1. PDF dokument

Transcript

1. PDF dokument
IUSSIG ZULIANI
ASSICUIIAZIONI
novi
AutoControllo
la tua p rotezione
e assicurata
IUSSIG ZULIANI
ASSICURAZIONI
Via C ario Alberto, 3 1—Cividalc d d Firiuli
TcL 0431732112 - F u 0432.583880
c-mail: [email protected]
i. —
—————
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • U lica R istori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail:
novimatajur@ spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /
abbonam ento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro
TAXEPERgUE 33100 U dine
Italy
TASSA RISCOSSA
Spedi/.ionc in abbonamento postale - 45 % - ari. 2 comma 20/b leppe 662/96 Filiale di Udine
Via libera agli sportelli linguistici
Sloveno e pubblica
amministrazione
Via lib era in R egione ad
uno sportello linguistico in
resiano p er il C om une di
R esia ed in a ltri sei com uni della Provincia di U dine
(Grimacco, Stregna, Faedis,
L u sev era, M alb o rg h etto V albruna e Tarvisio) oltre
che p er le due C om unita
m o n tan e di riferim ento.
La m isura e co n ten u ta
in un cospicuo pacchetto di
progetti relativi all’uso del­
la lingua slovena nella p ub­
blica am m inistrazione del
Friuli V enezia Giulia, finanziati con fondi statali in
base alla legge di tutela del­
la m in o ran za linguistica
slovena. F in alm en te si da
d u n q u e ap p licazio n e all’art. 8 che regola ap punto
l’uso della lingua slovena
nella pubblica am m in istra­
zione.
II prim o passo necessario e stato com piuto con
1’approvazione e, lo scorso
luglio, la pubblicazione sul
B ur del FVG del regolam ento p e r la concessione
dei finanziam enti. La Giunta regionale h a quindi ap-
i
provato gli elenchi relativi
ai progetti p resen tati dalle
pubbliche am m inistrazioni
(Com uni, C om unita m on­
tan e, P rovincie di Trieste e
G orizia, Regione, A ziende
sa n ita rie di G orizia e dell’Alto Friuli e la C am era di
C om m ercio di Trieste) sui
quali si e gia espressa positiv am en te la Commissione regionale consultiva del­
la m in o ran za slovena. Un
p a re re favorevole e stato
u n an im am en te espresso la
settim an a scorsa anche dal
C om itato paritetico p er i
problem i della m inoranza
slovena, m en tre si attende
il b en estare del Consiglio
dei M inistri - D ipartim ento p e r gli A ffari regionali. I
progetti p otranno quindi in
breve decollare.
U entita com plessiva delle risorse e di 2.169.573 euro. L a p a rte piu consistente (1.326.378) fin an ziera
66 progetti, p resen tati da
diverse pubbliche am m ini­
strazioni di tu tte e tre le
province, (jn)
segue a pagina 4
št. 47 (1647)
Čedad, četrtek, 10. decembra 2009
LA NUOVA FORMA J
TARIFFARIA A !
CONSUMO!
IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI
0432 732112
Guziranje, iz Benečije
s papirjem od vrat do vrat
Knjigo predstavili prejšnji petek v Gorenjem Tarbiju 8
V B enečiji je izšla z an im iv a in obli­
kovno z a h te v n a k n jiga “G u z ira n je ” s
pod n aslo v o m “Z B eneškega n a O grsko
s tiskovinam i R em ondini”, predstavili so
jo v petek, 4. decem bra, v G orenjem Tar­
biju.
Izid knjige so om ogočili O bčina S red­
nje, D ežela F u rla n ija Ju lijsk a k ra jin a in
n jen o S redišče za katalo g izacijo in re ­
s ta v rira n je k u ltu rn ih d o b rin te r G orska
sk u p n o st za Ter, N adiške d o line in
B rda. K njiga je izšla v o k v iru n a č rta
“O kno n a slovanski sv e t”, ki si g a j e za­
m islila D o n a tella R u tar, p re d v id e v a p a
tu d i zbiranje gradiva, a rh iv iran je in zbi­
ra n je b ib lio g rafije iz B enečije.
K njiga je n a s ta la s so d elo v an jem
A lessandra G iacom ella, A lberta M ilana,
sp ec ialista za lju d sk e tisk o v in e, zgodo­
v in a rja A lekseja K alca in z z av z em a­
njem D av id a C lodiga.
B esedila so p risp ev ali A leksej Kalc,
A lba Z an in i, k a te re delo je n a jo b sež ­
nejše, A lessan d ro G iacom ello in A lber­
to M ilano, (m a)
b e ri na s tr a n i 7
Guziranje
<ta4USchutom* wb« *•»**<
. >»ii tv »U m p ,- d r l DmimiimIiii I
B
- j'
w
<$
) ' i v ' j.
Br«v»V» g* nu t *ri
K rm » n 4 in i !
f r o u i S t , h t « i v i > » » M t o tlmi|iAi
»ut« Ih* K vm o n d u u p r ln l'
\
Predavatelji
na predstavitvi
v Gorenjem Tarbiju,
zgoraj platnica knjige
II s ign ificativo d o c u m e n to ela b o r a to d o p o d jv e r s i incontri
Riforma degli enti, una proposta
dagli eletti di lingua slovena
Z leve:
Giorgio Banchig,
Zvezdana
Modrijan
in Angela
Borzacconi
Nekropola v Špetru in Tonovcov grad
V četrtek, 3. decembra, tretje srečanje Beneških kulturnih dnevov
Po prazgodovini in rimski
dobi je v četrtek, 3. decem bra,
prišel na vrsto še zgodnji sred­
nji vek. To zgodovinsko ob­
dobje je bilo nam reč glavna te­
ma tretjega srečanja v okviru
letošnje izvedbe Beneških kul­
turnih dnevov, ki jih že drugo
leto zapored pod pokrovitelj­
stvom Občine Špeter in Po­
krajine Videm prireja Inštitut
za slovensko kulturo. Tokratnji
predavateljici sta bili arheolo­
ginja Angela Borzacconi, k ije
spregovorila predvsem o ne­
kropoli, ki so jo leta 2004 po­
vsem slučajno odkrili v Špetru,
in Zvezdana M odrijan z Inšti­
tu ta za arhelogijo ZRC Slo­
venske akadem ije znanosti in
um etnosti, ki je publiki pred­
stavila naselbino Tonovcov
grad. (T.G.)
Nel silenzio e nella nebbia
che avvolge la riforma degli en­
ti locali, prom essa dalla Re­
gione dopo la soppressione
delle C om unita m ontane lo
scorso agosto, assum e grande
.significato e si im pone il do­
cum ento elaborato dopo diversi incontri dagli eletti di lin­
gua slovena della provincia di
U dine e sottoseritto dai consiglieri comunali Davide Clodig,
che li rappresenta nel Com ita­
to istituzionale paritetico per i
Slovenščina
in turizem
Lietos ne bomo im iel
Božičnih koncertu
S p rejem anje gostov v
njihovem m atern em je zi­
ku in poznavanje njihove
k u ltu re zag o tav lja bolj
pristen in topel odnos z
njim i, gostinski in tu ri­
stični operaterji pa im ajo
n a ta k način več m ožno­
sti, da bodo zanje vablji­
vi. Za vse, ki delujejo na
m eji s Slovenijo, je torej
zelo pom em bno pozna­
vanje slovenskega jezika,
s katerim bodo lahko p ri­
vabili več gostov iz so­
sednje države. (T.G.)
beri na strani 4
Ško d a ! L ie to s ne bo B o žičn ih koncertu.
Bila je liepa navada, ki je slu žila vič na m ien u . Parvo je p o sta vlja la na p ra vo m iesto lepo tradicijo
b o žičnih p ie sm i, k i j e v naših dolinah an m e d n a šim i
lju d m i še p o seb n o bogata. A n se na ža lo st zgubja, takuo ki se zg u b ja jo po go rskih vaseh naši ljudje.
T isto sreča n je v im en u b o žičnih p ie s m i je bluo nim a r sarčno an d u h o v n o bogato, n a m je pom agalo se
n a p ra v t za B ožič, bilo je vabilo k lju b e zn i an toplini.
D e ni bluo lietos za d o st energije za organizat B ožične
ko n certe nas ža lo sti tu d i za vo jo tega, ker so bili parlo ž n o s tz a se zb ra t lieto za lieta m v sa k ik ra t d rugje, tu ­
di v vaseh an cierkvah, k je r n iesm o bili n ik d a r p rie t
an dafa, de p u o jd e m o še kada. B o žič n i ko n c ert je biu
sen ja m , g u o d za vaščine, k i so v ič k ra t sa m e an z a ­
p u ščene. N e sam uo.
b e ri na s tr a n i 3
problem i della m inoranza slo­
vena, e Stefano Predan, che h
loro espressione nella com-
missione consultiva regionale
slovena (L.R. 26/2007).
se g u e a p a g in a 2
sabato 12 c dom enka 13 dicembre
San Pietro al Natisone/ Palestra ed ex biblioteca
Area Centro Studi
GESTI ANTICHI
PER UN NUOVO NATA1E
STARA DELA
ZA DANAŠNJI BOŽIČ
Mostra mercato dellartigianato
artistico delle Valli del Natisone
e della Valle dell lsonzo
SABAT012
o re lO
Inau g u razio n eco n ap ertu rad ella m o stra - mercato,
ore 16
Esibizione del <oro"Nediški puobi"
on-lil
Chiusura della m o stra m ercato
esibizione del ro ro T re Valli
DOMKNICAB
o re lO
A pertura della m ostra m ercato
ore II e 15
A nim azione p e r b a m b in tl alb ero delle storie'
ore 17?()
Chiusura della m ostra "m en ato
Pl«) IjOCO NlPIŠKl. 1)01in f - Vaijj d u N a iis o n i :
in collaborazlone con Comune di San Pietro al Natisone, Comunita Montana
del Tom* Nat isone e Collio, Kmečka Zveza, Cooperativa Most
2
novi m atajur
—
Četrtek, 10. decem bra 2009
da lla p r im a p a g in a
II p u n to di p a rte n z a e natu ra lm e n te la legge di tu te la
d ella m in o ra n z a lin g u istica
slovena che fa rife rim e n to
esplicito alle co m u n ita m onta n e del G anal del F e rro Val C anale, Valli del T orre e
Valli del N atiso n e. Lo S tato,
sulla b a se di q u e sta legge,
sta n z ia a n n u a lm e n te fondi
p e r lo sviluppo dei te rrito ri
dei com uni in se riti in q u este
co m u n ita m o n ta n e ed i fo n ­
di vengo n o a sse g n a ti alla
R egione che (in sin to n ia con
la legge reg io n ale 26) poi
p ro v v ed e al rip a rto .
M a il d o cu m en to p re n d e
in esam e an ch e la situ azio n e
socio-econom ica del territo rio che p e r ra g io n i storichie,
a c a u sa d ella g u e rra fre d d a
nel d o p o g u e rra , e sta to forte m e n te p e n a liz z ato nel riscatto c u ltu ra le , sociale ed
econom ico con u n vero e prop rio esodo e con la com pleta m arg in alizzazio n e. II reddito m edio di a lc u n i com uni
com pletam en te m o n tan i non
rag g iu n g e n e p p u re 1/3 di
quello n a z io n a le , d en u n ciano gli a m m in is tra to ri slo v e­
ni, che riten g o n o in o ltre un
grave e rro re strateg ico l'elim in a zio n e degli e n ti in term edi a fav o re d ella P rovincia di U d in e, e n te tro p p o dista n te e re fe re n te di u n territo rio tro p p o am p io e con
c a ra tte ris tic h e e stre m a m e n te diverse.
Q uali sono le p ro p o ste e
rich ieste av an zate? In prim o
luogo che si m a n te n g a u n li-
Gli eletti sloveni
per un sistema
sovraccomunale
Uriim magine di Peternel, nel comune di Drenchia
vello d i o rg an izzazio n e so­
v racco m u n ale p e r 1’a re a delle due a ttu a li co m u n ita m on­
ta n e e che a ll'in te rn o delle
U n io n i si realizzi u n sistem a
di in te rv e n to sul te rrito rio
che te n g a conto dei d iversi
g rad i di sviluppo (C om uni di
fascia A, C om uni di fascia B
e C om uni di fa sc ia C). Queste s tru ttu re so v raccom unali d o v reb b ero a v ere com peten ze p e r la p ro g ram m azio ne, p ian ificazio n e e g estione
del te rrito rio , p e r lo sviluppo
sociale, c u ltu ra le ed econo­
m ico an ch e te n en d o conto
delle azioni di sviluppo del
territo rio sloveno confinante.
In q u esta cornice si inserisce
la pro p o sta di a ttiv a re a quel
livello serv izi di g estio n e
della p ro g ra m m az io n e euro p ea, fin alizz ati al rep erim ento dei fondi e u ro p ei p e r
lo sviluppo socio-econom ico.
Va d a se che a qu este s tr u t­
tu re so v racom unali siano attrib u ite an ch e le com petenze d eriv a te dalle leggi di tu ­
tela della m inoranza slovena.
C 'e in o ltre la ric h ie sta di
ne n a so jen je. K ričali
so, d a se m o ra Ita lija
mf
»
re š iti m afije in d a se je
™
m o ra re šiti p red v se m
\
ob last.
K oliko jih je p ra v z a ­
p ra v bilo? P o lic ija trd i,
S to ja n S p e t ič
d a 90 tisoč. D ario Fo je
z o d ra sa rk a stič n o p o ­
V so b o to sem se u d eležil d e m o n ­ p ra v il k v e stu ro in d eja l, d a j e bilo d e ­
s tra c ije »No B D ay « , p rv e , ki s o j o o r­ m o n s tra n to v n a ta n č n o 25, n iti e d en
g an izirali p rek o in te rn e tn e g a om režja. vec.
O rg a n iz a to rji trd ijo , d a jih je bilo
Od železn išk e p o s ta je do trg a Sv. J a ­
n e z a v L a te ra n u se je več u r v ila d o l­ več kot m ilijon. In n a jb rž im ajo prav,
ga, g o sta lju d sk a rek a. Takoj sem o p a ­ saj so lju d je p re p la v ili trg Sv. Ja n e z a
zil, d a n i b ila p o d o b n a d ru g im d e ­ do sk ra jn ih robov in ogrom no jih je b i­
m o n stra c ija m , ki so jih p rire ja li s in ­ lo tu d i v stra n sk ih u licah . Ko je B er­
d ik a ti ali stra n k e .
lu sc o n i o rg a n iz ira l n a iste m trg u »No
T okrat je bilo o g ro m n o m la d ih , več ta x D ay« je izjav il, d a se je z b ralo n a
kot tri č e trt u d e le ž e n ce v je bilo zelo n jem m ilijo n ljudi. In v e rje m ite , trg ni
m lad ih , sre d n je šo lc e v in m la d ih d e ­ bil tak o n a b it. Tudi za p rv o m ajsk i k o n ­
lavcev. T iščali so se k a k o r p išč e ta , da c e rt p ra v ijo , d a s e j e zb ral m ilijo n lju ­
si le ste ž k a p re še l sp re v o d in g a p r e ­ di. Z akaj to rej z a n ik a ti udeležbo n a tej
čkal. Vsi so n o sili n ek aj v ijo lič a ste g a . sp o n ta n i m a n ife sta c iji civilne d ružbe?
P o litik a je tu d i m a n ip u la c ija in fo r­
R im ski k ra m a rji so b ili p re s re č n i, saj
so p ro d a li vse, k a r so im e li te b a rv e : m acij in to k ra t sm o b ili re s p rič a n a j­
k ra v a te , o v ra tn ic e , šale, srajce, k ap e... bolj g ro b im p o segom v stv a rn o st, k a ­
G esla, ki so jih d e m o n s tra n ti k rič a ­ k ršn o sm o v id eli u d e le že n ci. In ta k ih
li, so b ila p re p ro s ta . Od B erlu sco n ija p rič n i bilo m alo!
so z a h te v a li, n a j o d sto p i in n aj p r is ta ­
N ap red n i tre tji tv dn ev n ik je , n a p ri­
P.ismo
iz
Ri
m tf\
m a n te n e re F id e n tita territo riale dei singoli com uni e org an iz za re la s tru ttu ra so­
v racco m u n ale in m odo da
g e stire in m odo efficace ed
efficiente i servizi p e r i piccoli com uni (u rb a n istic a, lavori pubblici, p ersonale, amm inistrazio n e e m anutenzione del te rrito rio ). Si propone
inoltre di rafforzare le attuali
p ro fe ssio n a lita au m e n ta n d o
le com petenze linguistiche in
sloveno.
II docum ento, te n u to con­
to d ella co m p lessita della
p ro b le m atica , co n tien e infine la p ro p o sta di a ttiv a re un
tavolo di lavoro com posto da
ra p p re s e n ta n ti istitu z io n ali
della regione, degli enti locali
e della co m u n ita slovena p e r
elaborare u n docum ento opera tiv o sulle fu n zio n i delFente sovraccom unale.
II docum ento, red atto sentito an ch e il p a re re delle org an izzazioni di riferim en to
d e lla m in o ra n z a slo v en a
(SKGZ ed SSO, riconosciute
dalla LR 26/2007), e stato inv ia to al p re s id e n te d e lla
G iunta regionale R enzo Tondo, all'assesso re agli E n ti lo­
cali Federica Seganti, ai comm issari delle due C o m unita
m o n ta n e d ella Val C anale,
C an al del F erro e G em onese
e Torre N atiso n e Collio ed ai
sin d aci dei C om uni in cui si
ap p lic a le legge di tu te la
della m in o ra n z a slovena nel
F riu li V enezia G iulia (decreto del P re sid e n te della rep u b h lica del 12 settem b re
2007).
m er, v v e č e rn ih p o ro č ilih sk rb n o iz re ­
zal scene, d a je povsod p re v la d o v a la
v ijo lič a sta b a rv a , ni p a bilo v id e ti ti­
soč in tisoč rd e č ih z a sta v levice, ki je
p ra v tisto ju tr o n a sk u p ščin i v g le d a ­
lišču B ran caccio o p re d e lila p o sto p ek
fe d e ra tiv n e g a zd ru že v an ja. Tudi o tem
dogodku ni p o ro čal skoraj nihče.
R es je , d a je b ila d e m o n stra c ija do­
kaj p isa n a : v ijo lič a sta , rd e č a in tu d i
bela. S led n ja je n am reč b a rv a Di Pietro v ih ju sticialisto v , ki so p ra v tak o b i­
li n a ulicah.
M ed sk u p in a m i ni bilo lo če v an ja .
M ladi d e m o n s tra n ti z v ijo lič a stim i
o v ra tn ic a m i so p re p e v a li p a rtiz a n sk e
p esm i in vzk lik ali z d ru ž itv i in zdram itv i opozicije, ki je v Ita liji ni č u titi
ali išče z B erlu sco n ije m k o m p ro m ise,
k e r se ga boji.
