aktual na. K njiga p a sega v zgo dovino sezonske dejavnosti prebivalcev alpskega loka, ki so v zim skem času od hajali od dom a v ravnino in v oddaljena m esta te r tam opravljali razne poklice: od zidarskih del in b ru šenja nožev (značilni in najbolj poznani so rezijanski b ru sači) vse do p ro d a ja n ja o b rtn ih izdelkov. K njiga G u ziranje p a o b ra v n av a dokaj nepoznano nišo: pro dajo tiskovin, p ap irja in knjig podjetja Rem ondini iz k raja B assano del G rappa. S tem poslom so se od leta 1750 ukvarjali tudi n ekate ri B enečani, ki so s tiskoviham i hodili širom po Evro pi in to od B alkana do R u sije, N em čije in Ogrske te r sledili tokovom rek Save, Drave, D onave in Tise. Do m ov so večkrat prinašali drugo blago in n a tak način omogočili precej donosen posel, k ije privedel tudi do investicij v hiše in razne do brine. V knjigi nas Aleksej Kalc uvodom a seznani s p o ja vom sezonskih in tudi tra j nih m igracij. V splošno slo venski zavesti je znano od hajan je B enečanov po d ru gi svetovni vojni, ki im a tu di m očno politično valenco. D ejansko p a segajo odhodi v čas pred prvo svetovno vojno tja do 19. stoletja in prej. G uziranje, ki je zade valo tudi B enečane iz ra zličnih vasi, in je torej bilo razvejano in specifično za vsak kraj, sodi v tradicijo prebivalcev hribovitih po dročjih. Služit k prem ožnim družinam so odhajale m la de ženske, moški p a so od hajali opravljat razna, pred vsem težka, dela, kot so bi li zidarstvo, izdelava opek in tudi bolj specializirani poklici. Z zim skim zasluž kom so nadom eščali to, kar ni moglo dati poletno delo n a polju. Povsem drug pojav je odseljevanje v oddaljene dežele in preko O ceana v A m eriko in drugam . To je bilo trajnejše izseljevanje, ko se izseljenci večkrat ni so več vrnili in so njihovi potom ci še vedno v tujini. N ajnovejše je bilo od h aja nje s trebuhom za kruhom po drugi svetovni vojni, ki je tisto nam najbolj znano. Kot piše Alba Z anini, je bi la prodaja p a p irja in tisko vin tisk a rn e R em ondini nedvom no niša. Očitno pa je bila tisk arn a poznana, saj so njene proizvode ce nili v Nemčiji, n a Ogrskem, v Rusiji, na B alkanu in drugje. N ekateri Benečani in tudi m ala beneška po djetja so se ukv arjala s tem “eksportom ”, k ije več k rat postal še “im port” dru gega blaga, ki so ga trgov ci prodajali v dom ačih k ra jih. Alba Zanini je ob sploš nih dokum entacijah izbra la dodaten seznam številnih pogodb, terjatev, prodaj itd. Skratka, trgovanje je bilo očitno dober posel. A lessandro Giacomello in Alberto M ilano pa sta se stavila nek poskusen k a ta log tiskovin podjetja R e m ondini. G radivo je razno vrstno in vsekakor zanim i vo, bolj kot v sam o guzira nje p a sodi v delovanje ti skarne Rem ondini. Kaj so torej B enečani prodajali? Večinom a svete podobice, ki so jih natisnili v b arv ah ali v čm o-beli tehniki. Gre za različne svetopisem ske zgodbice p rav tako razli čnega form ata, la jih je ti sk a rn a očitno od nekod “posnela” in nato natisnila na različne vrste papirja. Velikokrat je šlo za drago cen papir. Podobice pa ni so bile edina ponudba. Tiskali so tudi posvetne in okrasne sličice, kot so prizori z lova, srečanje med fantom in dekletom , biva nje v n aravi itd. D elali so nadalje podobe pom em b nih osebnosti in m estnih . okrajev, skratka, versko in posvetno “blago”, ki so ga tiskarji dokaj skrbno izde lali in pazili n a vsestransko kakovost tiska. Posebnost so dekorirani papirji (od ro žic do abstraktnejših deko racij) razhčnih vrst. Im am o tako francoski papir, po zlačen papir, indijski p ap ir in francoski dvorni papir. Očitno gre za dragocen m a terial, ki so ga tiskarji obo gatili s pisanim i okraski. K njiga G uziranje je pos večena zanim ivi in verjet no posebni prodajalni de javnosti, ki je angažirala določeno število B eneča nov. V bistvu je sam a knji ga o b lik o v an a p rim e rn o vsebini in lahko postane sa m a, ob podatkih, predm et za v dar. (ma) novi mata]ur Aktualno Četrtek, 10. decem bra 2009 Judje dolin! Od Tera do Karnahte Po Tersko, po Nediško, po Rozajansko tou Novi Gorici! V četartak , 3. decem berja, tou Novi Gorici je Zveza slovenskih ku ltu rn ih d ru štev o rganizala ljep ku ltu rn i večer in se je prestavila. Tou tem večeru, an sam bel Bk-evolution je zapel eno Kekovo pesem in še dno po Tersko, R ezijana Sil v a n a Paletti n a rečitala svoje p o ezije, K vartet Volnik je pel kompozicjone W alterja Lo Nigro an u m lada pevka A lessia P eressini je navdušila publik s svojim lepim glasom. Giovedi, 3 dicem bre, a Nova Go rica la Zveza slovenskih k u ltu rn ih društev-U nione dei circoli culturali sloveni (ZSKD) si e p re se n ta ta con stile, avvalendosi di mušica, poesia, im m agini. Le note dei Bk E volution han n o in trodotto la serata. II gruppo della Benečija, gia ben conosciuto per le sue perfo rm an ce anche in Slovenia, h a scaldato il pubblico con u n a bella canzone di Checco Bergnach ed u n a di p ro p ria produzione c a n ta ta nel d ialetto sloveno del Torre che sara inclusa nel nuovo al bum , di p rossim a uscita. Tale raccolta inclu d era anche u n a composizione di Silvana P aletti, 1’energica poetessa resian a, che h a deliziato la p latea con tre poesie nel dialetto sloveno di R esia tra tte dal libro “R ozajanski srčni rom o n en j”: Ko citire pujajo, Ja rb o l n u človek, D an sam i čut. P oesia nella poesia. I suoi versi in te rp re ta n o il senso di am icizia, di gioia, di e u ritm ia che lega Silvana al m ondo. Con l ’aiu to di un p ro ietto re di im m agini e sta ta p re se n ta ta 1’attivita della Zveza nelle