V elika ob čila se sed aj tru d ijo , d a bi
so b o tn i »No B D ay« p rik a z a li k o t m u ­
ho en o d n ev n ico , k a p rico m la d o le tn ih
skrajn ežev .
O b ču tek im am , d a j e ta k o to lm a č e ­
nje nov dokaz stra h u o b lasti, k ije u p a ­
la, da so m ladi ljudje ap atič n i strem u h i
b rez id e alo v in v red n o t. A so se zm o ­
tili in vedo, d a je to n a jb rž že z a četek
konca.
Aktualno —
Dva poslanca
sta izstopila
iz skupine Desus
D o se d a n ji v o d ­
j a p o sla n sk e sk u ­
p in e D esu s F ra n c
Ž n id a ršič in p o ­
sla n e c iste s tr a n ­
ke V ili R e z m a n
s ta iz sto p ila iz p o ­
s la n s k e s k u p in e
D esu s. O dslej b o ­
sta d e lo v a la k o t
s a m o s to jn a p o ­
sla n c a in p o d p i­
r a la u r e s n ič e v a ­
n je k o a lic ijsk e g a
s p o ra z u m a , to se
p ra v i, da o s ta n e ta
v v e č in sk i k o a li­
ciji. Ž n id a rš ič je
ob te m p o ja sn il, Predsednik parlamenta Pavle Gantar
d a o s ta ja č la n
D eSU S. K ot je sp o m n il R ez­ c ilje in vizijo . P a h o r je p r e ­
m a n , je že p re d ča so m p o ­ p rič a n , d a im a k o a lic ija , ki
ja s n il, d a bo so d elo v al v p o ­ jo v o d i, vse te a tr ib u te , z a ­
s la n sk i s k u p in i D eSU S, d o ­ to n e d v o m i, d a bo v z d rž a ­
k le r jo bo v o d il Ž n id a ršič . la.
“K ak šn o a lte rn a tiv o p a
P o n je g o v i o cen i m u v tej
p o sla n sk i s k u p in i n e m o re im a jo k o a lic ijsk i p a r tn e r ­
b iti v o d ja n ih če d rug. “V tej ji? ” s e j e re to rič n o v p ra ša l.
p o sla n sk i s k u p in i n i bilo D e ja l je , d a če p o te g n e
s p ro šč e n e g a ra z m iš lja n ja , črto , so v koaliciji in n a v la ­
b ilo p a je p re c e j p r e g a n ja ­ d i m in u lo leto , k lju b te m u ,
n ja , d v o lič n o sti in celo z a ­ d a je b ilo te žk o , “d o b ro
ro tn iš k e g a n a č in a d e la ,” je p r e v e s la li”. “Če sm o do s e ­
daj g a sili p o ž a r, bo m o d r u ­
z a trd il in d o d a l, d a sed a j
“z a p u šč a z a ro tn iš k o s k u p i­ go le to s a d ili,” je p o u d a ril.
Iz sto p i in p re s to p i p o ­
n o ”.
N ovi v o d ja 5 -član sk e p o ­ sla n c e v iz p o s la n s k ih s k u ­
sla n sk e s k u p in e D eSU S je p in sice r niso nič no v eg a ali
p o s ta l Jo šk o G odec, ki p r i­ p o se b n e g a : slo v e n sk a zgo­
č a k u je b o ljš o p o v e z a v o d o v in a p a r la m e n ta r iz m a
m ed s tra n k o in p o sla n sk o jih im a z a b e le ž e n ih k a r n e ­
k aj. P o sla n c i so v elik o iz ­
sk u p in o D eSU S.
Z iz sto p o m p o sla n c e v se sto p a li in p re sto p a li z la sti v
z v id ik a r a z m e rja m ed k o a ­ p re jš n je m m a n d a tu .
D o z n a n e g a ra z k o la je
lic ijo in o p o zicijo ni nič
sp re m e n ilo , saj s ta o b a n a ­ p rišlo v te d a j n a jv e č ji o p o ­
p o v e d a la , d a o s ta ja ta v z icijsk i s tr a n k i LDS, ko jo
k o a lic iji, je p o u d a ril p r e d ­ je z a p u s til A n to n Rop, k i j e
s e d n ik p a r la m e n ta P a v e l b il p re d s e d n ik v la d e , p r e d ­
G a n tar. D odal p a je , d a Ž n i­ se d n ik s tra n k e in tu d i v o d ­
d a r š ič u in R e z m a n u z iz ­ j a p o sla n sk e sk u p in e . Rop
sto p o m p re n e h a jo fu n k c ije je o d šel k P a h o rje v i SD,
v d e lo v n ih te le sih , saj te sk u p aj z n jim p a tu d i M ilan
p rip a d a jo p o s la n s k i s k u p i­ M . C vikl, D a rja L a v tiž a r
n i D eSU S. S ic e r n e Ž n id a r­ B e b le r in M a rk o P a v lih a .
P oleg te h je iz LDS v tem
šič n e R e z m a n fo rm a ln o
(še) ne p r ip a d a ta k o a lic iji, m a n d a tu o d še l S lav k o G a ­
s ta p a j i že n a p o v e d a la b e r (ki je do k o n c a m a n d a ­
ta o s ta l s a m o s to jn i p o s la ­
v saj n a č e ln o p o d p o ro .
O te ž a v a h z a ra d i iz sto p a n ec), z a p u s tili p a so jo tu d i
d v e h p o sla n c e v iz p o s la n ­ še n e k a te ri iz m e d n je n ih
ske sk u p in e D e su sa in m o ž­ n a jv id n e jš ih član o v , d e n i­
n ih p o sle d ic a h za sta b iln o st m o, M a te j L a h o v n ik , P a v e l
k o a lic ije je p re d s e d n ik v la ­ G a n ta r, D a v o rin T e rčo n ,
de B o ru t P a h o r p o v e d a l, d a M a jd a Š irca, C veta Z a lo k ar
so te ž a v e v s tr a n k a h v ed n o O ra že m A lojz P o se d e l in
b ile , a jih je la ž e p re m a g o ­ V ili T ro fen ik . Vsi so d a n e s
v a ti, če im a k o a lic ija ja s n e v s tra n k i Z a re s, (r.p.)
kratke.si
II premier sloveno Pahor
ha incontrato Barroso
II turismo verde
e sempre piu di moda
Perche non detassare
i libri?
In aumento
gli incidenti in montagna
Premiate a Lubiana
le famiglie piu numerose
II p re m ie r slo v en o B o ru t P a ­
hor, m a rte d i scorso si e in co n ­
tra to a B ru x elles con il p re sid e n ­
te d e lla co m m issio n e e u ro p e a
Jo se B arro so ed h a p rešo p a rte in
q u alita di re la to re anche alla conferen z a d al tito lo “U n a n u o v a fase p e r i B a lc a n i”. S em p re di Balcani si e p a rla to a B ru x elles a n ­
che m a rte d i alla co n fe re n za ded ic a ta a lla c risi e c o n o m ic a 'd e ll’a re a , o rg a n iz z a ta d a lla co m ­
m issione e u ro p e a e d alla su a presid e n z a sv ed ese.
II tu rism o verde e stato il tem a
centrale delTannuale forum del tu ­
rism o sloveno. L’inten to degli organizzatori (STO) era stim olare gli
o p erato ri tu ristici ad assum ere un
approccio piu a tte n to ai tem i dell’ecologia. In questa direzione si sta
o rie n ta n d o anche il m ark etin g
delFofferta tu ristic a slovena. Secondo il direttore D im itrij Piciga il
tu rism o verde a ttu alm en te d a un
vantaggio com petitivo, la sostenibilita am bientale e la piu logica an ­
che dal p u n to di vista econom ico.
La m in istra slovena della cultu ra M ajd a Širca h a proposto a
B ruxelles di in tro d u rre 1’Iv a a tasso zero sui libri nei paesi con scarsa popolazione dove i p a rla n ti so­
no pochi. H a ricevuto il sostegno
di 7 m inistri, convinti che la questione oltre ad un aspetto fiscale
investe anche la sfera culturale. La
pro p o sta della m in istra slovena e
sta ta appoggiata d a Irlan d a , Litu a n ia , M alta, Belgio, Slovacchia,
F in la n d ia e L ussem burgo. L a decisione sp e tta alFEcofin.
S ono a u m e n ta ti del 24% risp etto al 2008 gli in c id e n ti in
m o n ta g n a in S lovenia, m e n tre il
num ero dei feriti e salito del 38%.
L a sq u a d ra di soccorso a lp in o di
Tolm ino, qu ella piu im p e g n ata in
tu tta la Slovenia, e in te rv e n u ta in
68 in cid e n ti, n ella m e ta dei casi
si e tr a tta to di d e lta p la n isti, uno
šp o rt m olto p ra tic a to nel tolm in ese an ch e d a s tra n ie ri.
S ulle m o n tag n e slo vene ques t’a n n o ci sono s ta ti 44 in c id en ti
m o rta li, i fe riti sono s ta ti 443.
L’in iz ia tiv a e d ella co n feren za
slo v en a del C ongresso m o n d iale
sloveno (S vetovni slovenski ko n ­
gres) che d al 1997 conferisce
qu esto p a rtic o la re riconoscim ento. Q u e st’a n n o h a n n o a d e rito al
concorso 13 fam ig lie slovene che
in siem e h a n n o 83 b am b in i.
Nel corso di u n a m an ifestazione te n u ta si il 4 d icem bre scor­
so n e lla c ap ita le slo v en a la med a g lia d ’oro e a n d a ta alla fam ig lia P o d lesn ik di L u b ia n a in cui
ci sono b e n 9 figli.
novi mataj ur
Č etrtek, 10. decem bra 2009
Špetcr _ Beneška galerija
petek, 11.12 »h 18.00
otvoritev razstave
TIŠINA
SILENZIO
Metke Er/ar
Na otvoritvi bodo igrali rezijanski
godci. Sledila bo, v prostorih slo­
venskega kulturnega centra, zadnja
lekcija delavnice rezijanskih plesov
OD PR T A VSEM.
D r u š t v o b e n e š k i h u m e t n ik o v
V prostorih organizacije
Istitu to Veneto d i Scienze,
L ettere ed A r ti so p re d d n e ­
vi odprli p o sta v ite v več ko t
80 del enega osrednjih slo ­
ven skih m od ern ih u m e tn i­
kov. R azstava, k i bo na ogled
do 7. m arca 2010, se osredo­
toča p r e d v s e m na tisto
ustvarjanje, ki se m u je u m et­
n ik p o sveča l v za d n jih treh
desetletjih kariere. M e d tem i
j e tu d i n eka j del, k i jih bodo
ja v n o s ti p r e d s ta v ili p rvič,
p red vsem gre za M u šičeve
u p o d o b itve B enetk.
R a zsta vo so za sn o va li iz
osm ih tem atskih sklopov - Iz ­
vor, P opotnik, B en etke, p o ­
novno, S iv e figure, M oram
naza j v D achau, Trden p ro ­
Mušičeva razstava v Benetkah
stor, Variacije Id e in a v to ­
p o rtret ter D vojni portret.
K uratorica razstave je Giovanna D al Bon. Obsega 30 let
M ušičevega dela. Vsekakor je
to priložnost, da si ogledam o
izjem en opus slavnega sli­
karja, k i je p o izvoru in tudi
k u ltu ri Prim orec. N jegova
dela so razstavili p ra v tako
ob n ed a vn em odprtju o b n o ­
vljen e M o derne galerije v
Ljubljani.
Zoran M ušič se je rodil 12.
feb ru a rja leta 1909 v B u k o ­
vici blizu Gorice. V otroških
letih je delil usodo številn ih
Prim orcev, ki so se m ed prvo
Zgodnjesrednjeveški ostanki
v Nadiških dolinah in Posočju
P red a v a li sta A n gela B orzaccon i in Z ve zd a n a M o drijan
Zoran Mušič
sv e to v n o vojno k o t begunci
u m a k n ili na K oroško in Š ta ­
jersko.
vera, tako da so tam postavili
o b ra m b n i zid, k a te re g a
ostanki so še vedno vidni. Tu
so se sicer ljudje naselili že v
prazgodovini, a za to obd o b ­
je ni ostan k o v zgradb, n jih o ­
vo p riso tn o st pa p o trju jejo
bogate najd b e, je p o v edala
Z vezdana M odrijan. N asel­
b in a je n a to sp et zaživela
m ed 4. in 5. stoletjem , ko so
tu živeli zlasti vojaki, kot do­
kazujejo o stan k i m oške vo­
ja šk e noške in iz Afrike uv o ­
žen a keram ik a. N ajvečja n a ­
seljenost p a je tu bila v 6. in
7. stoletju, ko je bil Tononcov
g ra d g la v n o sre d išč e n a
ozem lju m ed Sočo in Nadižo.
N aselbina je bila sam ostojna
go sp o d arsk a e n o ta , v k a teri
je bilo zelo razv ito poljedel­
stvo. O tem p riča jo številne
n a jd b e kos, delov plugov,
srpov in oro d ja za obdelavo
lesa. V idni so še ostan k i treh
cerkev, vodnega zbiralnika in
nekaj stan o v a n jsk ih objek­
tov. Vse tri cerkve im ajo
enoladijski tloris, zelo dobro
o h ra n jen p a je p re zb iterialn i
del s kated ro . N ajprej sta b i­
li zg rajen i dve vzporedni,
kasn eje p a so n a Tonovcovem g rad u zgradili še tretjo ,
ju ž n o cerkev. V osred n ji cer­
kvi so n ašli tu d i anforico, ta ­
ko im en o v an i sp ath eio n , v
k a te ri je bil tu d i sreb rn ik ce­
s a rja J u s tin ja n a . U vo žen a
keram ik a, ki so jo našli n a
tem ozem lju, p a vsekakor k a­
že n a pogoste stike s S redo­
zem ljem , p red v sem z egej­
sko, sirsko in palestinsko kul­
turo. N a polovici 7. sto letja
so staroselci n aselbino z ap u ­
stili, kasneje p a so se tu le za­
časno spet naselili K arolingi.
(T.G.)
s p r v e str a n i
V zgodnjem sred n jem v e­
ku so se v N adiških d o lin ah
pojavile nove etn ičn e sk u p i­
ne, zarad i staln ih stikov m ed
njim i p a se je m očno sp re­
m enil tudi način življenja. To
lah k o arh e o lo g i sk le p a jo
p ra v z a p rav le n a podlagi o d ­
k ritih nekropol, saj v N ad i­
ških dolinah za to obdobje ni­
so našli ostan k o v naselb in ,
kot je po v ed ala A ngela B or­
zacconi. Po 3. sto letju so b i­
la za ra d i štev iln ih vojn n a ­
selja predvsem v višjih p re ­
delih, ker je bilo tam bolj v a r­
no, po p rih o d u L ango b ard o v
in drugih n arodnih skupin, ki
so se m ed sabo po m ešale, p a
so ljudje živeli p red v sem na
te r a s a h ob N a d iž i in se
u k v arjali s k m etijstvom .
Za preu čev an je zgodnjega
sred n jeg a veka v N adiških
dolinah je bilo zelo p o m em ­
bno odkritje nekropole v Špetru . M ed g rad n jo sta n o v a n j­
skega naselja B elvedere so
leta 2004 povsem slučajno
našli 27 grobov, v k a te rih je
bilo poko p an ih 28 ljudi: 5
otrok, 12 m oških in e n a jst
žensk. A nalize n a okostju so
pokazale, d a je šlo v glavnem
za sorodnike in d a so se vsi
zdravo prehranjevali, tako da
je bila p ričak o v an a ž iv ljen j­
ska doba 45 let za m oške in
35 za ženske.
G robovi sicer niso bili ce­
li, saj je bil njihov zgornji del
v e rje tn o za ra d i km etijskih
del u ničen. J a m e v zem lji, ki
so jih odkrili m ed izk opava­
njem , so bile globoke kakih
50 cm, tako da so bili grobo­
vi v e rje tn o globoki približno
70 ali 80 cm. Dolgi so bili
m ed 70 in 100 cm, p o k riti pa
so bili s kam en jem . N agrob­
n ih k am n o v ni bilo, k a r do­
kazuje, d a so vsi točno v ed e­
li, kje so pokopani njihovi so­
ro d n ik i, čep rav so bili gro­
bovi p o n ek o d zelo gosto ra z ­
p o re je n i. V n jih so n ašli
p red v sem o stan k e koščenih
glavnikov in nožev, k a r je bi-
II dialetto
del Torre
a Cividale
“Scuola
aperta”
a S. Pietro
Lietos ne bomo imiel
božičnih koncertu
Su in iziativ a delPAssociazione Liceo classico Paolo
D iacono, il prossim o 18 dicem bre, presso il salone d ’ingresso del C onvitto N azionale Paolo D iacono a Cividale,
alle 18.30 O dorico S erena
p re sen te ra il volum e II Glossario del d ialetto del Torre di
J a n B audouin de C ourtenay,
rec en te m en te p u b b licato a
cu ra di L ilian a Spinozzi Monai. Ci sa ra inoltre il cončerto p e r flauto e p ian o fo rte con
Stefano F o rn asaro e M arzia
Bisogni su m usiche di Jo h an n
S eb astian Bach, P aul Hindem ith, A lbert C harles P au l
M arie Roussel, Sergej Vasi-1'evič R achm aninov, Alfredo
Casella.
II giorno lunedi 14 dicemb re, a S. P ietro al N atisone,
presso la sede della scuola Sec o n d aria di I grado si te rra
u n a riu n io n e di p resentazione della scuola. L ’in contro e
a p e rto a tu tti i g en ito ri degli
alu n n i delle scuole p rim arie,
classi quinte, sia del circond a rio che del cividalese; la
riu n io n e prev ed e u n 'o ra di
“scuola a p e rta ” a p a rtire dalle 17 con accoglienza dei ge­
n ito ri e dei fu tu ri alu nni e, a
p a rtire dalle 18, p resentazione della stru ttu ra , o rario e
delle a ttiv ita , delTorganizzazione scolastica p e r 1'anno
scolastico 2010/2011.
P er u lterio ri inform azioni
telefo n are allo 0432/727034.
s p r v e s tr a n i
Po koncertu so bila n im a r “o jceta ”, ki so jih napravjal
va sn ja n i an p o vsiero d e so se vsi tru d il v se lepuo sparj e t an p o n u d it k ie k dobrega. Vasi so za živ ie le v telih
pa rp ravah, ku ka r p rid e žla h ta v d ružino. Tisti, k i sm o
p o slu ša l koncerte, sm o na ko ncu lahko tu d i k u p e z zb o ­
ri zapiel.
B ila je tu d i edina, če se ne m otim o, ku ltu rn a an p e v ­
ska m a n ifesta cija , k i jo je organizala G orska sk u p n o st
an je zd ru žila vse naše p e v sk e zbore.
Vse tu o le j e šlo n a p riej lieta an lieta, k o t rečeno, na
in ic ia tivo G orske sku p n o sti, k i je ries m alo Sudu ponucala za tolo viersko an k u ltu rn o m a n ifesta cijo , za jo
org anizat pa se je n im a r p o slu žila zu n a n jih sodelaucu.
Prof. B ep p in o C risetig, k i je biu vse tele lieta regist in i­
cia tive, se je an lietos deu “in m o to “, vem o , de se je že
zg u a rju z zb o ri an de j e im eu d v ie b a rke čeče za p o ­
v e zo v a t program po ita lija n sko an slo vien sko .
Pa je k ie k zm a n jk a lo an ko n certu , na žalost, lietos
ne bo.
BfKie^KI KVLTVRNI DKI(VI 1
INCONTFJ CULTURALI D6LLA 86N€CIX
na temo / sul tema
ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVINO
Scopriamo la nostra storia
ŠPETER / S. PIETRO AL NATIS0NE _ Občinska dvorana / sala consiliare
H četrtek I giovedi 17.12.2009 ob / alle 18.30
Medio Evo / Srednji vek
Opere fodificate medievali nelle Vatli del Natisone / Srednjeveške utrdbe
v Nadiških dolinah
Maurizio D’Arcano Grattoni, Universita di Udine / Univerza v Vidnu
Patriarhalni gradovi v sosednji Sloveniji / Castelli patriarcali
nella vicina Slovenia
Silvester Gaberšček, Ministrstvo za kulturo RS / Ministero per la cultura
della Repubblica di Slovenia
Inštitut za slovensko kulturo
Istituto per la cultura slovena
lo za 6. in 7. sto letje tipično,
pa tu d i nekaj fibul in košče­
nih ali b ro n a stih igel. V o tro ­
ških grobovih p a so bili tudi
uh an i. Z anim ivo je , d a j e b i­
la sred n jev ešk a n ek ro p o la
točno n a d prazgodovinsko.
V S loveniji se n a Tononcovem g ra d u pri K obaridu
n a h a ja dokaj dobro o h ra n je ­
n a višinska n a selb in a, ki le­
ži ob rim ski cesti, k i j e po v e­
zovala F u rlan sk o nižino z
N orikom n a K oroškem . Tononcov grad je bil že z arad i
svoje lege odlično zavarovan.
D ostop je bil m ožen le s se­
Leta 1934 je diplom iral pri
profesorju L ju b u B abiču na
za grebški liko vn i akadem iji,
leto p o zn eje pa študijsko obi­
ska l Španijo. Za njegov na­
d a ljn ji ra zv o j je bilo p o ­
m em bno srečanje z G oyevim i
deli v m a d rid skem Pradu in
še p o seb ej daljša slikarska
p o to va n ja v D alm acijo. Tja
se je nato m ed letom a 1934
in 1940 n en ehno vračal.
L eta 1937 je po sta l član
kluba N eodvisnih slovenskih
u m e tn ik o v in kluba Brazda,
v ka terem so se p o vezo va li
m ariborski liko vn i um etniki.
L eta 1944 se je p reselil v B e­
netke, kjer se je m ed drugim
povezal s Fillipom de Pisisom
in njegovim krogom . Od tam
so ga p re k Trsta odpeljali v
ko n c e n tra c ijsk o ta b orišče
Dachad.
Po osvoboditvi se je M ušič
p o leti leta 1945 znova vrnil v
B enetke, ki so postale poleg
Pariza njegov drugi dom . V
B en etka h je leta 2005 tudi
sk len il svojo življen jsko pot.
N a jb o lj zn a n a dela so
M ušičevi dalm atinski m otivi,
podobe B en etk, leta 1970 pa
je p resen etil evropsko ja v ­
nost s ciklusom g fa fik in slik
“N ism o poslednji", k i so na­
stala na podlagi spom inov na
internacijo v taborišču D a­
chau.
‘Urgenze delTanima’,
percorso su Basaglia
Manifestazione curata dalVassociazione Gaggia
L 'A sso ciazio n e m u sic ale d a V. A sh k e n a z y co n la
Sergio G aggia di C ividale NHK O rc h e stra di Tokio - ,
o rg a n iz z a tr a d ic e m b re e il v io lin is ta D a n ie l Rog e n n a io p ro ssim i u n ’artico - vvland, p rim o v io lin o del
la ta m a n ife sta z io n e cultu- p re stig io so B rodsky S trin g
ra le , con il so ste g n o d ella Q u a rte t di L o n d ra , piči v o l­
R egione F riu li V enezia Giu- te o sp ite di sale com e la
lia, in c o lla b o ra z io n e con C a rn e g ie H all di N ew York
T assessorato alla c u ltu ra del e la R oyal A lb e rt H a ll a
C o m une di C iv id ale e con L o n d ra , e poi le v io lin iste
a ltre re a lta asso c ia tiv e d el­ P riy a M itch ell, Olga Pogore lo v a , il v io lista V lad im ir
la c itta du cale.
“U rg en ze d e lF a n im a ” e il M en d elsso h n o sp iti regolano m e d elT in iz ia tiv a , che si ri dei piči g ra n d i fe stiv a l care a liz z e ra con u n a se rie di m e ristic i e ta n ti a ltri.
a p p u n ta m e n ti m usica li e n on, che
Na spletni strani http://www.naa v ra n n o com e cartisone.it/ascoltato/ascoltato638.htm
d in e fo n d a m e n ta le
lahko poslušate in vidite slike *
u n ’im p o rta n te movečera posvečenega A ntonu Birstra -p e rc o rso deditiču, k ije bil na Lesah v četrtek, 29.
c a ta a lT o p e ra di
novem bra.
V itto rio B a sa g lia
(1936 - 2005), pitto re e sc u lto re veU lte rio ri a p p u n ta m e n ti
n e z ia n o di n o te v o lissim o
sp e sso re. E nzo D i M a rtin o , p re v isti sono q u ello di safig u ra e m in e n te d e lla criti- b a to 2 g e n n a io , alle 21, u n a
ca ita lia n a , p re s e n te r a la c o n fe re n za d al tito lo ‘V it­
v e rn ic e d e lla m o stra , p rev i- to rio B a sag lia , p e rc o rso atsta n e lla c h ie sa di S. M a ria to rn o alT u o m o ’, che te r r a
dei B a ttu ti p e r le 11.30 di nel sa lo n e d e lla Som si M a r­
ta P olli, p ittric e e scu ltric e,
d o m en ic a 20 d icem b re.
L 'o p e ra di B a sag lia , in c o m p ag n a di B asag lia nei
e s tre m a sin te si, si e riso lta suoi u ltim i v e n t’a n n i di v i­
in u n a c o sta n te rifle ssio n e ta, cui s a ra a b b in a ta la prosulT uom o a ttra v e rs o m e ta ­ ie zio n e di un d o c u m e n ta rio
fo re fig u ra tiv e e sp rim e n ti del re g ista F e rd in a n d o Viu n disagio no n risolto, sem - c e n tin i d e d ic a to a lP a rtista .
P a rtic o la rm e n te in te re sp re in g rad o di sc u o te re le
p iu s ta tic h e coscienze. D a sa n te si p re g n n u n c ia la sea le u n e d elle su e te m a tic h e ra ta di d o m e n ica 10 g e n n a
p re fe rite d e riv e ra n n o gli al- 10 dal cu rio so tito lo ‘N an e
tr i o tto a p p u n ta m e n ti: in O ca riv e la to g lo ria V itto rio
p rim is q u a ttro c o n c e rti con B asaglia e la su a sposa’, p ro ­
c a m e ris ti di livello in te rn a - ta g o n is ta G iu lia n o S cab ia,
z io n a le e p ro g ra m m i co- se ritto re , p o e ta , d ra m m a s tru iti su i sim b o li p re d ile t- tu rg o , n a r ra to re dei p ro p ri
ti d a l p itto re . D opo gli in- te sti, p ro ta g o n is ta di a le u ­
c o n tri m u sica li che si sono n e tr a le e sp e rie n z e te a tra g ia te n u ti p re sso la v illa de 11 p iu vive degli u ltim i deC la ric in i di B o tten icco , tra c en n i, tra cui la fa m o sa siN a ta le e C a p o d a n n o si ter- tu a z io n e te a tr a le p re sso
ra n n o a ltr i d u e c o n c e rti, 1’O sp ed ale p sic h ia tric o di
p resso la c h ie sa di S a n ta T rieste, assiem e a V ittorio e
M a ria dei B a ttu ti, tr a le a F ran co B asag lia, raccono p e re di B a sag lia , “II not- ta ta in M arco C avallo (Eitu rn o e i suoi o sp iti” il 27 d i­ n a u d i, 1976).
fe a q u e s t'u ltim a celeb re
ce m b re alle 18, e “M aschere e P a lc o sc en ic o ” il 29 d i­ e sp e rie n z a che si collega la
m o stra che si te r r a al Circe m b re alle 21.
T ra gli s tru m e n tis ti o sp i­ colo N avel di C ividale dal ti­
ti, che p ro d u rra n n o in sede tolo “M arco C av allo e il
M u r a le ”, ch e
i p ro g ra m m i, se c o n d o la G io rn a le
fo rm u la del F e stiv a l cam e- e sp o rra d al 10 al 30 di g e n ­
ristico , c itia m o il cellista n a io im m ag in i fo to g rafich e
D av id C ohen, p e r la p rim a del la b o ra to rio a rtistic o , e
v o lta in F riu li, g ia so lista s o p ra ttu tto n u m e ro si fogli
con a le u n e d elle m ag g io ri del d ia rio -g io rn a le che quoo rc h e stre m o n d iali - recen- tid ia n a m e n te te stim o n ia v a
il la v o ro p ro d o tto .
tissim o il co n c e rto d ire tto
novž matajur
Aktualno
Č etrtek, 10. decem bra 2009
F in ijev a preobrazba
Projekt Interreg IV m ed Avstrijo in Italijo so predstavili v restavraciji Škof v Podbonescu
Projekt “Turizem Alpe Adria”
za privabljanje slovenskih turistov
s p r v e s tr a n i
In p ra v Slovenija je d a n e s
ed e n izm ed n ajb o lj o b e ta v ­
n ih trg o v za tu ristič n o go­
sp o d arstv o n a K oroškem in
v F u rla n iji Ju lijsk i k ra jin i,
k je r živi d v o jezičn a p o p u la ­
cija, ki lah k o p re v z a m e n a
tem p o d ro čju fu n k cijo moltip lik a to rja .
O k rep itev tu riz m a v o m e­
n je n ih d e ž e la h s p o v e č a ­
n jem g ostov iz S lo v en ije je
ed en izm ed ciljev e v ro p sk e ­
ga p ro je k ta In te rre g IV m ed
A vstrijo in Ita lijo »T urizem
Alpe A d ria« , p ri k a te re m so­
d elu jejo S lovensko d eželno
gosp o d arsk o z d ru ž e n je , gorišk i A scom C onfcom m ercio in celovška Slovenska go­
sp o d a rsk a zveza.
Z an im iv p ro je k t so g o ­
stin cem in tu ris tič n im o p e ­
ra te rje m p re d s ta v ili v to ­
rek , 1. d e c e m b ra , v re s ta ­
v ra c iji Škof v P o d b o n escu .
S re č a n ja so se udeležili š te ­
vilni u p rav itelji gostinskih in
p o d o b n ih o b ra to v iz N adiških dolin in G oriškega, ki bi
o čitno ra d i p risto p ili k p o ­
budi. O p ro je k tu »T urizem
Alpe A dria« in njegovih p e r­
sp e k tiv a h p a so sp re g o v o ri­
li N iko Tenze in D av o rin D e­
v e ta k s SDGZ, p o d p re d se d ­
nik, d ire k to ric a in vodja te h ­
n ič n ih služb A scom a T h o ­
m as Soyer, M onica Paoletich
te r A n to n ie tta P ia cq u ad io ,
o d g o v o rn a z a G o rišk o in
G rad ež p ri o rg a n iz aciji Turism o FVG F e d e ric a G hirardo, R o b erto P iccin i za D eže­
lo FJK , p re d se d n ic a z d ru ž e ­
n ja In v ito , ki p o v ezu je š te ­
vilne gostiln e v N adiških do­
lin a h in okolici, P a triz ia M ar in ig , b iv š a p re d s e d n ic a
o m e n je n e g a z d ru ž e n ja in
u p ra v ite ljic a g o stiln e Škof
M ich ela D o m en iš (ob koncu
je tu d i p o n u d ila d eg u stacijo
tip ič n ih b e n e šk ih je se n sk ih
jedi), uprav itelj Subide Joško
Sirk, s tro k o v n ja k za k o m u ­
n ik a c ijo in m a rk e tin g Aleš
VValtritsch, p riso te n p a je bil
tu d i g o stin ec in p o d p re d ­
se d n ik g o rišk eg a SDGZ Av­
g u štin D ev etak .
P ro je k t se bo izv a ja l do
k o n ca le ta 2011 in p re d v i­
d e v a u s tv a rje n je m reže tu ­
ristič n ih p o d je tij n a K oro­
škem in v n a ši deželi, ki si
želijo p riv a b iti tu riste iz Slo­
v e n ije in p ri tem u p o štev a jo
slo v en sk i jezik . Z ato so za
Sloveno e pubblica
amministrazione
se g tie d a lla p r im a
U n a b e lla fe tta del fin a n z ia m e n to a n d ra a ll'am m in istra z io n e re g io n a le stessa, m e n tre u n a p iccola p arte (141.100) sa ra d e s tin a ta a p ro g e tti p re s e n ta ti sulla
b a se d e lla 482 che a ltrim e n ti n o n a v re b b e ro a v u to cop e rtu ra fin a n z ia ria e sono co m u n q u e fin an ziab ili in b a ­
se a ll'a rt.8 d ella legge di tu te la degli sloveni.
Lo sp o rte llo in re sia n o , m a an ch e a ltri p ro g e tti dim o stran o q u a n to sian o stru m e n ta li e p re te stu o se le polem ich e su lla p re s u n ta “slo v e n iz z a z io n e ” in p ro v in c ia
di U d in e. N on solo le d u e leggi d i tu te la d e lla m inora n z a slo v e n a (q u ella re g io n a le lo p re v e d e esplicitam e n te ) c o n se n to n o di fin a n z ia re p ro g e tti nei v a ri diale tti slo v en i - ed e g iu sto che sia cosi p o što che la ling u a e u n siste m a di cui d ia le tti e lin g u a s ta n d a rd so­
no p a rti -, m a cio a v v ie n e con 1'appoggio co n v in to d e l­
la c o m u n ita slo v en a stessa.
Lo te stim o n ia il v o to u n a n im e d e lla co m m issione
c o n su ltiv a re g io n a le slo v en a e del c o m ita to p a rite tic o
e s o p ra ttu tto il fa tto che, oggi com e in p a ssa to , le associazio n i e gli en ti c u ltu ra li a ttiv i nelle d iv e rse valla te che sono ric o n d u c ib ili a ll'U n io n e circoli c u ltu ra li
slo v en i - ZSKD e suo tra m ite a lla SKGZ d a u n a p a rte
e la SSO d a lb a ltra , si a d o p e ra n o p e r m a n te n e re v ita li
le ešp re ssio n i lin g u istic h e slo v en e locali. M e n tre i sedicen ti d ife n so ri del d ia le tto , sul cam p o dove c'e d a lav o ra re , n o n ci sono m ai. (jn)
so d e lu jo č e p re d v id e n i iz ­
o b ra ž e v a ln e a k tiv n o sti za
zag o ta v lja n je in p o globitev
u stre z n ih je z ik o v n ih k o m ­
pete n c, tisk a n je v ečjez ičn e ­
ga rek lam n eg a g rad iv a in je ­
d iln ih listov, p rip ra v a te ­
m atsk ih tu ristič n ih p ak e to v
in sk u p n o trž e n je te r uk rep i
za za g o ta v lja n je m in im a l­
n ih kak o v o stn ih stan d ard o v .
E v ro p sk a U n ija bo za vse te
d e ja v n o sti p risp e v a la sk u p ­
no 80.000 evrov, d ru g o p o ­
lovico (p risp ev ek iz ev ro p ­
skih sk lad o v k rije n a m re č
50% p ro ra č u n a ) p a bodo in ­
v e stira la p o sa m e z n a p o d je ­
tja.
S tro šk i b o d o se v e d a v
e n a k i m eri ra z d e lje n i m ed
Koroško in F urlanijo Julijsko
k rajino, k pobudi p a m o ra za
vsako s tra n p risto p iti vsaj
d v a n a jst g o stin sk ih in n a ­
sta n itv e n ih o b rato v ali tu r i­
stič n ih ag en cij, ki že im ajo
vsaj en eg a zap o sle n eg a , ki
go vori slovensko. G lede n a
z a n im a n je , ki ga je poželo
prv o in fo rm a tiv n o sre ča n je
v Podbonescu, p a vsaj n a ita ­
lija n sk i stra n i gotovo ne bo
težko d o b iti z a d o stn e g a š te ­
vila p artn erjev , če jih bo več,
p a bodo tu d i stro šk i z a n je
m an jši, p re d n o sti p a še v eč­
je.
Za d e ja v n o sti v n a ši d e ­
želi bo tak o n a razp o lag o
80.000 evrov, od k a te rih jih
bodo 60.000 u p o ra b ili za iz­
o b ra ž e v a ln e te č a je in p ri­
prav o večjezičnega m a te ria ­
la, o stalo p a za sk u p n o m a r­
k etinško akcijo (v so d e lo v a­
n ju z av strijsk im delom ), ki
p re d v id e v a tu d i p rip ra v o
v ečjezičnega sp letn eg a p o r­
ta la . P o b u d n ik i si n a d eja jo ,
d a bodo s pom očjo več in ­
fo rm a tiv n ih srečan j do p o ­
m la d i že u sp eli se sta v iti se ­
znam sodelujočih podjetij, in
d a bo p ro jek t »Turizem Alpe
A d ria« le neke v rste š ta rtn a
to čk a za n a d a ljn je so d elo ­
v a n je m ed ra zlič n im i p o d je ­
tji p ri n a s in n a K oroškem ,
k a r bi lahko, p riv ed lo do in ­
te g rira n e g a raz v o ja c e lo tn e­
ga te rito rija .
N a sle d n ji in fo rm a tiv n i
sre č a n ji b o sta v G radežu in
n a T rbiškem , z a in te re sira n i
p a se lah k o za in fo rm a cije
o b rn e jo tu d i n a goriški A s­
com in Slovensko deželno
gospodarsko zdru žen je v Č e­
dadu.
(T.G.)