province di U dine, G orizia e Trieste. L a Zveza, n a ta il 7 ottobre 1945, persegue com e prin cip ali obiettivi la prom ozione e la valorizzazione delle a t tiv ita cu ltu rali degli sloveni in Italia, l’uso della lingua m inoritaria in ogni am bito della vita, la collaborazione tran sfro n taliera. L a Zveza Silvana Paletti tou Gorici conta 87 a f filia ti,ll dei quali esercitan o la p ro p ria a ttiv ita nella provincia di U dine. Tra le m anifestazioni culturali piu im portanti predisposte dalla ZSKD si puo m e n z io n a re “K apljice K u ltu re ”, evento organizzato a G orizia nel la p rim a se ttim an a di agosto. Vi p artecip an o gruppi sloveni, italiani, friu lan i e tedeschi. C iascun gruppo h a cinque m inuti di tem po p e r p re se n ta rsi ricorrendo, a piacere, al canto, al ballo, alle im m a gini, alla p aro la, al corpo. A nche il teatro e u n ’apprezzata a ttiv ita della Zveza. In questo cam po ben conosciam o le coinvolgenti rappresentazioni del Beneško G ledališče che gia da tem po e attivissim o sul territorio. In am bito m usicale la Zveza collabora p er la riuscita delTormai fam osa rassegna corale “P rim orska poje” che fa tapp a anche nella Terska Dolina, a Zavarh. In Valle, la ZSKD d a anche u n a m ano alL attivita can o ra del B arski O ktet ed a quella del coro N aše Vasi di T ipana. L a ZSKD e insom m a u n a bella ed im p o rtan te realta della C om u nita slovena del Friuli Venezia Giulia, u n a com unita che percepisce la cu ltu ra com e b ene vitale. ta infatti le lezioni di m ušica della G lasbe n a M atica, le prove del coro Barski Oktet ed il Corso di dialet to, cultura e lingua slovena che il prof. ■ Cerno tiene ogni sabato pom eriggio alle 15. Sabato, 5 dicem bre 2009 accanto al num erosi študenti di sloveno si e seduto anche un ospite speciale, il prof. Jacob M uller, ricercatore deH A ccadem ia delle A rti e delle Scienze di Lubian a che ha partecipato alla lezione dando in teressan ti spiegazioni sulla derivazione di alcune parole slovene. Al term ine delFincontro, co m e Sveti Miklavž, ha offerto ai partecipanti m andarini, cioccolato e... n u trim ento p er la m ente! H a, in fatti, consegnato alcuni m anuali per lo studio della lingua slovena, donati dal M inistra della R epubblica di Slovenia B oštjan Žekš. II professor M uller, dopo essersi complim entato con gli študenti del corso, h a sottolineato la necessita di difendere e tram andare il dialetto slo veno del Torre. La lingua, h a m arcato il professore, e uno strum ento p rim ario di com unicazione: attra- verso di essa si allacciano rapporti, si creano relazioni. Grazie ad es sa la com unita vive, cresce, si sviluppa. La lingua e, dunque, tratto identificativo di un a com unita: con la scom parsa della prim a sparisce anche la seconda. “Non lasciam o che questo accada!”, esclam a il pro fessore. “Dal dialetto alla lingua lette ra ria il passo e breve. Lo studio della lingua slovena, a sua volta, p erm ette di conoscere e, percio, di utilizzare meglio le stru ttu re gramm aticali del dialetto. U na cosa aiuta 1’cdtra. Non solo! - continua il prof. - Q ueste conoscenze linguistiche vi agevoleranno nei rapporti con i vi d n i sloveni e, p e r la Terska dolina, si ap riran n o nuove possibilita di sviluppo grazie ad una conveniente e vantaggiosa collaborazione tran sfro n taliera”. Esterina E rika Beltram e je intervistala za revijo Stele di N adal 2010 no viškoršeco, Esterino Pascolo. Uprosila ji je, kako s e je živielo anu djelalo, ko je bila po svetu. Preberim o, kuo je poviedala. »To nie lahno poviedati čase, ki so bi hudi: sarce se stisne. Ti pride volja pozabiti polno reči, a ne m o reš,« p ravi E sterina. P u stila je Viškoršo, ko n a b a stara 19 ljet za T erska-slovenska besieda je boastvo! II M useo Etnografico di B ardo e orm ai d iventato un vivace centro culturale della Terska Dolina. Ospi- Prof. M uller (na desno) z ženo in s profesorjem Černo Destinati a privati e imprese, riguardano albergo diffuso e infrastrutture Montagna, due bandi da 12 milioni A seguito della sottoscri-. zione dei P ian i di A zione Locale (PAL) da p a rte di 24 istituzioni tra Regione, Com uni, C om unita m o n tan e e P ro v in ce di G orizia e Trieste, il te r ritorio della m o n tag n a p o tra beneficiare nei prossim i tre an n i di un'iniezione di ingenti risorse regionali, statali e co m u n itarie p a ri a circa 41 m ilioni di euro. I PAL, sui quali la Regione h a recen tem en te investito 21 m ilioni di eu ro p e r d a re attuazione a opere pubbliche p ro n ta m e n te c a n tie ra b ili e ad altri interv en ti in funzione Igor C e r n o an ticrisi a favore delle imprese, costituiscono anche il fo n d am en to p e r la program m azione delle iniziative da fin an z ia re con i fondi europei del p ro g ram m a PO R FESR O biettivo com petitivita e occupazione. La G iu n ta regionale, su p ro p o sta del p resid en te della R egione R enzo Tondo, h a approvato i prim i due bandi inere n ti tale p ro g ram m a comunitario, p e r un im porto complessivo di 12 m ilioni di euro. La R egione, in funzione anticrisi, h a previsto nell'am bito dei due bandi, m odalita ABBIGLIAMENTO U O M O , DONNA V ia B orgo S an V a le n tin o , 15 A z z id a - S .P ietro al N a tis o n e tel. 0 4 3 2 7 2 7 7 5 1 Passaparola ABBIGLIAMENTO Apcrto: Martetfi 8 dic. pomeriggio, domenita 13 e 20, lunedi 21 dic accelerate di erogazione dei contributi, consentendo a p ri v ati e ad im prese di richiedere anticipi fino all'80 p e r cento del contributo concesso. II prim o bando approvato e finalizzato a incentivare la