P rim orski dnevnik, ki ga
lahko prebirajo tudi bralci
N ovega M atajurja, je v eni iz­
m e d svo jih a n k e t p o sta v il
bralcem naslednje vprašanje:
“A li verjam ete v d em okrati­
čno preobrazbo predsednika
poslanske zbornice Gianfranca F inija?’’. A n k e te PD niso
zn a n stv e n o osnovane, saj
bralci odgovarjajo s klikom na
spletn i strani w w w .prim orski.eu. Glede Finija se je ve­
čina tržaških in goriških bral­
cev P rim orskega d n evn ik a
opredelila za negativni odgo­
vor, skratka, ne verjam e Fin ijevi preobrazbi.
Izid a n kete je novinar PD
Sandor Tence kom entiral v
sm islu, da so se bralci do Fi­
nija opredelili predvsem s p o ­
gledom na njegovo preteklost.
P redvsem starejši Tržačani
se spom injajo Finija z A lm irantejem , s trža škim i neofa­
šističnim i pretepači in z da­
našnjim pod ta jn iko m M enio,
ko so na ognjevitih shodih m e­
tali puščice proti Slovencem ,
za h tevali Istro in podobno.
Tence ugotavlja, da se je ita­
lijanska desnica sprem enila,
o benem pa opozarja, da se
“n o v i” Fini ni opredelil glede
pravic slovenske m anjšine.
K ot prim er tega Tence omenja
F inijev govor ob odprtju aka­
dem skega leta tržaške u n i­
verze, ko je govoril o Evropi,
priseljencih in integraciji, a ni
om enil Slovencev.
O novi italijanski desnici in
Finiju je potrebno spregovo­
riti nekoliko jasneje. Ko be­
rem in slišim m nenja, da se
F ini p o m ika na levo, se m i
zazdi, da nekaj v Italiji ni v re­
du.
N edvom no se je F ini od­
daljil od A lm iranteja in n e­
kdanje M SI, ko t se je D A lema oddaljil od KPI. V Italiji so
se dogodili p o m em b n i proce­
si tako na desnici kot na levi­
ci. Fini danes oznanja
sod­
obnejšo desnico, ki ni slepa
glede velikih problem ov, ki
pretresajo države in svet. N i
pa um estno trditi, da sodi Fi­
ni k n ekem u centru ali celo k
blagi levici.
Fini v bistvu zagovarja sta­
lišča, ki ne izpodbijajo tradi­
cije italijanske desnice, k i ni
bila le M SI, a m p a k je imela
svoja jedra v K rščanski de­
m okraciji, v L iberalni stranki
in drugje. P redsednik poslan­
ske zbornice odločno zago­
varja enotno nacionalno drža­
vo in patriotizem . Zagovarja
red, za ko n e in državne insti­
tucije, kjer je im ela desnica
vedno m očne postojanke. K o­
nec koncev je bil že stari M S I
zasidran m e d po klicn im i vo­
jaki, m ed sodniki, v tajnih
službah in v drugih državnih
aparatih. V parlam entu je bi­
la stranka izolirana, v in stitu ­
cijah in v širši družbi pa je
im ela p o m e m b n e zagovorni­
ke. To, da danes Fini brani in­
stitucije, avtonom ijo sodstva
in državne aparate, ni novost,
saj sodijo v sklop trdne na­
cionalne države.
Fini zagovarja integracijo
novih priseljencev. Tudi ta
ideja ni revolucionarna. V bi­
stvu p o m en i integracija to, da
se novi priseljenci vključijo v
delovne procese, da spoštuje­
jo državo, v kateri prebivajo
in da v končni fa z i sprejm ejo
njene vrednote. Tako nekako
je nastala A m erika. Integra­
cija v bistvu ne izpodjeda te­
m elje v nacionalne države,
njenih vrednot in sim bolov. V
tem sm islu F ini zagovarja
ustavo in je m arsikdaj blizu
stališčem predsednika repu­
blike Napolitana. Tudi social­
na solidarnost ni tuja določe­
nim strujam italijanske zgo­
dovinske desnice. F ini de­
ja n sko ustvarja podobo itali­
ja n ske desnice, ki bi bila podobnejša francoski, nem ški in
drugim , kjer so desnosredin­
ske sile na vladi. Fini govori
nekaj p o vsem norm alnega za
evropskega desnega liderja,
čeprav je zapustil skrajnosti,
ki še obstajajo: to je njegova
preobrazba.
Finijeva stališča pa se v Ita­
liji zazdijo čudna, izzivalna in
nenavadna, ker je večji del
ita lijanske desnice p revze l
Berlusconijevo “anom alijo”in
B ossijev populizem . B erlus­
conijeva anom alija traja od
Vitezovega vstopa v politiko.
Zaradi m nogih vidnih in sen ­
čnih razlogov Berlusconi pre­
prosto ne m ore ločevati sebe
ko t d ržavnika in sebe kot
p o d jetn ika . B erlusconijevo
bogastvo in televizije so na­
m reč nastali v nezdravem
prepletanju m ed politiko in
gospodarskim i interesi, ki so
bili značilni za prvo republi­
ko. Berlusconi je stopil v p o ­
litiko, ker sta se tako K D kot
Craxijev P S I “sta lila ” m ed
škandali, alternative ni bilo,
brez prijateljev na vladi pa bi
lahko skopnelo tudi Berlusco­
nijevo bogastvo. V nevarnosti
je bilo verjetno še m nogo
drugih podjetnikov, ki so bili
prva V itezova opora.
Berlusconijeve volilne zm a ­
ge, njegovo dolgoletno vlada­
nje pa niso ugasnili vseh
ognjev, vseh nevarnosti, vseh
obtožb in procesov, ki so stra­
šili Viteza že ob odločitvi, da
vstopi v politično areno. Ber­
lusconi je zm agovalec in obe­
nem je tn ik lastnih zm ag in ti­
stega sveta, v katerem so p o ­
gnali korenine sadeži njego­
vega uspeha. N ad Berlusco­
nijem bdijo perm a n en tn e ne­
znanke. M ed političnim i sta
gotovo Bossi in Severna liga.
Stranka sodi po svojih vred­
notah na desno, obenem pa je
tesno vezana na teritorij in
zn a zelo spretno izkoristiti ti­
soč strahov in nezadovoljstev, k i tlijo na severnih rav­
ninah in ob vznožju Alp. Liga
je glas tisočih zvonikov, tiso­
čih drobnih zahtev, m nogih
želja, strahov in sovraštev.
Bossi noče sp rem en iti sveta,
zna pa izkoristiti predpolitično žuborenje severa in z njim
brez olepšav pogojevati Ber­
lusconija.
Fini je razum el, da je se­
danje anom alno stanje itali­
ja n sk e desnice odvisno od
priletnega Berlusconija in bol­
nega Bossija. V sm em L ju d ­
stvu svobode ne vidi prave bo­
dočnosti, verjetno se kesa, da
je pripeljal N acionalno za ­
vezništvo do fu zije in skuša
gledati “preko". M orda je m ed
njegovim i am bicijam i tudi jutrijšnje N apolitanovo mesto.
D el pripadnikov bivše Finijeve N Z se ne strinja s svo ­
jim bivšim liderjem. Ta drža
pa je oportunistična. Seda­
njost je nam reč še vedno B er­
lusconi, on odloča o m estih in
karierah. Bodočnost desnice
pa ni Berlusconi. F ini se torej
ne usmerja na levo, am pak za­
risuje pot, ki bo prišla, ko ne
bo Vitez več na oblasti.
Ha colpito a n c h e la C om unita nazionale italiana in Slovenja e C roazia
La dura scure di Tremonti
La scure di T rem onti h a colpito e in m odo
vistoso anche la com unita nazionale italian a
in sed iata in Slovenia e Croazia. NelTanno in
corso i finanziam enti sono stati ridotti di un
terzo rispetto al 2008 quando e ra al governo
Prodi. M a il peggio deve ancora venire. Se ri­
m an e lin d ic a z io n e del governo nella fin an ­
ziaria, i tagli p e r il fu tu ro sono “m o rtali”. P er
il trien n io 2010 - 2012 T rem onti in fatti non
h a previsto alcun finanziam ento della legge
193/2004 sulla cui base vengono assegnati
contributi alla com unita nazionale italian a ed
alle organizzazioni degli esuli.
I presidenti dell'U nione italian a F urio R a­
din e della g iunta esecuita dell'U I M aurizio
Trem ul h an n o scritto nei giorni scorsi ai p re ­
sidenti di C am era e Senato F ini e Schifani ed
han n o chiesto il rip ristin o dei finanziam enti
del 2008, evidenziando com e le m an cate risorse avrebbero conseguenze m olto negative
su tu tta la com unita nazionale italiana, m a so­
p ra ttu tto sulla scuola e sulla lingua italian a in
Slovenia e Croazia. I due dirigenti si sono rivolti con un a lettera anche ai presidenti di tutti i gruppi p a rlam en tari ed alle com m issioni
bilancio ed esteri di en tram b i i ram i del p a r­
lam enta. Va detto che il P artito dem ocratico,
prim a firm ataria la sen. Tam ara Blažina, avev a presen tato in Senato un em endam ento al­
la fin an ziaria a favore della com unita ita lia ­
na (come anche di quella slovena), m a sono
stati tu tti respinti dalla m aggioranza.
La constatazione a m a ra e che si tra tta di
poste veram ente piccolissime nei bilancio statale, che incidono pochissim o anche in situazioni di crisi com e questa, m a la loro drastica riduzione pub provocare d an n i incalcolabili, cancellando re alta associative ed attiv i­
ta che u n a volta spente sa ra m olto difficile se
non im possibile riattiv are.
novi matajur
Četrtek, 10. decem bra 2009
II M inistero delTIntem o ha
pubblicato nei giorni scorsi il
“III R app o rto d e irita lia sul1’attu azio n e della Convenzio­
ne quadro p er la protezione
delle m inoranze nazionali” in
cui viene am p iam en te illustra ta an ch e la situ azio n e
della m in o ran za slovena nel
Friuli V enezia Giulia.
La C onvenzione e sta ta
a d o tta ta a S trasburgo il 1.
febbraio 1995, e sta ta ratificata dalF Italia il 28 agosto
1997 ed e e n tra ta in vigore il
1. m aržo 1998. L a su a applicazione viene sottoposta a verifica periodica da p a rte del
Consiglio d ’E u ro p a tra m ite
un suo Com itato consultivo di
esperti. Ed e su rich iesta di
q u e st’ultim o che il n o stro
M in iste ro d e lT In te m o h a
com pilato il III rapp o rto . II
prim o rap p o rto e ra del maggio 1999, in seguito ad esso il
C onsiglio d ’E u ro p a av ev a
ad o ttato u n a p rim a O pinione
sulla situ azio n e delle m in o ­
ranze nazionali in Ita lia e
aveva com piuto anche u n a
visita nel nostro paese. II secondo ra p p o rto e del m aggio
2005 e vi aveva fatto seguito
u n a visita in Ita lia (a R om a,
Trieste e U dine) nel gennaio
del 2005. Ne e ra seguita u n a
seconda O pinione. Va detto
che le O pinioni non h an n o
valore n o rm ativ o o prescrittivo, m a h a n n o tu tta v ia u n a
grande v alen za politica.
Q uesto R ap p o rto del M i­
nistero delTIntem o e diviso in
tre p arti. U n a p rim a di carattere generale rig u ard a 1’attuazione della C onvenzione
q uadro p e r la protezione del­
le m inoranze linguistiche nel
n o stro o rd in a m e n to . N ella
seconda p a rte si procede analiticam en te a verificare 1’applicazione della C onvenzione
articolo p er articolo, nella terza invece ci sono delle schede, m in o ran za p e r m in o ra n ­
za, predisposte dal M inistero
sulla base dei dati forniti dalle prefettu re della province in
cui sono sto ricam en te insed iate le m inoranze stesse. II
“dossier” e n aturalm ente molto am pio e rig u a rd a tu tte e
dodici le m inoranze in Italia,
esam in a a m p iam en te la si­
tu azione dei Rom e Sinti, in
un p u nto specifico tocca a n ­
che la m in o ran za ita lia n a in
Slovenia e Croazia, oggetto, si
dice, di p artico lare attenzione da p a rte del M inistero degli E steri italiano. Noi ci sofferm iam o su q u an to scritto a
pro p o sito della m in o ra n z a
slovena.
Si p a rte dalla legge di tu-
P e n i C o n s ig lio d ’E u ro p a s u ll’a ttu a z io n e d e lla C o n v e n z io n e g u adro
zia e C ividale del F riu li”.
III Rapporto stilato dal Ministero
delFIntemo sulle minoranze
P er q u anto rig u a rd a la toponom astica e la segnaletica
bilingue, in applicazione del­
la legge 38, il p residente del­
la Regione deve e m a n a re un
decreto che definisca 1’a rea di
applicazione (art. 10). Cio e
accaduto il 18 dicem bre 2008
su proposta del C om itato p a ­
ritetico ed il decreto recepisce
le considerazioni del C om ita­
to in ordine alla “facolta di
utilizzo delle v a ria n ti locali
della lingua slovena” e sul rispetto delle diverse sensibilita presenti sul territo rio . Con
questo atto, integrato con ulte rio ri decreti del P residente
della Regione , e sta ta d ata
p ien a attu azione alle diposizioni delTart. 10 delle legge
38, afferm a il R apporto del
M inistero delT Intem o.
tela della m inoranza slovena,
a d o tta ta dal p a rla m e n to ita ­
liano nel 2001 (la fam osa 38)
con u n ’osservazione interessante. “Scopo della n o rm a e
quello di assicu rare uniform ita nelle m isu re di tu te la di
ta le m in o ran za p resen te n el­
la m aggior p a rte delle p ro ­
vince di quella regione, alcune delle quali godevano di un
regim e di tu te la p artico lare
d eriv an te d a accordi intern azio n ali stip u lati a seguito
delle vicende belliche della
se co n d a g u e rra m o n d iale.
Q ueste circostanze, prosegue
il rapp o rto , u n itam en te alla
posizione di v icin an za geo­
g r a f k a della co m u n ita di ling u a slovena alla p a tria d ’origine, h an n o suggerito 1’opp o rtu n ita di e m a n a re u n a
legge specifica in favore di ta ­
le m in o ran za”.
URTIJEl
ST. ULRICH
ORTISEI
t
raion a r te ja n e l |
G evverbezone
zon a a r t i g i a n a l e ;
A proposito delTarticolo
d ella C onvenzione q u ad ro
sul dialogo intercu ltu rale, il
NelTarticolo che fa riferi- R apporto p ren d e in esam e la
m en to ai ra p p o rti transfron- legge regionale di tu te la del­
talieri, il docum ento eviden- '• la m in o ran za linguistica slo­
zia che in Ita lia e in aum en- v en a (26/2007) ed in p artico ­
to il nu m ero di coloro che ri- lare 1’articolo 4 in base al quachiedono di stu d ia re lo slo- le la Regione prom uove iniveno anche p er questioni eco- ziative d ire tte a favorire la
nom iche perch e e a u m en tata collaborazione, la com prenTofferta di lavoro in Slovenia. sione e la reciproca conoAggiunge che le scuole slove- scenza tra la m in oranza lin ­
ne del Friuli V enezia G iulia guistica slovena, friu la n a e
sono fre q u e n ta te p e r il 20- g erm anofona e sostiene la
30% da b am b in i non sloveni realizzazione di progetti co­
e d a im m igrati d ai p aesi del­ m uni. La legge regionale, poi
sottolinea il R apporto, speci­
la ex Jugoslavia.
fica espressam en te che nel
II p ro b lem a della m an cata territo rio , in d iv id u ato in b a ­
attu azio n e della legge di tu ­ se alla 38, le disposizioni retela, sollevato d alla seconda gionali rig u ard an o anche il
O pinione del C om itato dei resiano e le v a ria n ti lingui­
m in istri del Consiglio d ’Eu- stiche delle Valli del Natisoro p a, e g iunto a soluzione, ne, del Torre e della Val Cascrive il rapporto. II C om ita­ nale. E aggiunge: “Si devono
to istituzionale p aritetico per quindi co nsiderare sup erate
i problem i della m inoranza le osservazioni form ulate dal
slovena h a p redisposto la ta- Comitato paritetico che ha seb ella che in d iv id u a i com uni gnalato te n tativ i di non ricoin cui e tradizionalm ente p re­ noscim ento di espressioni lin­
sen te la m in o ran za slovena. guistich e d ia le tta li tip ich e
L a d elim itazione p ro p o sta e della provincia di Udine". A
sta ta a p p ro v a ta con decreto proposito della legge regiodel P resid en te della Repub- n ale di tu te la degli sloveni, il
blca il 12 settem b re 2007. rap p o rto considera rilev an ti
Con tale provvedim ento, ag­ le norm e relativ e alTassetto
giunge poi il rap p o rto del M i­ istituzionale che prevede un
n istero delT Intem o “e sta ta Albo regionale di en ti ed oraccertata la presenza della co­ g an iz zazio n i slovene, u n a
m u n ita di lingua slovena n el­ C om m issione regionale conle p a rti centrali dei com uni di sultiva e la C onferenza re ­
T rieste e G orizia e nella citta gionale sulla tu te la della m i­
di C ividale con T inserim ento n o ran za slovena.
di d ette a ree nelle zone sogIn relazione alTarticolo 7
gette a tu te la ”.
della C onvenzione q u ad ro
che si riferisce alTassociazionism o, il R a p p o rto cita
TUnione culturale econom ica
slovena (SKGZ) e la Confed erazio n e delle organizzazioni slovene (SSO) com e
“organizzazioni riconosciute
e rap p resen tativ e della co­
m u n ita n azionale slovena”
che rag gruppano nel proprio
am bito la m aggior p a rte del­
le organizzazioni slovene “e
sono interlocutori delle diverse istituzioni europee, n a ­
zionali e locali, in Italia e Slo­
v en ia ”.
II R apporto tocca anche la
questione religiosa. In alcune
p arrocchie tu tte le p a rti del­
la litu rg ia vengono celebrate
in lingua slovena, m en tre in
altre parro cch ie la liturgia
viene m a n te n u ta solo p e r i
can ti tradizionali e le preghiere. In alcune circostanze
p artico larm en te solenni nel
Friuli V enezia G iulia la litu r­
g ia v ie n e c e le b ra ta nelle
q u attro lingue p resen ti in re ­
gione: italiano, friulano, sloveno e tedesco.
Un capitolo im p o rtan te e
rappresentato dai program m i
televisivi in lingua m inoritaria. II Com itato consultivo gia
nella seconda O pinione av e­
va afferm ato che “le A utoritži com petenti dovrebbero imp eg narsi a tro v are u n a solu­
zione tecnica p er ovviare alle difficolta di ricezione dei
program m i trasm essi in alcune a ree di insediam ento
D o k on ca leta 2 0 1 0 b od o v S lo v e niji ugasnili p rizem ne a n a lo g n e TV oddajnike
Programi vidni s sprejemnikom za MPEG 4
V Sloveniji naj bi p rav ta ­
ko kot v ostalih d ržav ah čla­
nicah E vropske unije km alu
dokončno prešli z an alo g n e­
ga n a digitalno o d d ajan je ra ­
dijskih in televizijskih p ro ­
gram ov.