realizzazione di nuove inizia tive di albergo diffuso proposte dai Comuni delTarea monta n a e dispone di u n a dotazione di 9 m ilioni di euro. I Com uni sono i prom otori e i registi di queste inizia tive e dovranno selezionare con pro p rio avviso pubblico i p rivati e le piccole im prese, p ro p rie tari di im m obili, inte- ressati a partecip are al bando regionale con progetti di ristru ttu raz io n e e recupero di im m obili da destin are all'albergo diffuso. A nche i C om u ni p o tran n o proporre proget ti p e r ad eguare i propri im m obili a fin a lita ricettive, al1'interno del progetto integrato da p resen ta re alla Regione en tro il 30 giugno. II secondo bando, con u n a disponibilita di poco superiore ai 3 m ilioni di euro, prom uove invece le iniziative dei Com uni finalizzate a ripristin a re e riq u a lific a re in fra stru ttu re, aree pubbliche, itin erari e percorsi attrezzati con contributi p ari al 77 per cento della spesa am m issibile ed un lim ite contributivo di 500 m ila euro. LA BO R A T O R IO ARTIGIANALE gubane, strucchi, strucchi lessi, focacce, prodotti tipici delle Valli del Natisone, strudel di mele, crostate, torte rustiche, biscotti... N e g o z io e la b o ra to rio a p e rto a n c h e nei giorni festivi C h iu su ra se ttim a n a le : lu n ed i jFraz. A zzida - San Pietro al N atiso n e -Tel./Fax 0 4 3 2 7 2 7 2 3 4 : I Nel m e se di cficeitifjre SEMPRE APERTO iti tou Zvicero, prej tou francoski kanton, potem kjer se uori miiknemško. »Moj oča je žej živol ejtu, ja z sem šla ta njem u. Tou Italiji, to niebo diela: če si tj el preživiti, si m oral pustiti souse anu iti. N ajveč težki časi se jih p ren ala z muki, ki so polno več tardi kuj frančesi. Zvicerije so bi racisti. M i smo bi »Zingari« - pravi E sterina - smo bi souso to slabo. Če u bi kak problem , če kateri je stuorol kej slabaa, ijeh je bil nas!« Tej sousje naši em i granti E sterina nie poznala ne frančesa ne m uka. »Parveč, sem provala kom unikati z rokam i. Sla bo so te sousje merkali. Jo j! Smo bi deleč od hiše in sm o se m jeli tru diti za m ieti m alo rišpieta!« E sterina je živiela Za m alo z očon. N a obrietla, kje živiti sam a. »M ožje so bi dielovci in so živeli tou b arak ah blizu kantierja. Žene so se m iele sam e pom ati za obriesti dielo anu kje živiti.« O na je šla dielat tej dekla: »Živela sem z go: spodarji, ki so me pustili kako uro zase tou nedijo anu dan dan po tiedne: te drue dni, sem m uorla kuj dielati, dielati, dielati anu ne po znati trudosti.« V ernila se je tou svojo vas dan bot po liete. »Č akala sem za vidati m am o in znance - reče E sterina - an u to bo težko, polno težko jih speka pustiti.« Videnški nadškof 20. dičemberja v Dreki Nadškof Mazzocato N ad šk o f A n d re a B ru n o M azzocato, ki je m alo c a jta od te g a p re v ze u m esto m onsin jo ria P ie tra B rolla, p rid e n a n jega p a rv i obisk (visita) v N ediške d o line v nediejo, 20. d iče m b erja. An p rid e v k am u n , k je r je n a rm a n j lju di. Bi lahko ja l v k am u n , ki je te^ ia d n ji m ed zad n jim i, v D reko. P rid e za p o žeg n at sp o m e n ik, lap id o , ki sp o m in ja n a p e t d u h o v n ik u , ki so služil v fa ra h drešk eg a k a m u n a . Lap id a je blizu cierkve D evice M a rije n a K rasu. N a nji je n ap isa n o : N ašim duhovnik am , ki so se tru d ili po poti resn ice in prav ice, v hvale- žen spom in. Teli d u h o v n ik i so Jo ž ef G osgnach (18561904), Iv a n Sinicco (18631919), A n to n D o m en iš (1869-1951), M ario L au ren cig (1908-1989) a n V alentin B irtig (1909-1994). N jih im e n a bojo n a p is a n a n a lap id i, ki so jo p o stav ili d o m ačin i, d rešk a fa ra , k u ltu rn o d ru štvo K obilja g lava, D om z n je g a d ire k to rja m m ons. M a rin a m Q u aliz za , ki že d v a jst lie t m a ša v a p a r D evi ci M ariji. Teli fa m o štri so se močnuo tru d il za njih faran e , so o h ra n il d o m ači slovienski jez ik v cierkvi, an k ar je bluo p re p o v ie d a n o od fašizm a. P re M a rio L a u re n c ig a n m ons. V alentino B irtig, kupe z g asp u o d am E m iliam Cenčičam so 33 lie t od te g a z a čel d ie la t časopis, g jo rn al, D om . V nediejo, 20. dičem berja, ob tre h p o p u d a n , p rid ita na p u n o gor h D eviciji M ariji. M ašav u bo m ons. M azzocato, po m aši požegna tudi spo m enik, m o n u m en t. Če bo snieg, sv e ta m a ša bo n a L iesah, le ob tre h p o pu d an . novi matajur Četrtek, 10. decem bra 2009 Matteo e Fulvio, vittoria sudata e travagliata B uone n o tizie d a l ‘3. C a rn ia A lpe Ronde rally delle P o lizie’, corso il 21 e 22 n o vem bre scorso, che prevedeva u n a sola prov a sp eciale di 12,25 km d a rip e te re q u attro volte. A c im e n ta rsi in q u esto rally anche alcu n i n o stri rag azzi che, e lo d iciam o con p iacere, si sono p ia z z a ti p ro p rio bene! M a tte o S pecogna e F ulvio S a rto ri si so no classificati 32. asso lu ti e p rim i di classe AO! Q u esta v itto ria , com e ci h a d etto M a tte o , e s ta ta p iu tto sto su d a ta e tra v a g lia ta , m a fo rse p ro p rio p e r q u esto ancora piti bella. L a loro 600 a b a rth h a av u to pro b lem i a ll’a lte rn a to re p e r b en d u e vol te. P ro b lem i riso lti b rilla n te m e n te d a ll’assisten za, m a che co m u n q u e sono co stati S a b a to 21 n o v e m b re si e te n u ta p resso la C asa dello štu d e n te a S. P ie tro al N atisone la cen a sociale della so cieta G.S. A zzida-V alli del N atisone, d u ra n te la q uale ci sono State le p re m ia z io n i sia p e r la MTB che p e r lo sci alpinism o. O ltre u n c e n tin a io le persone p re se n ti, tra le q u ali la c a m p io n e s sa re g io n a le di m o u n ta in b ik e S a m ira Todone d ella C ap riv esi ed alcu n i degli sp o n so r che, con il lo ro co n trib u to , p e rm e tto n o alla so c ie ta di p ro se g u ire n ella su a a ttiv ita . La so cieta v a llig ia n a ha b issa to il successo d e ll’ann a ta p rec e d e n te co n q u istan do il tro feo F riu l Bike, m an ifesta z io n e che si co rre su v en tic in q u e p ro v e in v a rie lo calita del F riu li, tra q u este an ch e q uelle di P u lfero , Torrean o e P urgessim o. F o lta la p a rte c ip a z io n e alla m an ifestazio n e, si e in fa tti a rriv a ti ad o ltre c in q u ecen to ap p assio n a ti al via. II Gs A zzida Valli del N a tiso n e h a o tte n u to il prim o p o što tra le so cieta p arteci- u n a p e n a lita di v e n ti secondi in classifica gia alla p a rte n z a , facendo fin ire loro la g a ra con il fiato sospeso. M a an co ra u n a vol ta sono sta ti bravissim i! Sul podio an c h e A n drea C hiuch e Alessa n d ro C orredig che su R e n a u lt Clio William s h a n fatto loro il 3. pošto del gru p p o FN classe FN3 ed il 55. assoluto. B ene anche due am ici delle Valli del Natiso n e, D an iele D ecorti e M arco B alu tto , p rim i FN /F N 1 su P eu g eo t 205 ra lly e 56. assoluti. D a te n e re conto che su poco piti di 100 equipaggi al via, la g a ra 1’h an n o p o rta ta a te rm in e solo in 66, p e r cui un doppio b ra vo ai n o stri ragazzi! Matteo Specogna e Fulvio Sartori in azione a13. Carnia Alpe Ronde II Gs Azzida bissa il successo frutto di tenacia e regolarita — I------------ ^ 3)1 457653. Mani alzate in segno di gioia per il GS Azzida Valli del Natisone p a n ti, d ista n z ia n d o di 250 p u n ti la P o lisp o rtiv a P u r gessim o, seco n d a classificata, e q u in d i le a ltre societa co n co rren ti. In q u e sta stag io n e h a n n o difeso i colori del g ruppo v allig ian o u n a c in q u a n tin a di te sse ra ti, p ro v e n ie n ti a n che d a a ltre p a rti d ella re- gione. D u ra n te il convivio sono sta ti p re m ia ti L oris To m a t di C ividale, M assim o C olletto di R agogna e M auro G u b an a di Pulfero. R ico n o scim en ti sono s ta ti consegnati ai giovani M attia Sivilotti, G iulio M unisso, Števen F antini e Sam uele De B arto li che si sono d istin ti n e lla categ o ria U n d e r 16. D a seg n alare i due terzi p o sti nel circu ito agonistico C ontest F riu li Bike (all’inte rn o del tro feo F riu l Bike), d isp u ta to in otto p rove, otte n u ti n ella c a teg o ria B da L oris T om at e R o b erto Gallo. L u sin g h ieri i successi org a n izza tiv i e di presen ze a l la C rono Baby Bike ed al m e m o ria l V lady. Al te rm in e delle p re m ia zioni il p re sid e n te del sodalizio A n to n ello V e n tu rin i, so d d isfatto dei risu lta ti otte n u ti, h a voluto so tto lin eare che la v itto ria e il fru tto d ella te n a c ia e della regolarita d im o stra ta dai pro p ri atleti n e ll’ a ffro n ta re le competizio n i nelParco d e ll’intera a n n a ta , con q u alsiasi condizio n e m eteorologica. H a rin g ra z ia to tu tti gli a tle ti e gli sponsor, che d a a n n i gareggiano e sostengono con il loro aiu to la societa. U n a m en zio n e p a rtic o la re alla sig n o ra N a d ia S u ccag lia, che ogni an n o m ette a disposizione un suo q u a d ro che viene assegnato al prim o classificato. Da sinistra la consegna dei riconoscimenti a Paolo Agliata, Nicola Bertolutti e Mauro Gubana Da sinistra: Loris Tomat riceve il premio dalla campionessa regionale Samora Todone, quindi i riconoscimenti a Mattia Sivilotti ed a Massimo Colletto, che ha disputato tutte le gare del trofeo 10 V novi matajur Šport Četrtek, 10. decem bra 2009 R isultati P ro s s im o tu rn o C la ssific h e 1. Categoria 1. Categoria 1. Categoria Valnatisone - Riviera C aporiacco 27; R e a n e se 25; Valnatisone*, Tarcentina* 23; B ujese 19; Lavarian Mortea n , Riviera*, Paviese* 18; Ancona* 16; C a ssa c co , P a g n a cc o 15; T orreanese 14; S an tam aria 12; R isa n ese 11; Rive d ’Arcano* 10; R isa n ese 7; Moraro 5. Valnatisone - C assa c co 2:0 Juniores S erenissim a - Valnatisone Juniores 1:1 Allievi Š e sto B agnarola - Valnatisone Futuro Giovani - Moim acco Moim acco - 1 Falchi Giovanissimi 1:5 0:1 4:0 Fiume Veneto Bannia M aniago - M oim acco Valnatisone - Forum Julii (rec.) Valnatisone - Fortissimi 1:0 1:0 0:6 7:1 Amatori Pizzeria le Valli - Tramonti Sos Putiferio - VVarriors Trattoria d a Raffaele - Savognese 5:1 3:0 0:1 Calcetto Diavoli volanti - Paradiso dei golosi Moim acco - R angers Valnatisone - Lib. Ati. Rizzi/A Juniores (Provinciali - Girone C) Pulcini Giovanissimi M oim acco Valnatisone - Venzone 3:3 Forum Julii - Audace Amatori Cicconicco Villalta - Pizzeria le Valli Sos Putiferio - Am aranto Pizzeria al Sole 2 - Savognese Pol. Valnatisone - E n oteca Sandi (11/12) (12/12) (14/12) (12/12) C a lc p ttn Simpri Kei da Moreale - Paradso dei golosi (14/12) (14/12) Merenderos - La Viarte (16/12) Bild - Essiccatoio Dorbolo Azzurra 23; OI3*, Forum Julii 21; Riviera 20; Serenissim a 18; Valnatisone 17; Arteniese* 13; R eanese* 12; Chiavris 11; Tarcentina, V enzonelO ; S. G ottardo9; Prog&T* 4; Fortissimi 0. Allievi (Regionali - Girone A) Sanvitese* 34; Donatellp**, Sacilese* 25; Muggia 24; Tolmezzo Carnia* 22; M anzanese* 21; Nuova S andanielese, Trieste calcio 18; Sangiorgina*, Futuro Giovani 17; Moimacco* 15; C orm onese* 6; I Falchi, Pro Romans* 2. Allievi (Regionali - Girone B) Amatori (1. Categoria - Gir. A) S. Luigi 31; Brugnera, S. Giovanni 28; An cona** 26; Valnatisone* 24; Pordenone* 23; Virtus Corno*** 18; Union ’91* 16; Bearzi** 13; Pro Gorizia 10; Š e sto Bagnarola* 9; Pro Cervignano* 8; OI3 6; Fiume Veneto Bannia* 3. Pizzeria Le Valli, 14; Latteria Tricesimo 13; VVarriors 12; Extrem 11; Ciconicco Villalta 9; Anni ‘80*, C arpacco, Am aranto 8; CarrozzeriaT arondo 7; Bar Al G am bero Am aro 6; Sos Putiferio*, Tramonti 5. Giovanissimi (Regionali - Gir. A) Ancona* 33; S. Luigi* 32; Sanvitese* 28; M oim acco* 24; Bearzi, Fium e Veneto* 22; Virtus Corno**, S. Canzian* 16; M aniago", A zzanese* 14; Union '91*13; Montalcone* 11; Rangers**, Opicina* 4; Pro Rom ans**1. Giovanissimi (Sperimentali - Gir. C) Tolmezzo 22; A ncona, Virtus C orno 21, P a gnacco 20; Bearzi 16; Nuova S a n d a n ie le s e 15; Spilim bergo 7; M oim acco 6; R an g e rs 4; S. G ottardo -1. Amatori (2. Categoria - Gir. D) Campeglio, Beivars* 16;Turkey Pub*, Dina mo Korda 12; Chiasiellis* 10; Savognese Pizzeria Moby Dick, Trattoria d a Raffaele 8; Adorgnano, Sam m ardenchia 7; II Gabbiano*, Pizzeria al sole due Tarcento* 2. Amatori (3. Categoria - Gir. B) Over Gunners* 14; Polisportiva Valnatiso ne* 13; Tuttomeccanica* 11; Friulclean**, Orzano 9; Racchiuso* 8; Montegnacco** 7; Pingalongalong**, Collettivo Savio*** 4; Enoteca Sandi* 3; Paura&Delirio a Collosomano* 2. Giovanissimi (Provinciali - Gir. B) OI3* 24; Forum Julii 17; Lib. Ati Rizzi* 16; Centro Sedia**, S. Gottardo* 15; Esperia 97**, Valnatisone‘ 13; Serenissima* 12;Buttrio* 8; R eanese* 3; Chiavris**, Fortissimi* 1. L e c la ssific h e A m atori s o n o a g g io rn a te al tu rn o p re c e d e n te ; * u n a p a rtita in m e n o ; ** d u e p a rtite in m en o . La fo r m a z io n e a m a to ria le h a battuto n e tta m e n te il Tram onti, tripletta di P a n e b ia n c o e reti di L aharnar e C h ia b ai Pizzeria Le Valli, conferma sulla vetta Valnatisone vittoriosa sul Cassacco - Juniores raggiunti nei minuti finali, buona prova degli Allievi S a b ato 5 d icem b re la Val natisone h a su p e ra to il C as sacco grazie alle re ti m esse a segno d a A lberto R usso nel p rim o tem p o e d a G ab riel T eodoru n e lla rip re sa . A P a v ia, m a rte d i 8 d icem b re, e sta ta rin v ia ta la g a ra d ella V alnatison e, che v e rra recup e ra ta m erco led i 16 d icem bre. Gli Juniores d ella V aln a tiso n e sul cam p o di P ra d a m a n o sono p a ssa ti p e r prim i in v an ta g g io g razie alla re te re a liz z a ta d a A n d re a Scaunich. Si sono q u in d i procura ti d iv e rse b u o n e o ccasioni p e r a rro to n d a re il p ro p rio b o ttin o , m a a soli 2' d a lla fi ne, su calcio p iazzato , e arriv a to il p are g g io d e lla S e ren issim a. Sul cam p o di Š esto al Reg h e n a a n c o ra u n a b u o n a p ro v a degli A llievi reg io n ali della V aln atiso n e che, con la d o p p ietta di B iagio Capizzi e i gol di M arco S itta ro , Michele S ib au e M ichele Oviszach, h a n n o reg o lato la Se- talci® a 5 P ro se g u o n o i cam p io n a ti a m a to r ia li di calcetto . Ecco le c la ssi fich e a g g io rn a te al tu r no p re c e d e n te . G iro n e A: Paradiso dei golosi* 14; D iav o li volanti* 12; S a n ta M a ria* * 8; B oca J u n io re s R isano* 7; P iz z e ria d a R a ffa e le * , S im p ri Kei d a M o re a le * , R eal Fele tto 5**, C o p ia & Inco lla 4; F olgore* 0. G irone B: E anged in shovv biz* * 12; Merendenos *10; Santa Klaus@Nevelandia* 9; L a V iarte* 8; A rteg n a* 7; P ilu tti's p u b , Z o m eais* * 6, C ittžt di C arlin o * 4; C asom ai sp a z io n o ttu rn o * 0. A m a to ri c o llin a re G iro n e A: P u r a V ida C affe 12; R iv ig n a n e se , D lf C e rv ig n a n o 11; Essicca to io D orbolo*, Pitr a n s B icinicco* 8; Ros a n n a e M a u riz io , V arm o 5; C du c a lc io * * , A sb re g a b a lo n * 3; T ered Pigs* 2; B ild** 0. La rosa della Sos Putiferio di Savogna, formazione reduce da una vittoria netta contro i VVarriors sto B a g n aro la. E s ta ta invece rin v ia ta a dom enica 20 di cem b re la p a r tita tra la V al n a tiso n e e la C o m u n ale fiu m e V eneto B an n ia. L a fo rm a z io n e del M oi m acco h a o tte n u to d u e successi, risp e ttiv a m e n te in trasfe rta con la F u tu ro G iovani ed in c a sa con I Falchi. V itto rio si an c h e i G iova nissim i re g io n a li del M oi m acco che, g razie alla rete m essa a segno da M arco Zufferli, h a n n o su p e ra to di misu ra la F iu m e V eneto B a n nia. A M an iag o , m a rte d i 8, p e r i rag a z z i g u id a ti da Arn ald o V enica e a rriv a ta u n a sc o n fitta di m isu ra . C atastro fico cap ito m b o lo casalingo dei Provinciali del la V aln atiso n e che sono s ta ti tra v o lti d a u n a v a la n g a di re ti nel re c u p e ro casalin g o con la F o ru m Ju lii. In fo r m a z io n e rim a n e g g ia ta , la sq u a d ra locale n on h a re tto alla c o ra z z a ta d ucale. Nel successivo im pegno con il fan a lin o F o rtissim i, p ro n to risc a tto dei rag azzi g u id ati da G iancarlo A rm ellini. U n successo firm a to d a lla q u a te rn a re a liz z a ta d a L uigi C aporale e d alle re ti m esse a segno d a G iaco m o G o re n sz a c h , G io v a n n i R ucli e R am o n Q ualizza. Nel c a m p io n a to di P rim a ca te g o ria del F riu li co llinare la Pizzeria Le Valli si confe rm a in v e tta alla classifica g razie al successo o tte n u to sul T ram o n ti. L a fo rm azio n e g u id a ta da m ister C aiati h a iniziato m a le 1'incontro su b en d o un gol dopo 5' e risc h ia n d o in segu