A nalogne TV oddajn ik e
naj bi ugasnili n ajk asn eje
konec leta 2010, zato se bodo
m orali vsi tisti, ki so doslej v
Sloveniji ali drugod sp reje­
m ali TV p rogram e p rek sob­
ne ali strešn e a n ten e (prizem na radiodifuzija), o p re­
m iti z ustrezn im dodatkom ,
da bodo lahko še naprej gle­
dali slovensko televizijo. To
v elja seveda tu d i za vse nas,
ki živim o v Italiji. M ožnosti,
da ne bi izgubili vidljivosti
slovenskih TV p rogram ov je
več.
Slovenski televiziji bom o
lahko še vedno sledili preko
satelita. S atelitsko rad io d ifu ­
zijo u p o rab lja ja v n a ra d io te­
levizijska hiša RTV Sloveni­
j a za o d d ajan je dveh televi­
zijskih in šestih rad ijskih n a ­
cionalnih p rogram ov po sa ­
telitu E u telsat H ot B ird po
sistem u DVB-S s pogojnim
dostopom po sistem u Viaccess.
Za sprem ljanje program ov
RTV Slovenija je potrebno
sp rejem ni sistem n a stav iti
n a o rb italno pozicijo 13°E
(vzhodno), v ertikalno p o lari­
zacijo, frek v en co 12.303
MHz, simbolno hitrost 27.500
in kodno razm erje 3/4. V ko­
lik o r sa telitsk i sp rejem n ik
program ov p ri sam odejnem
iskanju ne najde, je tab ela
servisov in številk prip a d ajo ­
čih slikovnih in zvokovnih p a ­
URTIJfel
ST. ULRICH
ORTISEI
Jeuf de Frea
Grodnerjoch
passo Gardena
Jeuf d e S ela
S ellap ass
passo Sella
k eto v n a razp o lag o na
h ttp ://w w w .rtv slo .si/stran i/p ro g ra m i-n a -sa te litu /8 5 .
RTV Slovenija p a n ekatere
svoje vsebine zaklepa oziro­
m a kodira s sistem om Viaccess, tako da je za njihovo
vidljivost p o treb n a posebna
satelitska kartica, ki jo je tre ­
b a n aročiti (stane približno
16 evrov), nato p a v stav iti v
svoj sa te litsk i sp rejem n ik .
Zato je seveda potrebno im e­
ti sprejem nik z m ožnostjo
d ek odiranja Viaccess, ki ga
poleg Slovenije uporabljajo
delle m inoranze in teressate
com e nel caso dei ladini di
Belluno e degli sloveni di
U d in e”. II R apporto questa
volta afferm a che su questa
posizione si e m ostrato Con­
corde anche il C om itato p a ­
ritetico che h a auspicato la
soluzione delTannoso proble­
m a. Aggiunge inoltre che nel
vigente co n tratto approvato
dal M inistero delle com unicazioni e che scad ra il prossim o 31 dicem bre, sono State
previste p e r la prim a volta
trasm issioni in lingua slove­
na anche p er la provincia di
U dine. ConTe noto pero nulla e cam biato. M a afferm a il
M inistero delTIntem o “le esigenze espresse dalla com uni­
ta slovena della provincia di
U dine troveranno invece una
piu facile soluzione con Timm inente trasferim en to delle
trasm issioni TV sulla rete digitale te rre s tre ”.
II R apporto, citando il Co­
m itato paritetico, m ette in luce la drastica riduzione delle
risorse d estin ate alle a ttiv ita
culturali della m inoranza slo­
v en a p er il 2009, 2010 e
2011, notando pero che p e r il
2009 la posta in bilancio e
sta ta integ rata con il m ilione
di euro in un prim o m om ento cancellato.
A proposito delTuso della
lingua slovena nella pubblica
am m inistrazione, il rapporto
evidenzia che nel dicem bre
del 2007 e stato istituito presso la P re fe ttu ra di T rieste lo
Sportello unico statale per gli
sloveni che consente a tutte le
am m inistrazioni pubbliche di
gestire in fo rm a associata un
ufficio unico rivolto ai cittadini sloveni.
A ggiunge inoltre che sono
State “preše opportune intese
fra il m inistero p er gli Affari
regionali e gli E nti locali p e r
T attivazione di un Ufficio
cen trale nei com uni di Gori
Infine c’e la questione scolastica. II rap p o rto del M ini­
stero delTIntem o scrive che le
scuole m ate rn a ed elem entare bilingue di San P ietro al
N atisone, con T entrata in vi­
gore della 38, sono state ri­
conosciute com e stata li, e
sta ta com pletata la pro ced u ­
ra di statalizzazione e c’e sta ­
ta Testensione alTistruzione
secondaria di prim o grado.
In o ltre e sta ta istitu ita la
C om m issione scolastica re ­
gionale p e r 1’istru zio n e in
lingua slovena di cui restano
da definire le com petenze. II
rap p o rto rip ren d e anche la
segnalazione del C om itato
p aritetico sulla m an cata istituzione della sezione slovena
del C onservatorio T artini di
Trieste e sulTassenza di di­
sposizioni specifiche p e r le
scuole con lingua d ’insegnam ento slovena nella riform a
generale recen tem en te a d o t­
ta ta dal p arlam ento. A ggiun­
ge pero che in sede di dibattito p a rla m e n ta re il M iniste­
ro com petente ha accolto un
ordine del giorno che impegna il governo a ten e re in
considerazione le esigenze di
tali scuole. Tra i progetti scolastici citati c’e anche il progetto Sentieri-Stazice.
II rapporto puo essere consultato sul sito del M inistero
d elT Intem o w w w .interno.it
nella sezione D ocum enti.
še v Švici, H rvaški in števil­
nih drugih državah. Poleg
ja v n e RTV p a preko satelita
od d aja svoj program še TV
Pika, in sicer po satelitu Hellas Sat 2.
Slovenske program e p a bo
m ogoče povsod v naši deželi
(ponekod se jih že da) gleda­
ti tudi preko digitalne p ri­
zem ne video radiodifuzije.
T reba pa je biti pozorni pri
n akupu digitalnega sp rejem ­
nika, ki g a bom o m orali p ri­
ključiti n a televizijo, ali tele ­
vizije z in teg riran im odkodirnikom . Za sprejem slo­
v enskih p rogram ov je n a ­
m reč n u jn a podpora za sta n ­
d a rd k o d ira n ja M PEG 4
(H.264 za sliko in AAC za
zvok), m edtem ko se v Italiji
in drugod v tujini v glavnem
še vedno uporabljajo starejši
stan d a rd i (M PEG 2). Taki
sprejem niki niso p rim ern i za
slovenski trg.
Če im am o le odkodim ik za
standard M PEG 2, slovenskih
program ov nam reč ne bom o
mogli videti, s takim , ki po d ­
p ira višji stan d ard , pa bom o
lahko videli tako slovenske
kot italijanske program e. N e­
k a te re televizije z in teg rira­
nim sprejem nikom za M PEG
2 im ajo sicer tudi posebno re­
žo, v k atero lahko vstavim o
kartico, ki odkodira signale
M PEG 4. Več inform acij na
sp le tn i stra n i h ttp ://d v b t.apek.si.
novi matajur
Otroška
Č etrtek, 10. decem bra 2009
Miklavž je obiskal slovenski kulturni
center in se pogovarju z otroci, s starši an z noni
Svet Miklavž je v Špietre
obdariu vse te pridne otroke
Srečali so ga v dvorani Inštituta za slovensko kulturo
Svet M iklavž je p a m e su puno veseja an sladčin tu d i v Špietar. Tuole se je zgodilo v petak, 4. dičemb e ija , v dvoran i In štitu ta za sloven­
sko kulturo.
Čakalo ga je puno o tru o k n aših
dolin, an z vsakim s e je Svet Miklavž
nom alo pogovoriu, kajšan od njih je
tu d i zap ieu ’no p iesam an sevieda,
vsakem u je Šenku an sladak ‘spom in’
srečan ja. Nie p a im eu za sabo bom ­
bone a n čokolado sam uo za te m a­
le, Šenku jih je tu d i nek aterim veli­
kim (staršim al p a nonom ), ki so po-
viedal Svetem u M iklavžu, kaj so pa
oni dobili za Šenk tekrat, ki so bli oni
otroc: puno k rat so ble šibe, če otrok
nie biu p ru priden, če p a je biu, je
dobiti m an darine al bom bone. Ja, so
bli drugi cajti, kduo vie pa, če buj
gardi ku teli...
iP P
O troci d v o je zič n e šuole, p ru za p ru tisti, k i o b isk u jejo č eta rti an p e ti razred, so an
lieto s na p ra vli lepe jaslice, k i jih vsa k lahko gre g le d a t do konca b o žičnih p ra zn ik u
v šp ie ta rsk o B e n eško galerijo
novi matajur
— Kultura —----------
Četrtek, 10. decem bra 2009
Guziranje, ora la ricerca
naviga verso altri approdi
Lo studio presentato venerdi 4 nella sede della Finestra sul mondo slavo
E sito di u n la v o ro avv iato q u a n d o v e n n e m esso a
p u n to il p ro g e tto d ella F in e ­
stra sul m ondo slavo, nel
2001, la p u b b licazio n e ‘Guzira n je - D alla S ch iav o n ia
v e n e ta aH’O n g h eria con le
sta m p e dei R em o n d in i’ cura ta d a D o n a te lla R u tta r offre u n ’a n a lisi p re c isa su un
fen o m en o sin o ra q u a si inesplorato che h a rig u ard ato , a
p a rtire d a lla m e ta del S ettece n to , a n c h e la B e n e c ia .
A nalisi p recisa m a n on comp leta, com e e sta to rib a d ito
nel corso d ella p resen tazio ne a v v e n u ta v e n e rd i 4 dicem b re a T ribil su p e rio re .
L’e d iz io n e trilin g u e (o ltre
che in ita lia n o , i te s ti sono
p ro p o sti in sloveno ed in inglese) sa ra in fa tti u n a so rta
di b ig lie tto d a v isita che
v e rra in v ia to alle m ag g io ri
istitu z io n i, c u ltu ra li e non
solo, d ei P aesi b a lc a n ic i dove i ‘g u z ira v c i’, i v e n d ito ri
sta g io n a li di m erci, so p rattu tto stam pe, h an n o operato,
con la s p e ra n z a di ritro v a re
in qu ei luoghi le tra c c e del
loro passaggio.
II p rezio so volum e, ricco
di im m agini delle stam p e dei
R em o n d in i e di d o cu m en ti
d ell’epoca, e sta to fin an ziato dal C om une di S treg n a
(p e r in te re ssa m e n to , in p artico la re , d e ll’ex vicesin d aco
D avid e Clodig), d al C entro
reg io n ale di c a ta lo g a zio n e e
re sta u ro dei b en i c u ltu ra li e
d a lla C o m u n ita m o n ta n a
T orre, N atiso n e e Collio. II
sin d aco di S tre g n a M a u ro
V eneto, in te rv e n e n d o alla
p re se n ta z io n e , h a ric o rd a to
com e il popolo delle Valli del
N atisone “h a sem p re fa tto di
n e cessita v irtii, u n atteg g iam en to che c a ra tte riz z a tu tto ra il n o stro te r r ito r io ” ed
h a ric o rd a to , in o ccasione
del g io rn o di S. B a rb a ra , un
altro asp etto doloroso che h a
toccato q u e ste te rre , quello
d e ll’em ig ra z io n e p e r u n p o ­
što di la v o ro nelle m in iere.
D o n a te lla R u tta r h a invece eso rd ito p a rla n d o di quella so rta di m ito, di racco n to
a p p a ssio n a n te che sono le
vicen d e dei ‘g u z ira v c i’, u n
ra cco n to che risc h ia v a di
a n d a re p erd u to . “A bbiam o
tro v a to d o cu m en ti che conferm an o com e ci sia sta ta
u n ’organizzazione, u n a struttu ra d ed icata al com m ercio
am b u lan te. Ne h a p a rla to
con piii dovizia di particolari (e m olti a ltri se ne tro v an o
nella pubblicazione) A lba Zanini, a cui si deve la p a rte
fo n d a m e n ta le della ricerca.
U n lav o ro che p re n d e piede in u n p u n to p reciso della
m a p p a della S lav ia v e n e ta
del S ettecento, u n edificio situ a to di fro n te alla c h iesa di
S. P ie tro al N atiso n e (allo ra
- siam o n el 1776 - si chiam a v a S. P ie tro d e ’ Schiavoni) ad ib ito ad ag en zia della
d itta R em o n d in i di B assan o
del G rap p a. L a b o tte g a , con
a ll’in te rn o u n ricco assortim en to di m erci, s o p ra ttu tto
sta m p e , e ra g estito d a u n
b a ssa n e se , V alen tin o G uazzo. D a .q u i p a r ti u n am p io
tra ffic o c o m m e rc ia le che,
nei d ecen n i successivi, tocco
m olte lo c a lita d e ll’E st europeo.
C hi e q u a n ti fu ro n o i ‘gu­
z ira v c i’ d e lla B enecia? Sono
sta ti rin v e n u ti circa 300 do­
cu m en ti su q u elle com prav en d ite, con circa 700 nom i
(p u b b licati in o rd in e alfabetico a conclusione della p u b ­
blicazio n e) che com paiono
in c o n tra tti di acq u isto di
m erci. E ssen d o solo i capico m p ag n ia, si p u o p e n sa re
che i ‘g u z ira v c i’ sian o stati
alm en o 2 m ila.
A lla p re se n ta z io n e sono
in te rv e n u ti a n c h e gli a u to ri
di tre in te rv e n ti che servono
s o p ra ttu tto a c re a re la cornice del fenom eno. P e r Alek­
sej K alc, stu d io so di sto ria
delP em ig razio n e, “la n o stra
p ercezio n e degli spostam enti da q u e ste te rre e le g a ta a
te m p i re c e n ti, si e sem p re
pen sato che in tem pi piu lonta n i n o n si e m ig rav a p e r
q u e ll’in d o le p a rtic o la re del
popolo slavo, p riv o di in trap re n d e n z a . U n a te si cam pa-
I L L .I U
mm
Qui a lato g li intervenuti
alla presentazione: da sinistra
Milano, Giacomello,
Veneto, Ruttar e Zanini.
Sotto una parte del pubblico
f
S papirjem
od vrat do vrat
ta in a ria , com e d im o stra
q u e sta ric e rc a .”
A le ssa n d ro G iacom ello,
resp o n sa b ile d ella c a ta lo g a ­
zione delle sta m p e e dei di-
L ^ hit i t n O
Iti
Mnht'.i
segni presso il C entro re g io ­
n a le di ca talo g a zio n e e r e ­
s ta u ro dei b e n i c u ltu ra li a
V illa M a n in di P a ssa ria n o ,
h a in c e n tra to il suo in tervento sui pochi docum enti in
cui co m paiono liste di sta m ­
pe, che sono s ta te poi confro n ta te con il catalogo dei
R e m o n d in i, so fferm a n d o si
poi su u n p ro g etto che il
C entro di catalogazione e re ­
sta u ro h a av v ia to con la
M a u rita n ia , e sui p a ra lleli
sto rici e c u ltu ra li tra quell’e sp e rie n z a e quella della
B enecia.
In fin e A lb e rto M ila n o ,
e sp erto di im m ag in i e sta m ­
pe popolari, h a svelato com e
i R em odini producessero a n ­
che sta m p e che e ra n o v eri e
p ro p ri plagi, copie di quelle
o rig in a li di A ugsburg, vendu te ovviam ente a prezzi piu
c o n v e n ie n ti: u n p ro d o tto
econom ico, m eno sofisticato,
m a che co n q u isto i m erc ati
della G e rm a n ia e d ell’E urop a o rien ta le .
O ra la ric erca sul fen o ­
m eno ‘g u z ira n je ’ cerca nuovi ap p ro d i, p e r p ro v a re a cap ire sino a dove si sp in sero
i v e n d ito ri a m b u la n ti beneciani. Con la consapevolezza, com e h a affe rm a to D o­
n a te lla R u tta r, che “p e r noi
a b itu a ti a p e n sa re alle viciss itu d in i del confine nel XX
secolo, fa b e n e riv o lg erci
an c h e ad un p a ssa to piu
lo n ta n o , q u a n d o a ltro e ra il
senso del confine e d ell’and a re p e r il m ondo.”
Michele Obit
Due esempi
di stampe presenti
nel catalogo
Remondini
e pubblicate
nel libro sui ‘guziravci'
s p r v e stra n i
G uziranje pom eni pro­
dajan je drobnarije od hiše
do hiše, gre torej za dejav ­
nost, ki je še vedno aktual­
na. K njiga p a sega v zgo­
dovino sezonske dejavnosti
prebivalcev alpskega loka,
ki so v zim skem času od­
hajali od dom a v ravnino in
v oddaljena m esta te r tam
opravljali razne poklice: od
zidarskih del in b ru šenja
nožev (značilni in najbolj
poznani so rezijanski b ru ­
sači) vse do p ro d a ja n ja
o b rtn ih izdelkov. K njiga
G u ziranje p a o b ra v n av a
dokaj nepoznano nišo: pro­
dajo tiskovin, p ap irja in
knjig podjetja Rem ondini iz
k raja B assano del G rappa.
S tem poslom so se od leta
1750 ukvarjali tudi n ekate­
ri B enečani, ki so s tiskoviham i hodili širom po Evro­
pi in to od B alkana do R u­
sije, N em čije in Ogrske te r
sledili tokovom rek Save,
Drave, D onave in Tise. Do­
m ov so večkrat prinašali
drugo blago in n a tak način
omogočili precej donosen
posel, k ije privedel tudi do
investicij v hiše in razne do­
brine.
V knjigi nas Aleksej Kalc
uvodom a seznani s p o ja­
vom sezonskih in tudi tra j­
nih m igracij. V splošno slo­
venski zavesti je znano od­
hajan je B enečanov po d ru ­
gi svetovni vojni, ki im a tu ­
di m očno politično valenco.
D ejansko p a segajo odhodi
v čas pred prvo svetovno
vojno tja do 19. stoletja in
prej. G uziranje, ki je zade­
valo tudi B enečane iz ra ­
zličnih vasi, in je torej bilo
razvejano in specifično za
vsak kraj, sodi v tradicijo
prebivalcev hribovitih po­
dročjih. Služit k prem ožnim
družinam so odhajale m la­
de ženske, moški p a so od­
hajali opravljat razna, pred­
vsem težka, dela, kot so bi­
li zidarstvo, izdelava opek
in tudi bolj specializirani
poklici. Z zim skim zasluž­
kom so nadom eščali to, kar
ni moglo dati poletno delo
n a polju.
Povsem drug pojav je
odseljevanje v oddaljene
dežele in preko O ceana v
A m eriko in drugam . To je
bilo trajnejše izseljevanje,
ko se izseljenci večkrat ni­
so več vrnili in so njihovi
potom ci še vedno v tujini.
N ajnovejše je bilo od h aja­
nje s trebuhom za kruhom
po drugi svetovni vojni, ki
je tisto nam najbolj znano.
Kot piše Alba Z anini, je bi­
la prodaja p a p irja in tisko­
vin tisk a rn e R em ondini
nedvom no niša. Očitno pa
je bila tisk arn a poznana,
saj so njene proizvode ce­
nili v Nemčiji, n a Ogrskem,
v Rusiji, na B alkanu in
drugje. N ekateri Benečani
in tudi m ala beneška po­
djetja so se ukv arjala s
tem “eksportom ”, k ije več­
k rat postal še “im port” dru­
gega blaga, ki so ga trgov­
ci prodajali v dom ačih k ra ­
jih. Alba Zanini je ob sploš­
nih dokum entacijah izbra­
la dodaten seznam številnih
pogodb, terjatev, prodaj itd.
Skratka, trgovanje je bilo
očitno dober posel.
A lessandro Giacomello
in Alberto M ilano pa sta se­
stavila nek poskusen k a ta ­
log tiskovin podjetja R e­
m ondini. G radivo je razno­
vrstno in vsekakor zanim i­
vo, bolj kot v sam o guzira­
nje p a sodi v delovanje ti­
skarne Rem ondini. Kaj so
torej B enečani prodajali?
Večinom a svete podobice,
ki so jih natisnili v b arv ah
ali v čm o-beli tehniki. Gre
za različne svetopisem ske
zgodbice p rav tako razli­
čnega form ata, la jih je ti­
sk a rn a očitno od nekod
“posnela” in nato natisnila
na različne vrste papirja.
Velikokrat je šlo za drago­
cen papir. Podobice pa ni­
so bile edina ponudba.
Tiskali so tudi posvetne
in okrasne sličice, kot so
prizori z lova, srečanje med
fantom in dekletom , biva­
nje v n aravi itd. D elali so
nadalje podobe pom em b­
nih osebnosti in m estnih
. okrajev, skratka, versko in
posvetno “blago”, ki so ga
tiskarji dokaj skrbno izde­
lali in pazili n a vsestransko
kakovost tiska. Posebnost
so dekorirani papirji (od ro­
žic do abstraktnejših deko­
racij) razhčnih vrst. Im am o
tako francoski papir, po­
zlačen papir, indijski p ap ir
in francoski dvorni papir.
Očitno gre za dragocen m a­
terial, ki so ga tiskarji obo­
gatili s pisanim i okraski.
K njiga G uziranje je pos­
večena zanim ivi in verjet­
no posebni prodajalni de­
javnosti, ki je angažirala
določeno število B eneča­
nov. V bistvu je sam a knji­
ga o b lik o v an a p rim e rn o
vsebini in lahko postane sa­
m a, ob podatkih, predm et
za v dar. (ma)
novi mata]ur
Aktualno
Četrtek, 10. decem bra 2009
Judje dolin! Od Tera do Karnahte
Po Tersko, po Nediško,
po Rozajansko
tou Novi Gorici!
V četartak , 3. decem berja, tou
Novi Gorici je Zveza slovenskih
ku ltu rn ih d ru štev o rganizala ljep
ku ltu rn i večer in se je prestavila.
Tou tem večeru, an sam bel Bk-evolution je zapel eno Kekovo pesem
in še dno po Tersko, R ezijana Sil­
v a n a Paletti n a rečitala svoje p o ­
ezije, K vartet Volnik je pel kompozicjone W alterja Lo Nigro an u
m lada pevka A lessia P eressini je
navdušila publik s svojim lepim
glasom.
Giovedi, 3 dicem bre, a Nova Go­
rica la Zveza slovenskih k u ltu rn ih
društev-U nione dei circoli culturali
sloveni (ZSKD) si e p re se n ta ta con
stile, avvalendosi di mušica, poesia,
im m agini.
Le note dei Bk E volution han n o
in trodotto la serata. II gruppo della Benečija, gia ben conosciuto per
le sue perfo rm an ce anche in Slovenia, h a scaldato il pubblico con
u n a bella canzone di Checco Bergnach ed u n a di p ro p ria produzione c a n ta ta nel d ialetto sloveno del
Torre che sara inclusa nel nuovo al­
bum , di p rossim a uscita. Tale raccolta inclu d era anche u n a composizione di Silvana P aletti, 1’energica poetessa resian a, che h a deliziato la p latea con tre poesie nel
dialetto sloveno di R esia tra tte dal
libro “R ozajanski srčni rom o n en j”:
Ko citire pujajo, Ja rb o l n u človek,
D an sam i čut. P oesia nella poesia.
I suoi versi in te rp re ta n o il senso di
am icizia, di gioia, di e u ritm ia che
lega Silvana al m ondo.
Con l ’aiu to di un p ro ietto re di
im m agini e sta ta p re se n ta ta 1’attivita della Zveza nelle province di
U dine, G orizia e Trieste. L a Zveza,
n a ta il 7 ottobre 1945, persegue com e prin cip ali obiettivi la prom ozione e la valorizzazione delle a t­
tiv ita cu ltu rali degli sloveni in Italia, l’uso della lingua m inoritaria in
ogni am bito della vita, la collaborazione tran sfro n taliera. L a Zveza
Silvana Paletti tou Gorici
conta 87 a f filia ti,ll dei quali esercitan o la p ro p ria a ttiv ita nella
provincia di U dine. Tra le m anifestazioni culturali piu im portanti
predisposte dalla ZSKD si puo
m e n z io n a re “K apljice K u ltu re ”,
evento organizzato a G orizia nel­
la p rim a se ttim an a di agosto. Vi
p artecip an o gruppi sloveni, italiani, friu lan i e tedeschi. C iascun
gruppo h a cinque m inuti di tem po
p e r p re se n ta rsi ricorrendo, a piacere, al canto, al ballo, alle im m a­
gini, alla p aro la, al corpo.
A nche il teatro e u n ’apprezzata
a ttiv ita della Zveza. In questo
cam po ben conosciam o le coinvolgenti rappresentazioni del Beneško
G ledališče che gia da tem po e attivissim o sul territorio. In am bito
m usicale la Zveza collabora p er la
riuscita delTormai fam osa rassegna
corale “P rim orska poje” che fa tapp a anche nella Terska Dolina, a Zavarh. In Valle, la ZSKD d a anche
u n a m ano alL attivita can o ra del
B arski O ktet ed a quella del coro
N aše Vasi di T ipana.
L a ZSKD e insom m a u n a bella
ed im p o rtan te realta della C om u­
nita slovena del Friuli Venezia Giulia, u n a com unita che percepisce la
cu ltu ra com e b ene vitale.
ta infatti le lezioni di
m ušica della G lasbe­
n a M atica, le prove
del coro Barski Oktet
ed il Corso di dialet­
to, cultura e lingua
slovena che il prof. ■
Cerno tiene ogni sabato pom eriggio alle
15.
Sabato, 5 dicem ­
bre 2009 accanto al
num erosi študenti di
sloveno si e seduto
anche un ospite speciale, il prof. Jacob
M uller, ricercatore deH A ccadem ia
delle A rti e delle Scienze di Lubian a che ha partecipato alla lezione
dando in teressan ti spiegazioni sulla derivazione di alcune parole slovene. Al term ine delFincontro, co­
m e Sveti Miklavž, ha offerto ai partecipanti m andarini, cioccolato e...
n u trim ento p er la m ente! H a, in­
fatti, consegnato alcuni m anuali per
lo studio della lingua slovena, donati dal M inistra della R epubblica
di Slovenia B oštjan Žekš. II professor M uller, dopo essersi complim entato con gli študenti del corso,
h a sottolineato la necessita di difendere e tram andare il dialetto slo­
veno del Torre. La lingua, h a m arcato il professore, e uno strum ento
p rim ario di com unicazione: attra-
verso di essa si allacciano rapporti, si creano relazioni. Grazie ad es­
sa la com unita vive, cresce, si sviluppa. La lingua e, dunque, tratto
identificativo di un a com unita: con
la scom parsa della prim a sparisce
anche la seconda. “Non lasciam o
che questo accada!”, esclam a il pro­
fessore. “Dal dialetto alla lingua lette ra ria il passo e breve. Lo studio
della lingua slovena, a sua volta,
p erm ette di conoscere e, percio, di
utilizzare meglio le stru ttu re gramm aticali del dialetto. U na cosa aiuta 1’cdtra. Non solo! - continua il prof.
- Q ueste conoscenze linguistiche vi
agevoleranno nei rapporti con i vi­
d n i sloveni e, p e r la Terska dolina,
si ap riran n o nuove possibilita di
sviluppo grazie ad una conveniente e vantaggiosa collaborazione
tran sfro n taliera”.
Esterina
E rika Beltram e je intervistala za
revijo Stele di N adal 2010 no
viškoršeco, Esterino Pascolo. Uprosila ji je, kako s e je živielo anu djelalo, ko je bila po svetu. Preberim o,
kuo je poviedala.
»To nie lahno poviedati čase, ki
so bi hudi: sarce se stisne. Ti pride
volja pozabiti polno reči, a ne m o­
reš,« p ravi E sterina. P u stila je
Viškoršo, ko n a b a stara 19 ljet za
T erska-slovenska
besieda je boastvo!
II M useo Etnografico di B ardo e
orm ai d iventato un vivace centro
culturale della Terska Dolina. Ospi-
Prof. M uller (na desno) z ženo in s profesorjem Černo
Destinati a privati e imprese, riguardano albergo diffuso e infrastrutture
Montagna, due bandi da 12 milioni
A seguito della sottoscri-.
zione dei P ian i di A zione Locale (PAL) da p a rte di 24 istituzioni tra Regione, Com uni,
C om unita m o n tan e e P ro v in ­
ce di G orizia e Trieste, il te r­
ritorio della m o n tag n a p o tra
beneficiare nei prossim i tre
an n i di un'iniezione di ingenti risorse regionali, statali e
co m u n itarie p a ri a circa 41
m ilioni di euro.
I PAL, sui quali la Regione
h a recen tem en te investito 21
m ilioni di eu ro p e r d a re attuazione a opere pubbliche
p ro n ta m e n te c a n tie ra b ili e
ad altri interv en ti in funzione
Igor C e r n o
an ticrisi a favore delle imprese, costituiscono anche il
fo n d am en to p e r la program m azione delle iniziative da fin an z ia re con i fondi europei
del p ro g ram m a PO R FESR
O biettivo com petitivita e occupazione.
La G iu n ta regionale, su
p ro p o sta del p resid en te della
R egione R enzo Tondo, h a approvato i prim i due bandi inere n ti tale p ro g ram m a comunitario, p e r un im porto complessivo di 12 m ilioni di euro.
La R egione, in funzione
anticrisi, h a previsto nell'am bito dei due bandi, m odalita
ABBIGLIAMENTO U O M O , DONNA
V ia B orgo S an V a le n tin o , 15
A z z id a - S .P ietro al N a tis o n e
tel. 0 4 3 2 7 2 7 7 5 1
Passaparola
ABBIGLIAMENTO
Apcrto: Martetfi 8 dic. pomeriggio, domenita 13 e 20, lunedi 21 dic
accelerate di erogazione dei
contributi, consentendo a p ri­
v ati e ad im prese di richiedere anticipi fino all'80 p e r cento del contributo concesso.
II prim o bando approvato
e finalizzato a incentivare la
realizzazione di nuove inizia­
tive di albergo diffuso proposte dai Comuni delTarea monta n a e dispone di u n a dotazione di 9 m ilioni di euro.
I Com uni sono i prom otori e i registi di queste inizia­
tive e dovranno selezionare
con pro p rio avviso pubblico i
p rivati e le piccole im prese,
p ro p rie tari di im m obili, inte-
ressati a partecip are al bando
regionale con progetti di ristru ttu raz io n e e recupero di
im m obili da destin are all'albergo diffuso. A nche i C om u­
ni p o tran n o proporre proget­
ti p e r ad eguare i propri im ­
m obili a fin a lita ricettive, al1'interno del progetto integrato da p resen ta re alla Regione
en tro il 30 giugno.
II secondo bando, con u n a
disponibilita di poco superiore ai 3 m ilioni di euro, prom uove invece le iniziative dei
Com uni finalizzate a ripristin a re e riq u a lific a re in fra ­
stru ttu re, aree pubbliche, itin erari e percorsi attrezzati
con contributi p ari al 77 per
cento della spesa am m issibile ed un lim ite contributivo di
500 m ila euro.
LA BO R A T O R IO ARTIGIANALE
gubane, strucchi,
strucchi lessi, focacce,
prodotti tipici delle Valli del
Natisone, strudel di mele,
crostate, torte rustiche,
biscotti...
N e g o z io e la b o ra to rio
a p e rto a n c h e nei giorni festivi
C h iu su ra se ttim a n a le :
lu n ed i
jFraz. A zzida - San Pietro al N atiso n e -Tel./Fax 0 4 3 2 7 2 7 2 3 4 :
I
Nel m e se di cficeitifjre SEMPRE APERTO
iti tou Zvicero, prej tou francoski
kanton, potem kjer se uori miiknemško. »Moj oča je žej živol ejtu,
ja z sem šla ta njem u. Tou Italiji, to
niebo diela: če si tj el preživiti, si
m oral pustiti souse anu iti. N ajveč
težki časi se jih p ren ala z muki, ki
so polno več tardi kuj frančesi. Zvicerije so bi racisti. M i smo bi »Zingari« - pravi E sterina - smo bi souso to slabo. Če u bi kak problem ,
če kateri je stuorol kej slabaa, ijeh
je bil nas!« Tej sousje naši em i­
granti E sterina nie poznala ne
frančesa ne m uka. »Parveč, sem
provala kom unikati z rokam i. Sla­
bo so te sousje merkali. Jo j! Smo bi
deleč od hiše in sm o se m jeli tru ­
diti za m ieti m alo rišpieta!«
E sterina je živiela Za m alo z
očon. N a obrietla, kje živiti sam a.
»M ožje so bi dielovci in so živeli
tou b arak ah blizu kantierja. Žene
so se m iele sam e pom ati za obriesti dielo anu kje živiti.« O na je šla
dielat tej dekla: »Živela sem z go:
spodarji, ki so me pustili kako uro
zase tou nedijo anu dan dan po
tiedne: te drue dni, sem m uorla kuj
dielati, dielati, dielati anu ne po­
znati trudosti.«
V ernila se je tou svojo vas dan
bot po liete. »Č akala sem za vidati m am o in znance - reče E sterina
- an u to bo težko, polno težko jih
speka pustiti.«
Videnški nadškof
20. dičemberja v Dreki
Nadškof Mazzocato
N ad šk o f A n d re a B ru n o
M azzocato, ki je m alo c a jta
od te g a p re v ze u m esto m onsin jo ria P ie tra B rolla, p rid e
n a n jega p a rv i obisk (visita)
v N ediške d o line v nediejo,
20. d iče m b erja. An p rid e v
k am u n , k je r je n a rm a n j lju ­
di. Bi lahko ja l v k am u n , ki
je te^ ia d n ji m ed zad n jim i, v
D reko.
P rid e za p o žeg n at sp o m e­
n ik, lap id o , ki sp o m in ja n a
p e t d u h o v n ik u , ki so služil v
fa ra h drešk eg a k a m u n a . Lap id a je blizu cierkve D evice
M a rije n a K rasu. N a nji je
n ap isa n o : N ašim duhovnik am , ki so se tru d ili po poti
resn ice in prav ice, v hvale-
žen spom in. Teli d u h o v n ik i
so Jo ž ef G osgnach (18561904), Iv a n Sinicco (18631919),
A n to n
D o m en iš
(1869-1951), M ario L au ren cig (1908-1989) a n V alentin
B irtig (1909-1994). N jih im e­
n a bojo n a p is a n a n a lap id i,
ki so jo p o stav ili d o m ačin i,
d rešk a fa ra , k u ltu rn o d ru ­
štvo K obilja g lava, D om z
n je g a d ire k to rja m m ons.
M a rin a m Q u aliz za , ki že
d v a jst lie t m a ša v a p a r D evi­
ci M ariji.
Teli fa m o štri so se močnuo tru d il za njih faran e , so
o h ra n il d o m ači slovienski
jez ik v cierkvi, an k ar je bluo
p re p o v ie d a n o od fašizm a.
P re M a rio L a u re n c ig a n
m ons. V alentino B irtig, kupe
z g asp u o d am E m iliam Cenčičam so 33 lie t od te g a z a ­
čel d ie la t časopis, g jo rn al,
D om .
V nediejo, 20. dičem berja,
ob tre h p o p u d a n , p rid ita na
p u n o gor h D eviciji M ariji.
M ašav u bo m ons. M azzocato, po m aši požegna tudi spo­
m enik, m o n u m en t.
Če bo snieg, sv e ta m a ša
bo n a L iesah, le ob tre h p o ­
pu d an .
novi matajur
Četrtek, 10. decem bra 2009
Matteo e Fulvio, vittoria
sudata e travagliata
B uone n o tizie d a l ‘3. C a rn ia A lpe Ronde rally delle P o lizie’, corso il 21 e 22 n o ­
vem bre scorso, che prevedeva u n a sola prov a sp eciale di 12,25 km d a rip e te re q u attro volte. A c im e n ta rsi in q u esto rally anche alcu n i n o stri rag azzi che, e lo d iciam o
con p iacere, si sono p ia z z a ti p ro p rio bene!
M a tte o S pecogna e F ulvio S a rto ri si so­
no classificati 32. asso lu ti e p rim i di classe AO! Q u esta v itto ria , com e ci h a d etto
M a tte o , e s ta ta p iu tto sto su d a ta e tra v a ­
g lia ta , m a fo rse p ro p rio p e r q u esto ancora piti bella. L a loro 600 a b a rth h a av u to
pro b lem i a ll’a lte rn a to re p e r b en d u e vol­
te. P ro b lem i riso lti b rilla n te m e n te d a ll’assisten za, m a che co m u n q u e sono co stati
S a b a to 21 n o v e m b re si e
te n u ta p resso la C asa dello
štu d e n te a S. P ie tro al N atisone la cen a sociale della so­
cieta G.S. A zzida-V alli del
N atisone, d u ra n te la q uale ci
sono State le p re m ia z io n i
sia p e r la MTB che p e r lo sci
alpinism o.