ito la seco n d a se g n a tu ra ospite. A questo p u n to la P iz zeria h a iniziato a giocare ed al q u a rto d o r a h a pareg g iato con P an e b ian c o . Al 25’ P an eb ian co ven iv a a tte rra to in a re a e 1'arbitro co n cedeva il rigore che lo stesso g io cato re tra sfo rm a va. Al 30' P a n e b ia n c o si trov a v a d a solo d a v a n ti al portie re m a non riu sciv a a centra re la p o rta a v v e rsa ria . N el secondo tem p o al 10' Blaž L a h a rn a r sulla fascia sin istra su p e ra v a due difensori e calcia v a v erso la p o rta , il p o rtie re re sp in g ev a , sulla su a rib a ttu ta a rriv a v a P a n eb ian co facen d o il tris. Al 25' la P izzeria allu n g av a con la seg n a tu ra di L a h a rn a r, inco n ten ib ile e sic u ra m e n te il m igliore in cam po, ed allo scadere A ndrea C hiabai, ben serv ito d a Vizi (Luigi) C h ia bai, c h iu d ev a i conti. Nel pom eriggio d a segnala re u n ’o ttim a p re sta z io n e fo r n ita d a ll'a ltr a s q u a d ra valligiana, la Sos Putiferio di S a v o g n a c h e su l p ro p rio cam po h a tra v o lto i VVar rio rs. I ragazzi g u id a ti d a Walte r P e tric ig h a n n o sbloccato il risu lta to grazie al calcio di rig o re tra sfo rm a to d a M i chele O sgnach, a rro to n d a n do il b o ttin o grazie alla dop p ie tta re a liz z a ta d a A n d rea D ugaro. L a fo rm azio n e savognese ie ri sera, m erco led i 9 d i cem bre, e ra im p e g n a ta nel re c u p e ro sul cam p o della A nni '80. In S econda c a te g o ria la Savognese, con la provvid e n ziale re te sig lata d a Federico Golop, h a espugnato il cam po della P izzeria d a R af fae le giocando u n a b u o n a p a rtita . In Terza c a te g o ria la Po lisportiva V alnatisone di Ci- v idale h a o sserv a to il previsto tu rn o di riposo. L a diretta co n co rren te, la O ver G un n e rs di P ovoletto, h a paregg iato p o rta n d o si a due p u n ti di v an ta g g io su i rag azzi di P ietro Boer. Nel ca m p io n a to U ISP di calcetto, in fin e, il Paradiso dei golosi di S an P ie tro al N atiso n e, p rim o nel p ro p rio g iro n e, h a p are g g ia to con i D iavoli v o lan ti dopo essere sta to in sv an tag g io di tre re ti. Paolo Caffi r Speleologia a Ponteacco La P ro loco P o n te ac co organizza nella prop ria sede p er venerdi 18 dicem bre, alle 20.30, una serata con proiezione di im m agini con comm ento a viva voce di Bruno Pocovaz, del Corpo nazio n ale Soccorso alpino e speleologico. I 1 ŠP O R T PO SLO V E N SK O A\VrOMO©ILIZ£M VELIK4 N A & M M ( g p ) VOZNIK Fd VOMN GORIVO Cb f n c i n ) PLAŠČ DIRKALNIK © M o lc r ~ novi matajur Kronaka Če jih srečaš po pot, ti b o jo p rav li: “E h ja , lie ta gredo n a p ri... m e h a r b a t boli... im am rev m atizm e...”. Pa.... pa če greš g led at, kaj u g a njajo, k a r se srečajo za p ra z n o v a t n jih klašo, je v sa d ru ga m uzika!!! P iejejo, sk ače jo, plešejo... tisto vičer jih n a boli p ru nič ne! So tisti od klaše 1955 N ediških dolin. S rečal so se a n lieto s v Podv a ršča h , k ako sab o to od te ga. G or jim je d o b ro sk u h a la n jih k la ša P a triz ia , ki p a je z a p u stila šp u rg et, k je r je Četrtek, 10. decem bra 2009 Koškriti lieta 55 na “adunati” Srečali so se v P odvarščah v e se li an ku ražn i ku n im ar k u h a la , za jo z a p le sa t tu d i ona... G odu jim je an puob le n jih klaše, N ino. N a pom uoč sta p a rsk o č ila še E zio K alutu an R o b erto Č ižguju... P ru a d n a lie p a k lapa, nie ki reč! An k a r se bojo z vam k u m ra l, de jih k je boli... zm islita se, n a k a r sm o tle n a v a rh napisal! A n k lien t je šu v go stiln o , se u s e d n u za b a n k an zaueku: - G ostilničar, dajte mi pu litra merlota, priet, ku začne vojska! - K era vojska? - je pop ra šu gostiln ičar grede, ki m u je n aliv u vino. - T ista, ki jo n a red e m a ist ari vi, k a d a r vam poviem , de n iem am sudu za plačat! * * ★ Parvo so “znoreval” an obedan jih nie mu ustavt, potle, kar so bli vsi zasopeni, so se pa parstavli pred fotografsko makino! U dine. A P iero le congratulazioni ed un partic o la re au g u rio d a p a rte di tu tta la parrocch ia di L iessa e u n grazie p e r il lav o ro che svolge a fav o re di tu tta la c o m u n ita q u ale consigliere p a rro cc h iale co o rd in ato re del gru p p o g io v an i e im p o rta n te co llab o ra to re del S an M artin o . P iero , sa p p iam o che s a ra i m olto im peg n ato , m a tu tti ci a sp e ttia m o che co n tin u i la tu a o p e ra an ch e in m ezzo a noi! Giacomo, tele krat uoščim o tebe! »• D ragi Giacom o, si m islu ah, de d o p u n eš lie ta b rez de se zm islem o? P a sm o Sovodnje Lucio Marchig 13 . 12 . 99 - 13 . 12.09 D ieci a n n i fa ci h a lasciati il n o stro caro Lucio. Ci m anca com e il prim o giorno, n u lla e cam b iato , tu tto anco ra ci p a rla di lui. Con tan to am o re lo rico rd an o A nita, D an iele e Silvia. U n a s a n ta n o v i m a ta ju r T e d n ik S lo v e n c e v v id e m s k e p o k ra jin e se! A n lieto s n a m o re iti m im o, b rez de te denem o n a N ovi M a ta ju r, saj s ijih d o p u n u 35. Za te, ki ta k u o lepuo sk a rb iš za lieško faro , ki m o d ro “k o m a n d ie ra š” k u pe s p a rja te lji veliko “b a n d o ” te m lad ih p a ne sam u o , za te, ki k a jš a n k ra t “z a u e č e š”, za de te bojo lieu š čul, p a sam u o za do b re v aše sk u p n o sti, za vse tu o le an za p u n o d ru g ih reči, n as je p ru n a puno, ki ti želm o n a v as g las “veseu ro jsti d an , G iacom o!” m essa sa ra c e le b ra ta lu n ed i 14 d icem b re, alle ore 18.30, n e lla c h iesa di Savogna. J e že d e se t liet, ki n a š L u cio n a s je z a p u stu p a je n i m a r v n a ših sarcah . A n ita, D an iele a n Silvia. Z a anj zm olejo p a r sveti m aši, ki bo v S auodnji v pand ie ja k 14. d ič e m b e rja ob 18.30. E nata Živa: 1’učitelj Damijan e in patemita Piero, 70/70 e la lode per la specializzazione D opo la b rilla n te la u re a in m e d icin a di cinque an n i fa, P iero C h iab ai d ella fam iglia N a konc tih di L iessa h a o tte n u to la sp e c ia lizzazione in O rtopedia e T raum atologia con il p u n teg g io di 70/70 e la lode. Tesi di sp e cializzazione: “In c h io d a m e n to endom idolla re bloccato n elle fra ttu re d ia fisa rie di tib ia: due tec n ich e a c o n fro n to ”. D opo le fa tic h e, g ran d e fe sta con i comp ag n i d e lla sp ecializzazio n e, m a m m a Chiara, p a p a L ino, p a re n ti e am ici al C astello di G iovedi 5 n o v em b re alle ore 18.53, p resso 1’osp ed ale civile di G orizia h n a ta la piccold Ž iva , la te rz a figlia del carissim o m aestro di sloveno, 1’učitelj D a m ijan . II m a e stro D a m ija n h a o ra tre b a m b in i: R ad a, B orut e Živa. L a b ellissim a n o tiz ia si e su b ito diffu sa ed č a rriv a ta a scu o la la m a ttin a dopo la n a sc ita . E stato fa tto un fiocco ro sa che o ra & app eso su lla p o rta del1’auta in cui il m aestro D am ijan insegna. II m a e stro D am ijan rim a rra a c asa p e r u n m ese in p a te rn ita p e rc h č deve prend e rsi c u ra d ella piccola Živa. La p rim a se ttim a n a di a ssen za il m a e stro č sta to so stitu ito d alP insegnante A ntonella Bu kovač. O ra al suo pošto in seg n a la m aestra D an iela che e m olto giovane e buon a. II rito rn o del m ae stro D am ija n e ta n to atte so e re n d e ra felici i suoi alun- ni. Alunni della classe seconda O dgovorna urednica: J O L E N A M O R Izdaja: Zadruga Soc. C oop NOVI MATAJUR P redsednik z adruge: M IC H E L E O B IT Cena di classe del 1957 Fotostavek in tisk: E D IG R A F s.r.l. T rst/T rieste Ci ritroviamo a Dughe, agriturismo La casa delle rondini, sabato 19 dicembre. Con accompagnamento di fisarmoniche. R e da zione : Ulica Ristori, 2 8 3 3043 Č edad/C ividale Tel. 0432-731190 Fax 0 432-7 3 0 4 6 2 Prenota entro il 12 dicembreai num eri3 3 3 .6 4 5 5 9 5 4 o 0432.7 2 4 0 1 3 (Franco) E-mail: novim atajur@ spin.it VENDES1 a Oblizza (Stregna) casa da restaurare, parzialmente abitabile, con terreni. Telef. 0434 869782 ore pasti, celi. 347 0506029 solo ore serali R eg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 CEDESI o AFFITTASI N a ro čn in a - A b b o n a m e n to Italija: 3 5 evro • D ruge države: 4 0 evro Am erika (po letalski pošti); 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 6 5 evro Poštni tekoči račun ZA ifALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m V članjen v USPI A ssociato allU SPI % avviato locale storico, osteria con cucina, completamente attrezzato con giardino e terrazza, vista sul Natisone, ampio parcheggio, a dieci minuti da Cividale. Per informazioni telefonare al numero 338.6635675. VENDESI a San Pietro al Natisone centro appartamento 80 mq, cu cina, soggiorno, due camere, bagno, ripostiglio, cantina e pošto auto copcrto. Prezzo interessantissimo. Tel. 0432/727381 ore serali. PRODAJAM diatonično harmoniko B S AS - telefon: 335 5387249 N a dvojezični šuoli v Š p ietre učiteljca je pop ra ša la otroke: - A lje buj pom em bna (im p o rta n te) lu n a al pa je buj po m em b n o so n ce? - Sonce! - so zau e k al vsi ku p e otroc. - K je pa! - je zau ek u P e rin a c - Za m e je buj p o m e m b n a lu n a , ker n a m ra z s v e tli po n o č, k a d a r je vse tam n e n o , m ed tem ko sonce n arede luč čez d an , k a d a r je vse ja sn o a n bleščelo an zatu o ga n iem am o potriebo! * ★ * An m ladenč je šu v gostilno an k u azu ad n o pivo. K a m e rier m u jo je n aliu tu a n velik kozarc z ročico (col m anico). M ladenč je v ep iu vso p ito tu an žlag a n po tle ... k ra k -k ra k ... je začeu večit glaž, do k ier nie p o žg aru cielega ko zarca! Poluožu je ročico n a b an k , plaču a n šu vo n . A n k lie n t vas p reč u d v an je pogledu k a m e rie rja an m u ja u : ‘ - N isem n ik d a r videu k iek podobnega! - T udi ist n e - je pov ie d u k a m e r ie r - Je sn ie d u kozarc a n je pustiu ročico, ki je te narbuojša! * * ★ A n m ož je šu n a duom od te narbuojšega p a rja te lja an m u je ja u : - Im am velike zm ote, im am ab so lu tn o po triebo dva ta u ž in t evro an n a viem k e re m u jih v p ra ša t n a puosodo. - Še b ru o z a r - je ja u o la jša n te d ru g i - Za an tre n u te k , m o m en t, sem se u stra šu , de si p a ršu jih m en e vprašat! * * * D va p a rja te lja : - Ki d ielaš liepega? je te p a rv i po p rašu . - S k arbim za ženske je o d g u o riu te drugi. - An ki p rid e reč? - P rid e reč, de jim sto rem le ta t a n sk a k at cieli d an , se tru d it an p otit, jim storem lakot tarp iet, an n a zadnjo m i m uorejo d a t vse k a r so p a ršp a ra le . K a d a r o sta n ejo sa m u o k o ža a n kuost, jih pošjam dam u! - P a tu o le je n em o ralno! An ki dielaš? - V odim an istitu t le p o te (istitu to di bellezza)! novi mata j ur 12 Kronaka Č e trte k , 10. d e c e m b ra 2 0 0 9 Ki ljudi okuole Marice Čikove za nje rojstni dan! A l jo poznata tolo čečo? Ne? Ne more bit! Je težkuo, de je kak, de na pozna Marice Cicigoi Čikove iz Dreke. Če je kej za narest, kje za pomagat, za jo zapiet, za nastavt kak markatin, za splest kake lepe kancete an še an še... je zmieram ona! Zakej doniš pišemo ob