O ltre u n c e n tin a io le persone p re se n ti, tra le q u ali la
c a m p io n e s sa re g io n a le di
m o u n ta in b ik e S a m ira Todone d ella C ap riv esi ed alcu n i
degli sp o n so r che, con il lo ­
ro co n trib u to , p e rm e tto n o
alla so c ie ta di p ro se g u ire
n ella su a a ttiv ita .
La so cieta v a llig ia n a ha
b issa to il successo d e ll’ann a ta p rec e d e n te co n q u istan do il tro feo F riu l Bike, m an ifesta z io n e che si co rre su
v en tic in q u e p ro v e in v a rie
lo calita del F riu li, tra q u este
an ch e q uelle di P u lfero , Torrean o e P urgessim o. F o lta la
p a rte c ip a z io n e alla m an ifestazio n e, si e in fa tti a rriv a ti
ad o ltre c in q u ecen to ap p assio n a ti al via.
II Gs A zzida Valli del N a­
tiso n e h a o tte n u to il prim o
p o što tra le so cieta p arteci-
u n a p e n a lita di v e n ti secondi in classifica
gia alla p a rte n z a , facendo fin ire loro la g a­
ra con il fiato sospeso. M a an co ra u n a vol­
ta sono sta ti bravissim i!
Sul podio an c h e A n drea C hiuch e Alessa n d ro C orredig che su R e n a u lt Clio William s h a n fatto loro il 3. pošto del gru p p o
FN classe FN3 ed il 55. assoluto.
B ene anche due am ici delle Valli del Natiso n e, D an iele D ecorti e M arco B alu tto ,
p rim i FN /F N 1 su P eu g eo t 205 ra lly e 56.
assoluti.
D a te n e re conto che su poco piti di 100
equipaggi al via, la g a ra 1’h an n o p o rta ta a
te rm in e solo in 66, p e r cui un doppio b ra ­
vo ai n o stri ragazzi!
Matteo Specogna e Fulvio Sartori in azione a13. Carnia Alpe Ronde
II Gs Azzida bissa il successo
frutto di tenacia e regolarita
— I------------ ^
3)1
457653.
Mani alzate
in segno di gioia
per il GS Azzida
Valli del Natisone
p a n ti, d ista n z ia n d o di 250
p u n ti la P o lisp o rtiv a P u r­
gessim o, seco n d a classificata, e q u in d i le a ltre societa
co n co rren ti.
In q u e sta stag io n e h a n n o
difeso i colori del g ruppo
v allig ian o u n a c in q u a n tin a
di te sse ra ti, p ro v e n ie n ti a n ­
che d a a ltre p a rti d ella re-
gione. D u ra n te il convivio
sono sta ti p re m ia ti L oris To­
m a t di C ividale, M assim o
C olletto di R agogna e M auro G u b an a di Pulfero.
R ico n o scim en ti sono s ta ­
ti consegnati ai giovani M attia Sivilotti, G iulio M unisso,
Števen F antini e Sam uele De
B arto li che si sono d istin ti
n e lla categ o ria U n d e r 16.
D a seg n alare i due terzi
p o sti nel circu ito agonistico
C ontest F riu li Bike (all’inte rn o del tro feo F riu l Bike),
d isp u ta to in otto p rove, otte n u ti n ella c a teg o ria B da
L oris T om at e R o b erto Gallo. L u sin g h ieri i successi org a n izza tiv i e di presen ze a l­
la C rono Baby Bike ed al m e­
m o ria l V lady.
Al te rm in e delle p re m ia ­
zioni il p re sid e n te del sodalizio A n to n ello V e n tu rin i,
so d d isfatto dei risu lta ti otte n u ti, h a voluto so tto lin eare che la v itto ria e il fru tto
d ella te n a c ia e della regolarita d im o stra ta dai pro p ri
atleti n e ll’ a ffro n ta re le competizio n i nelParco d e ll’intera a n n a ta , con q u alsiasi condizio n e m eteorologica. H a
rin g ra z ia to tu tti gli a tle ti e
gli sponsor, che d a a n n i gareggiano e sostengono con il
loro aiu to la societa. U n a
m en zio n e p a rtic o la re alla
sig n o ra N a d ia S u ccag lia,
che ogni an n o m ette a disposizione un suo q u a d ro
che viene assegnato al prim o
classificato.
Da sinistra
la consegna
dei riconoscimenti
a Paolo Agliata,
Nicola Bertolutti
e Mauro Gubana
Da sinistra:
Loris Tomat
riceve il premio
dalla campionessa
regionale Samora Todone,
quindi i riconoscimenti
a Mattia Sivilotti
ed a Massimo Colletto,
che ha disputato
tutte le gare del trofeo
10
V
novi matajur
Šport
Četrtek, 10. decem bra 2009
R isultati
P ro s s im o tu rn o
C la ssific h e
1. Categoria
1. Categoria
1. Categoria
Valnatisone - Riviera
C aporiacco 27; R e a n e se 25; Valnatisone*,
Tarcentina* 23; B ujese 19; Lavarian Mortea n , Riviera*, Paviese* 18; Ancona* 16;
C a ssa c co , P a g n a cc o 15; T orreanese 14;
S an tam aria 12; R isa n ese 11; Rive d ’Arcano* 10; R isa n ese 7; Moraro 5.
Valnatisone - C assa c co
2:0
Juniores
S erenissim a - Valnatisone
Juniores
1:1
Allievi
Š e sto B agnarola - Valnatisone
Futuro Giovani - Moim acco
Moim acco - 1 Falchi
Giovanissimi
1:5
0:1
4:0
Fiume Veneto Bannia
M aniago - M oim acco
Valnatisone - Forum Julii (rec.)
Valnatisone - Fortissimi
1:0
1:0
0:6
7:1
Amatori
Pizzeria le Valli - Tramonti
Sos Putiferio - VVarriors
Trattoria d a Raffaele - Savognese
5:1
3:0
0:1
Calcetto
Diavoli volanti - Paradiso dei golosi
Moim acco - R angers
Valnatisone - Lib. Ati. Rizzi/A
Juniores (Provinciali - Girone C)
Pulcini
Giovanissimi
M oim acco
Valnatisone - Venzone
3:3
Forum Julii - Audace
Amatori
Cicconicco Villalta - Pizzeria le Valli
Sos Putiferio - Am aranto
Pizzeria al Sole 2 - Savognese
Pol. Valnatisone - E n oteca Sandi
(11/12)
(12/12)
(14/12)
(12/12)
C a lc p ttn
Simpri Kei da Moreale - Paradso dei golosi (14/12)
(14/12)
Merenderos - La Viarte
(16/12)
Bild - Essiccatoio Dorbolo
Azzurra 23; OI3*, Forum Julii 21; Riviera 20;
Serenissim a 18; Valnatisone 17; Arteniese*
13; R eanese* 12; Chiavris 11; Tarcentina,
V enzonelO ; S. G ottardo9; Prog&T* 4; Fortissimi 0.
Allievi (Regionali - Girone A)
Sanvitese* 34; Donatellp**, Sacilese* 25;
Muggia 24; Tolmezzo Carnia* 22; M anzanese* 21; Nuova S andanielese, Trieste calcio 18; Sangiorgina*, Futuro Giovani 17; Moimacco* 15; C orm onese* 6; I Falchi, Pro Romans* 2.
Allievi (Regionali - Girone B)
Amatori (1. Categoria - Gir. A)
S. Luigi 31; Brugnera, S. Giovanni 28; An­
cona** 26; Valnatisone* 24; Pordenone* 23;
Virtus Corno*** 18; Union ’91* 16; Bearzi**
13; Pro Gorizia 10; Š e sto Bagnarola* 9; Pro
Cervignano* 8; OI3 6; Fiume Veneto Bannia*
3.
Pizzeria Le Valli, 14; Latteria Tricesimo 13;
VVarriors 12; Extrem 11; Ciconicco Villalta 9;
Anni ‘80*, C arpacco, Am aranto 8; CarrozzeriaT arondo 7; Bar Al G am bero Am aro 6;
Sos Putiferio*, Tramonti 5.
Giovanissimi (Regionali - Gir. A)
Ancona* 33; S. Luigi* 32; Sanvitese* 28;
M oim acco* 24; Bearzi, Fium e Veneto* 22;
Virtus Corno**, S. Canzian* 16; M aniago",
A zzanese* 14; Union '91*13; Montalcone*
11; Rangers**, Opicina* 4; Pro Rom ans**1.
Giovanissimi (Sperimentali - Gir. C)
Tolmezzo 22; A ncona, Virtus C orno 21, P a ­
gnacco 20; Bearzi 16; Nuova S a n d a n ie le ­
s e 15; Spilim bergo 7; M oim acco 6; R an­
g e rs 4; S. G ottardo -1.
Amatori (2. Categoria - Gir. D)
Campeglio, Beivars* 16;Turkey Pub*, Dina­
mo Korda 12; Chiasiellis* 10; Savognese
Pizzeria Moby Dick, Trattoria d a Raffaele 8;
Adorgnano, Sam m ardenchia 7; II Gabbiano*, Pizzeria al sole due Tarcento* 2.
Amatori (3. Categoria - Gir. B)
Over Gunners* 14; Polisportiva Valnatiso­
ne* 13; Tuttomeccanica* 11; Friulclean**, Orzano 9; Racchiuso* 8; Montegnacco** 7; Pingalongalong**, Collettivo Savio*** 4; Enoteca
Sandi* 3; Paura&Delirio a Collosomano* 2.
Giovanissimi (Provinciali - Gir. B)
OI3* 24; Forum Julii 17; Lib. Ati Rizzi* 16;
Centro Sedia**, S. Gottardo* 15; Esperia
97**, Valnatisone‘ 13; Serenissima* 12;Buttrio* 8; R eanese* 3; Chiavris**, Fortissimi* 1.
L e c la ssific h e A m atori s o n o a g g io rn a te al tu rn o p re c e d e n te ; * u n a p a rtita in m e n o ; ** d u e p a rtite in m en o .
La fo r m a z io n e a m a to ria le h a battuto n e tta m e n te il Tram onti, tripletta di P a n e b ia n c o e reti di L aharnar e C h ia b ai
Pizzeria Le Valli, conferma sulla vetta
Valnatisone vittoriosa sul Cassacco - Juniores raggiunti nei minuti finali, buona prova degli Allievi
S a b ato 5 d icem b re la Val­
natisone h a su p e ra to il C as­
sacco grazie alle re ti m esse
a segno d a A lberto R usso nel
p rim o tem p o e d a G ab riel
T eodoru n e lla rip re sa . A P a ­
v ia, m a rte d i 8 d icem b re, e
sta ta rin v ia ta la g a ra d ella
V alnatison e, che v e rra recup e ra ta m erco led i 16 d icem ­
bre.
Gli Juniores d ella V aln a­
tiso n e sul cam p o di P ra d a m a n o sono p a ssa ti p e r prim i
in v an ta g g io g razie alla re te
re a liz z a ta d a A n d re a Scaunich. Si sono q u in d i procura ti d iv e rse b u o n e o ccasioni
p e r a rro to n d a re il p ro p rio
b o ttin o , m a a soli 2' d a lla fi­
ne, su calcio p iazzato , e arriv a to il p are g g io d e lla S e­
ren issim a.
Sul cam p o di Š esto al Reg h e n a a n c o ra u n a b u o n a
p ro v a degli A llievi reg io n ali
della V aln atiso n e che, con la
d o p p ietta di B iagio Capizzi e
i gol di M arco S itta ro , Michele S ib au e M ichele Oviszach, h a n n o reg o lato la Se-
talci® a 5
P ro se g u o n o i cam p io n a ti a m a to r ia li di
calcetto . Ecco le c la ssi­
fich e a g g io rn a te al tu r ­
no p re c e d e n te .
G iro n e A: Paradiso
dei golosi* 14; D iav o li
volanti* 12; S a n ta M a ­
ria* * 8; B oca J u n io re s
R isano* 7; P iz z e ria d a
R a ffa e le * , S im p ri Kei
d a M o re a le * , R eal Fele tto 5**, C o p ia & Inco lla 4; F olgore* 0.
G irone B: E anged in
shovv biz* * 12; Merendenos *10; Santa Klaus@Nevelandia* 9; L a V iarte*
8; A rteg n a* 7; P ilu tti's
p u b , Z o m eais* * 6, C ittžt di C arlin o * 4; C asom ai sp a z io n o ttu rn o *
0.
A m a to ri c o llin a re G iro n e A: P u r a V ida
C affe 12; R iv ig n a n e se ,
D lf C e rv ig n a n o 11; Essicca to io D orbolo*, Pitr a n s B icinicco* 8; Ros a n n a e M a u riz io , V arm o 5; C du c a lc io * * , A
sb re g a b a lo n * 3; T ered
Pigs* 2; B ild** 0.
La rosa della Sos Putiferio
di Savogna, formazione reduce
da una vittoria netta contro i VVarriors
sto B a g n aro la. E s ta ta invece rin v ia ta a dom enica 20 di­
cem b re la p a r tita tra la V al­
n a tiso n e e la C o m u n ale fiu ­
m e V eneto B an n ia.
L a fo rm a z io n e del M oi­
m acco h a o tte n u to d u e successi, risp e ttiv a m e n te in trasfe rta con la F u tu ro G iovani
ed in c a sa con I Falchi.
V itto rio si an c h e i G iova­
nissim i re g io n a li del M oi­
m acco che, g razie alla rete
m essa a segno da M arco Zufferli, h a n n o su p e ra to di misu ra la F iu m e V eneto B a n ­
nia. A M an iag o , m a rte d i 8,
p e r i rag a z z i g u id a ti da Arn ald o V enica e a rriv a ta u n a
sc o n fitta di m isu ra .
C atastro fico cap ito m b o lo
casalingo dei Provinciali del­
la V aln atiso n e che sono s ta ­
ti tra v o lti d a u n a v a la n g a di
re ti nel re c u p e ro casalin g o
con la F o ru m Ju lii. In fo r­
m a z io n e rim a n e g g ia ta , la
sq u a d ra locale n on h a re tto
alla c o ra z z a ta d ucale. Nel
successivo im pegno con il fan a lin o F o rtissim i, p ro n to risc a tto dei rag azzi g u id ati da
G iancarlo A rm ellini. U n successo firm a to d a lla q u a te rn a
re a liz z a ta d a L uigi C aporale e d alle re ti m esse a segno
d a G iaco m o G o re n sz a c h ,
G io v a n n i R ucli e R am o n
Q ualizza.
Nel c a m p io n a to di P rim a
ca te g o ria del F riu li co llinare
la Pizzeria Le Valli si confe rm a in v e tta alla classifica
g razie al successo o tte n u to
sul T ram o n ti.
L a fo rm azio n e g u id a ta da
m ister C aiati h a iniziato m a ­
le 1'incontro su b en d o un gol
dopo 5' e risc h ia n d o in segu ito la seco n d a se g n a tu ra
ospite. A questo p u n to la P iz­
zeria h a iniziato a giocare ed
al q u a rto d o r a h a pareg g iato con P an e b ian c o .
Al 25’ P an eb ian co ven iv a
a tte rra to in a re a e 1'arbitro
co n cedeva il rigore che lo
stesso g io cato re tra sfo rm a va.
Al 30' P a n e b ia n c o si trov a v a d a solo d a v a n ti al portie re m a non riu sciv a a centra re la p o rta a v v e rsa ria .
N el secondo tem p o al 10'
Blaž L a h a rn a r sulla fascia sin istra su p e ra v a due difensori e calcia v a v erso la p o rta ,
il p o rtie re re sp in g ev a , sulla
su a rib a ttu ta a rriv a v a P a ­
n eb ian co facen d o il tris. Al
25' la P izzeria allu n g av a con
la seg n a tu ra di L a h a rn a r, inco n ten ib ile e sic u ra m e n te il
m igliore in cam po, ed allo
scadere A ndrea C hiabai, ben
serv ito d a Vizi (Luigi) C h ia ­
bai, c h iu d ev a i conti.
Nel pom eriggio d a segnala re u n ’o ttim a p re sta z io n e
fo r n ita d a ll'a ltr a s q u a d ra
valligiana, la Sos Putiferio di
S a v o g n a c h e su l p ro p rio
cam po h a tra v o lto i VVar­
rio rs.
I ragazzi g u id a ti d a Walte r P e tric ig h a n n o sbloccato
il risu lta to grazie al calcio di
rig o re tra sfo rm a to d a M i­
chele O sgnach, a rro to n d a n do il b o ttin o grazie alla dop
p ie tta re a liz z a ta d a A n d rea
D ugaro.
L a fo rm azio n e savognese
ie ri sera, m erco led i 9 d i­
cem bre, e ra im p e g n a ta nel
re c u p e ro sul cam p o della
A nni '80.
In S econda c a te g o ria la
Savognese, con la provvid e n ziale re te sig lata d a Federico Golop, h a espugnato il
cam po della P izzeria d a R af­
fae le giocando u n a b u o n a
p a rtita .
In Terza c a te g o ria la Po­
lisportiva V alnatisone di Ci-
v idale h a o sserv a to il previsto tu rn o di riposo. L a diretta co n co rren te, la O ver G un­
n e rs di P ovoletto, h a paregg iato p o rta n d o si a due p u n ­
ti di v an ta g g io su i rag azzi di
P ietro Boer.
Nel ca m p io n a to U ISP di
calcetto, in fin e, il Paradiso
dei golosi di S an P ie tro al
N atiso n e, p rim o nel p ro p rio
g iro n e, h a p are g g ia to con i
D iavoli v o lan ti dopo essere
sta to in sv an tag g io di tre re ­
ti.
Paolo Caffi
r
Speleologia
a Ponteacco
La P ro loco P o n te ac ­
co organizza nella prop ria sede p er venerdi 18
dicem bre, alle 20.30,
una serata con proiezione di im m agini con comm ento a viva voce di
Bruno Pocovaz, del Corpo nazio n ale Soccorso
alpino e speleologico.
I
1
ŠP O R T PO SLO V E N SK O
A\VrOMO©ILIZ£M
VELIK4 N A & M M ( g p )
VOZNIK
Fd
VOMN
GORIVO
Cb f n c i n )
PLAŠČ
DIRKALNIK
© M o lc r ~
novi matajur
Kronaka
Če jih srečaš po pot, ti b o ­
jo p rav li: “E h ja , lie ta gredo
n a p ri... m e h a r b a t boli...
im am rev m atizm e...”. Pa....
pa če greš g led at, kaj u g a ­
njajo, k a r se srečajo za p ra z ­
n o v a t n jih klašo, je v sa d ru ­
ga m uzika!!! P iejejo, sk ače­
jo, plešejo... tisto vičer jih n a
boli p ru nič ne! So tisti od
klaše 1955 N ediških dolin.