njo? Zak na 4. novemberja je praznovala nje ...rojstni dan. Čeglih na fotografiji je sama, ni bluo takuo, je ‘miela vso žlahto an prijatelje oku sebe. Narguorš sorprežo so j i naredli nje sinuovi Umberto, Marco an Simona, k ’s o peršli goz Germanije, Niemčije. Fešta ni finila tist dan, zak v nedieljo 15. novemberja ona, nje mož Eberhard, teta Maria, Jožica an Ivan iz Kambrieška an kužine taz Ocnegabrda so se ušafal pa ta na Dugem v “Hiši od glastouc". Tam je bluo nazaj veselje. Jožica an nje mož so j i pernesli no torto ‘veliko, veliko, ko nje srce., so ja l! Kuražno Marica še za stuo telih dni! “Hallo Matajur! Sim Luca...” Taz K an ade nam je pa ršlo p ism o za m am o, nono an za vse vas Fiaccolata di Capodanno koča na Solaijeh pri Dreki / rifugio Solaije di Drenchia V četrtek, 31. decembra, ob 21. uri, odhod iz kočeproti bivaku Zanuso. Povratek iz Slovenije. Spremljal vas bo upravitelj koče. N e pozabite na svetilko! Ob p o vratku novoletna večerja (potrebna j e rezervacija). N a jediln em listu so '‘p aštašuta “, leča in polnjena svinjska noga (zampone). Prijavnina: 5 evrov. Izkupiček bomo nakazali 'spetrski osnovni 'soli. *** Giovedi 3 1 dicembre, alle ore 21.00, partenza d al rifugio verso il bivacco Zanuso. Rientro dalla Slovenia. Vi accompagnera ilgestore del rifugio. Ricordatevi di portare una torcia!A l rientro “cenone ’’ suprrenotazione con pastasciutta, zampone e lenticchie. Quota dipartecipazione: 5 euro. Verranno devoluti alla Scuo/a elementare d i San Pietro a l Natisone. Info e iscrizioni: 3 3 4 1 2 0 3 9 2 4 - 3 3 9 1 6 7 6 1 4 4 A R l> “H allo N ovi M a ta ju r! Vas kličem nazaj! Se m i je zgodila n a debela! Sim pozabu, de m oja m am a C lau d ia an m oja n o n a E liz a b e th so im ie le ko m pleano, d n a n a 26. o to b e rja , te d ru g a p a n a 30. Ko de b' n a bluo zad o st, so se p o zabile an m oje te te taz Italje... Sim š tu d ie ro u , ka im am n a re st za se zdob rih a t z njin , zak so ble z a rie s je z n e , a n sim ja u , de n a rb u o jš nardim , če bom p ra šu vas, de m i b o ta pom agal. B en nu, čeglih je nom alo pozno, jim v o ščim ku p e s te ta m vse d o b re a n ne sa m u o njim , m a an ta tu P ie ru , n o n u R em u an vsi žlah ti. B uog pom agej! K ako glavo SPLOSNA SLIKA V višine dotekajo suhi tokovi s severa. V četrtek bo s severozahoda prišla hitra in šibka fronta. V petek bo v višinah zrak hladnejši in vlažnejši, konec tedna pa bo z Balkana prišel mraz. S n OBETI Četrtek, 10. decembra Petek, 11. decembra Dopoldne bo jasno z možnostjo poledic v nižinah. Popoldne se bo zoblačilo, zvečer pa spremenljivo v nižinah in ob obali ter oblačno v hribih, kjer bi lahko tudi rahlo deževalo. Do 2000 metrov nadmorske višine bodo temperature nad ničlo. Vreme bo spremenljivo. V hribih bo hladneje, temperature bodo nad ničlo do 1500 metrov nadmorske višine. Najnižja tem peratura (°C) Najvišja tem peratura (°C) Nižina -2/2 Obala 5/8 10/12 10/12 4°C 0°C Srednja tem peratura na 1000 m: Srednja tem peratura na 2000 m: Ure sonca ja s n o zm * m oo b l Sor";9 o b lačn o m e g la pretaJnoobi n iz k a obl. M e g la Najnižja tem peratura (°C) Najvišja tem peratura (°C) Srednji veter lokalni O S ali v e č 6-8 4-6 2 -4 2 ali m a n j 10/12 Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Z m anjiiana vidljivost z m a ra n z 3-6 m /s V soboto bo vreme spremenljivo ali oblačno, ob obali pa bo pihala močnejša burja. V nedeljo bo spremenljivo, ob obali bo še naprej pihala burja. Hladneje bo. V Obala nižinah in ob obali 5/7 najvišja temperatura 10/12 ne bo presegla 5 stopinj. Nižina -1/2 3°C -4°C Radavtne (od polnoč) do 24h) m očan / >6 m /» ra h le z m e rn e m očne > 4 4 4 4 4 4 44 4 4 4 4 S- tO m m 10 -3 0 m m > 30 m m 04 r N e v th ta : obilne i NEDELJA 13. DECEMBRA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. DIČEMBERJA Čedad (Fontana) tel. 0432/731163 - Povoletto 679008 P rem arjag 729012 - Dreka Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.ltslovensko@ osm er.fvg.it S Kam po bencin / Distributori di turno doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER S si lepuo n ap isu po dreško an če živiš tam v K anadi. Vemo, duo te ta k u o lepuo uči: to ja d ru ž in a , ki čeglih živi ta k u o deleč, im a n im a r v sarcu ro j stne kraje! Boš videu, de m a m a a n n o n a o d p u ste te b e an te tam , ki so tle v Italiji! Ciao L uca, a n p rid i n as gledat! Miedihi v Benečiji VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO A m am ! Vam nisim poviedou, duo sim! Sim L uca B erube C icigoi iz K an ad e, p a sa m e p o z n a ta , sim v a m že pisou. Za k o n čat, de m i n a ra ta p o zno a n tu o le, voščim vesele božične p raz n ik e a n srečno novo lieto vsiem , m a p ru v sie m !” L uca, kuo si p rid en ! Kuo Sneg Grmek doh. Lucio Ouargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro' 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 Srednje doh. Lucio Ouargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laura Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Svet Lenart doh. Lucio Ouargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laura Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitala ‘‘z a pretieve”, je na razpolago “servizio Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 m doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. infermieristico "(tel. 708614). Pri dejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche vi site ed e sa m i 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale) 0432708455 Centralino deli’ Ospedale di Cividale .......................... 0432 7081