S rečal so se a n lieto s v Podv a ršča h , k ako sab o to od te ­
ga. G or jim je d o b ro sk u h a ­
la n jih k la ša P a triz ia , ki p a
je z a p u stila šp u rg et, k je r je
Četrtek, 10. decem bra 2009
Koškriti lieta 55 na “adunati”
Srečali so se v P odvarščah v e se li an ku ražn i ku n im ar
k u h a la , za jo z a p le sa t tu d i
ona... G odu jim je an puob le
n jih klaše, N ino. N a pom uoč
sta p a rsk o č ila še E zio K alutu an R o b erto Č ižguju...
P ru a d n a lie p a k lapa, nie
ki reč! An k a r se bojo z vam
k u m ra l, de jih k je boli...
zm islita se, n a k a r sm o tle n a
v a rh napisal!
A n k lien t je šu v go­
stiln o , se u s e d n u za
b a n k an zaueku:
- G ostilničar, dajte mi
pu litra merlota, priet, ku
začne vojska!
- K era vojska? - je pop ra šu gostiln ičar grede,
ki m u je n aliv u vino.
- T ista, ki jo n a red e m a ist ari vi, k a d a r vam
poviem , de n iem am sudu za plačat!
* * ★
Parvo so “znoreval” an obedan jih nie mu ustavt, potle, kar so bli vsi zasopeni, so se pa parstavli
pred fotografsko makino!
U dine. A P iero le congratulazioni ed un partic o la re au g u rio d a p a rte di tu tta la parrocch ia di L iessa e u n grazie p e r il lav o ro che
svolge a fav o re di tu tta la c o m u n ita q u ale
consigliere p a rro cc h iale co o rd in ato re del
gru p p o g io v an i e im p o rta n te co llab o ra to re
del S an M artin o .
P iero , sa p p iam o che s a ra i m olto im peg n ato , m a tu tti ci a sp e ttia m o che co n tin u i
la tu a o p e ra an ch e in m ezzo a noi!
Giacomo, tele krat
uoščim o tebe!
»•
D ragi Giacom o, si m islu
ah, de d o p u n eš lie ta b rez
de se zm islem o? P a sm o
Sovodnje
Lucio Marchig
13 . 12 . 99 - 13 . 12.09
D ieci a n n i fa ci h a lasciati il n o stro caro Lucio. Ci
m anca com e il prim o giorno,
n u lla e cam b iato , tu tto anco ra ci p a rla di lui. Con tan to am o re lo rico rd an o A nita,
D an iele e Silvia. U n a s a n ta
n o v i m a ta ju r
T e d n ik S lo v e n c e v v id e m s k e p o k ra jin e
se! A n lieto s n a m o re iti
m im o, b rez de te denem o
n a N ovi M a ta ju r, saj s ijih
d o p u n u 35.
Za te, ki ta k u o lepuo
sk a rb iš za lieško faro , ki
m o d ro “k o m a n d ie ra š” k u ­
pe s p a rja te lji veliko “b a n ­
d o ” te m lad ih p a ne sam u o , za te, ki k a jš a n k ra t
“z a u e č e š”, za de te bojo
lieu š čul, p a sam u o za do­
b re v aše sk u p n o sti, za vse
tu o le an za p u n o d ru g ih
reči, n as je p ru n a puno, ki
ti želm o n a v as g las “veseu ro jsti d an , G iacom o!”
m essa sa ra c e le b ra ta lu n ed i
14 d icem b re, alle ore 18.30,
n e lla c h iesa di Savogna.
J e že d e se t liet, ki n a š L u ­
cio n a s je z a p u stu p a je n i­
m a r v n a ših sarcah .
A n ita, D an iele a n Silvia.
Z a anj zm olejo p a r sveti
m aši, ki bo v S auodnji v pand ie ja k 14. d ič e m b e rja ob
18.30.
E nata Živa: 1’učitelj
Damijan e in patemita
Piero, 70/70 e la lode
per la specializzazione
D opo la b rilla n te la u re a in m e d icin a di
cinque an n i fa, P iero C h iab ai d ella fam iglia
N a konc tih di L iessa h a o tte n u to la sp e c ia ­
lizzazione in O rtopedia e T raum atologia con
il p u n teg g io di 70/70 e la lode. Tesi di sp e­
cializzazione: “In c h io d a m e n to endom idolla re bloccato n elle fra ttu re d ia fisa rie di tib ia: due tec n ich e a c o n fro n to ”.
D opo le fa tic h e, g ran d e fe sta con i comp ag n i d e lla sp ecializzazio n e, m a m m a Chiara, p a p a L ino, p a re n ti e am ici al C astello di
G iovedi 5 n o v em b re alle ore 18.53,
p resso 1’osp ed ale civile di G orizia h n a ­
ta la piccold Ž iva , la te rz a figlia del carissim o m aestro di sloveno, 1’učitelj D a­
m ijan . II m a e stro D a m ija n h a o ra tre
b a m b in i: R ad a, B orut e Živa.
L a b ellissim a n o tiz ia si e su b ito diffu sa ed č a rriv a ta a scu o la la m a ttin a
dopo la n a sc ita . E stato fa tto un fiocco
ro sa che o ra & app eso su lla p o rta del1’auta in cui il m aestro D am ijan insegna.
II m a e stro D am ijan rim a rra a c asa p e r
u n m ese in p a te rn ita p e rc h č deve prend e rsi c u ra d ella piccola Živa. La p rim a
se ttim a n a di a ssen za il m a e stro č sta to
so stitu ito d alP insegnante A ntonella Bu
kovač. O ra al suo pošto in seg n a la m aestra D an iela che e m olto giovane e buon a. II rito rn o del m ae stro D am ija n e
ta n to atte so e re n d e ra felici i suoi alun-
ni.
Alunni della classe seconda
O dgovorna urednica: J O L E N A M O R
Izdaja: Zadruga Soc. C oop NOVI MATAJUR
P redsednik z adruge: M IC H E L E O B IT
Cena di classe del 1957
Fotostavek in tisk: E D IG R A F s.r.l.
T rst/T rieste
Ci ritroviamo a Dughe, agriturismo La casa delle rondini, sabato 19 dicembre. Con accompagnamento di fisarmoniche.
R e da zione : Ulica Ristori, 2 8
3 3043 Č edad/C ividale
Tel. 0432-731190 Fax 0 432-7 3 0 4 6 2
Prenota entro il 12 dicembreai num eri3 3 3 .6 4 5 5 9 5 4 o 0432.7 2 4 0 1 3 (Franco)
E-mail: novim atajur@ spin.it
VENDES1
a Oblizza (Stregna) casa da
restaurare, parzialmente abitabile, con terreni.
Telef. 0434 869782 ore pasti,
celi. 347 0506029 solo ore serali
R eg. Tribunale di Udine n. 28/92
II Novi Matajur fruisce dei contributi statali
diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250
CEDESI o AFFITTASI
N a ro čn in a - A b b o n a m e n to
Italija: 3 5 evro • D ruge države: 4 0 evro
Am erika (po letalski pošti); 62 evro
Avstralija (po letalski pošti): 6 5 evro
Poštni tekoči račun ZA ifALIJO
Conto corrente postale
Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331
Bančni račun ZA SLOVENIJO
IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183
SWIFT: ANTBIT2P97B
m
V članjen v USPI
A ssociato allU SPI
%
avviato locale storico, osteria con cucina, completamente attrezzato con giardino e terrazza, vista sul Natisone, ampio parcheggio, a
dieci minuti da Cividale.
Per informazioni telefonare
al numero 338.6635675.
VENDESI
a San Pietro al Natisone centro appartamento 80 mq, cu­
cina, soggiorno, due camere,
bagno, ripostiglio, cantina e
pošto auto copcrto. Prezzo interessantissimo.
Tel. 0432/727381 ore serali.
PRODAJAM
diatonično harmoniko B S
AS - telefon: 335 5387249
N a dvojezični šuoli v
Š p ietre učiteljca je pop ra ša la otroke:
- A lje buj pom em bna
(im p o rta n te) lu n a al pa
je buj po m em b n o so n ­
ce?
- Sonce! - so zau e k al
vsi ku p e otroc.
- K je pa! - je zau ek u
P e rin a c - Za m e je buj
p o m e m b n a lu n a , ker
n a m ra z s v e tli po n o č,
k a d a r je vse tam n e n o ,
m ed tem ko sonce n arede luč čez d an , k a d a r je
vse ja sn o a n bleščelo an
zatu o ga n iem am o potriebo!
* ★ *
An m ladenč je šu v
gostilno an k u azu ad n o
pivo. K a m e rier m u jo je
n aliu tu a n velik kozarc
z ročico (col m anico).
M ladenč je v ep iu vso
p ito tu an žlag a n po­
tle ... k ra k -k ra k ... je
začeu večit glaž, do k ier
nie p o žg aru cielega ko­
zarca! Poluožu je ročico
n a b an k , plaču a n šu
vo n . A n k lie n t vas
p reč u d v an je pogledu
k a m e rie rja an m u ja u :
‘ - N isem n ik d a r videu
k iek podobnega!
- T udi ist n e - je pov ie d u k a m e r ie r - Je
sn ie d u kozarc a n je pustiu ročico, ki je te narbuojša!
* * ★
A n m ož je šu n a
duom od te narbuojšega
p a rja te lja an m u je ja u :
- Im am velike zm ote,
im am ab so lu tn o po triebo dva ta u ž in t evro an
n a viem k e re m u jih
v p ra ša t n a puosodo.
- Še b ru o z a r - je ja u
o la jša n te d ru g i - Za an
tre n u te k , m o m en t, sem
se u stra šu , de si p a ršu
jih m en e vprašat!
* * *
D va p a rja te lja :
- Ki d ielaš liepega? je te p a rv i po p rašu .
- S k arbim za ženske je o d g u o riu te drugi.
- An ki p rid e reč?
- P rid e reč, de jim
sto rem le ta t a n sk a k at
cieli d an , se tru d it an
p otit, jim storem lakot
tarp iet, an n a zadnjo m i
m uorejo d a t vse k a r so
p a ršp a ra le . K a d a r o sta ­
n ejo sa m u o k o ža a n
kuost, jih pošjam dam u!
- P a tu o le je n em o ­
ralno! An ki dielaš?
- V odim an istitu t le ­
p o te (istitu to di bellezza)!
novi mata j ur
12
Kronaka
Č e trte k , 10. d e c e m b ra 2 0 0 9
Ki ljudi okuole Marice Čikove
za nje rojstni dan!
A l jo poznata tolo čečo? Ne?
Ne more bit! Je težkuo, de je kak, de na pozna
Marice Cicigoi Čikove iz Dreke. Če je kej za narest,
kje za pomagat, za jo zapiet, za nastavt kak markatin,
za splest kake lepe kancete an še an še... je zmieram ona!
Zakej doniš pišemo ob njo? Zak na 4. novemberja je praznovala
nje ...rojstni dan. Čeglih na fotografiji je sama, ni bluo takuo,
je ‘miela vso žlahto an prijatelje oku sebe. Narguorš sorprežo
so j i naredli nje sinuovi Umberto, Marco an Simona, k ’s o peršli
goz Germanije, Niemčije. Fešta ni finila tist dan, zak v nedieljo
15. novemberja ona, nje mož Eberhard, teta Maria,
Jožica an Ivan iz Kambrieška an kužine taz Ocnegabrda
so se ušafal pa ta na Dugem v “Hiši od glastouc". Tam je bluo
nazaj veselje. Jožica an nje mož so j i pernesli no torto ‘veliko,
veliko, ko nje srce., so ja l! Kuražno Marica še za stuo telih dni!
“Hallo Matajur! Sim Luca...”
Taz K an ade nam je pa ršlo p ism o za m am o, nono an za vse vas
Fiaccolata di Capodanno
koča na Solaijeh pri Dreki / rifugio Solaije di Drenchia
V četrtek, 31. decembra, ob 21. uri, odhod iz kočeproti bivaku Zanuso. Povratek
iz Slovenije. Spremljal vas bo upravitelj koče. N e pozabite na svetilko! Ob p o ­
vratku novoletna večerja (potrebna j e rezervacija). N a jediln em listu so
'‘p aštašuta “, leča in polnjena svinjska noga (zampone).
Prijavnina: 5 evrov. Izkupiček bomo nakazali 'spetrski osnovni 'soli.
***
Giovedi 3 1 dicembre, alle ore 21.00, partenza d al rifugio verso il bivacco Zanuso.
Rientro dalla Slovenia. Vi accompagnera ilgestore del rifugio. Ricordatevi di
portare una torcia!A l rientro “cenone ’’ suprrenotazione con pastasciutta, zampone
e lenticchie.
Quota dipartecipazione: 5 euro. Verranno devoluti alla Scuo/a elementare d i San
Pietro a l Natisone.
Info e iscrizioni: 3 3 4 1 2 0 3 9 2 4 - 3 3 9 1 6 7 6 1 4 4
A
R
l>
“H allo N ovi M a ta ju r!
Vas kličem nazaj! Se m i je
zgodila n a debela! Sim
pozabu, de m oja m am a
C lau d ia an m oja n o n a
E liz a b e th so im ie le
ko m pleano, d n a n a 26.
o to b e rja , te d ru g a p a
n a 30. Ko de b' n a bluo
zad o st, so se p o zabile
an m oje te te taz Italje...
Sim š tu d ie ro u , ka
im am n a re st za se zdob rih a t z njin , zak so ble
z a rie s je z n e , a n sim
ja u , de n a rb u o jš nardim , če bom p ra šu vas,
de m i b o ta pom agal.
B en nu, čeglih je nom alo pozno, jim v o ­
ščim ku p e s te ta m vse
d o b re a n ne sa m u o
njim , m a an ta tu P ie ru ,
n o n u R em u an vsi žlah ti.
B uog pom agej! K ako glavo
SPLOSNA SLIKA
V višine dotekajo
suhi tokovi s severa.
V četrtek bo s
severozahoda prišla
hitra in šibka fronta. V
petek bo v višinah
zrak hladnejši in
vlažnejši, konec
tedna pa bo z
Balkana prišel mraz.
S
n
OBETI
Četrtek, 10. decembra
Petek, 11. decembra
Dopoldne bo jasno z možnostjo poledic v
nižinah. Popoldne se bo zoblačilo, zvečer pa
spremenljivo v nižinah in ob obali ter
oblačno v hribih, kjer bi lahko tudi rahlo
deževalo. Do 2000 metrov nadmorske višine
bodo temperature nad ničlo.
Vreme bo spremenljivo. V hribih bo hladneje,
temperature bodo nad ničlo do 1500 metrov
nadmorske višine.
Najnižja tem peratura (°C)
Najvišja tem peratura (°C)
Nižina
-2/2
Obala
5/8
10/12
10/12
4°C
0°C
Srednja tem peratura na 1000 m:
Srednja tem peratura na 2000 m:
Ure sonca
ja s n o
zm * m oo b l
Sor";9
o b lačn o
m e g la
pretaJnoobi n iz k a obl.
M e g la
Najnižja tem peratura (°C)
Najvišja tem peratura (°C)
Srednji veter
lokalni
O
S ali v e č
6-8
4-6
2 -4
2 ali m a n j
10/12
Srednja temperatura na 1000 m:
Srednja temperatura na 2000 m:
Z m anjiiana
vidljivost
z m a ra n
z
3-6 m /s
V soboto bo vreme
spremenljivo ali
oblačno, ob obali pa
bo pihala močnejša
burja. V nedeljo bo
spremenljivo, ob obali
bo še naprej pihala
burja. Hladneje bo. V
Obala nižinah in ob obali
5/7
najvišja temperatura
10/12 ne bo presegla 5
stopinj.
Nižina
-1/2
3°C
-4°C
Radavtne (od polnoč) do 24h)
m očan
/
>6 m /»
ra h le
z m e rn e
m očne
>
4
4
4 4
4 4
44 4
4 4 4
S- tO m m
10 -3 0 m m
> 30 m m
04 r
N e v th ta
: obilne
i
NEDELJA 13. DECEMBRA
Api Čedad (na poti pruoti Manzanu)
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 11. DO 17. DIČEMBERJA
Čedad (Fontana) tel. 0432/731163 - Povoletto 679008
P rem arjag 729012 -
Dreka
Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.ltslovensko@ osm er.fvg.it
S
Kam po bencin / Distributori di turno
doh. Maria Laura
0432.510188-723481
Kras: v sriedo od 13. do 13.30
Trinko: v sriedo od 13.30 do 14.
DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER
S
si lepuo n ap isu po dreško an
če živiš tam v K anadi. Vemo,
duo te ta k u o lepuo uči: to ja
d ru ž in a , ki čeglih živi ta k u o
deleč, im a n im a r v sarcu ro j­
stne kraje! Boš videu, de m a ­
m a a n n o n a o d p u ste te b e an
te tam , ki so tle v Italiji! Ciao
L uca, a n p rid i n as gledat!
Miedihi v Benečiji
VREMENSKA NAPOVED
ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO
A
m am ! Vam nisim poviedou,
duo sim! Sim L uca B erube
C icigoi iz K an ad e, p a sa m e
p o z n a ta , sim v a m že pisou.
Za k o n čat, de m i n a ra ta p o ­
zno a n tu o le, voščim vesele
božične p raz n ik e a n srečno
novo lieto vsiem , m a p ru
v sie m !”
L uca, kuo si p rid en ! Kuo
Sneg
Grmek
doh. Lucio Ouargnolo
0432. 723094 - 700730
Hlocje: v pandiejak an sriedo
od 11.30 do 12.
v četartak od 15. do 15.30
doh. Maria Laura
Hlocje: v pandiejak, sriedo an
petak od 15.00 do 15.30
Podbonesec
doh. Vito Cavallaro'
0432.700871-726378
Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od
8.15 do 9.30
v pandiejak, četartak an petak
tudi od 17. do 19.
Čarnivarh: v torak od 14.30 do
15.30
Srednje
doh. Lucio Ouargnolo
Sriednje: v torak od 15. do
15.30
v petak od 11.30 do 12.
doh. Maria Laura
Sriednje: v torak an četartak
od 11.30 do 12.
v torak an petak od 17. do 18.
doh. Pietro Pellegriti
Špietar: v pandiejak an petak
od 9. do 11.
v četartak od 9. do 12.
v torak od 16. do 18.
v sriedo od 16. do 18.30
doh. Daniela Marinigh
0432.727694
Špietar: pandiejak, torak an
četartak od 9. do 11.
srieda, petak od 16.30 do 18.30
Pediatra (z apuntamentam)
doh. Flavia Principato
0432.727910/339.8466355
Špietar: pandiejak, torak an
četartak od 17. do 18.30
v sriedo an petak od 10. do
11.30
Svet Lenart
doh. Lucio Ouargnolo
Gorenja Miersa: v pandiejak,
sriedo an petak od 8. do 11.
v torak an četartak od 16. do 19.
doh. Maria Laura
Gorenja Miersa: v pandiejak,
sriedo an petak od 16. do 19.
v torak an četartak od 8. do 11.
Za vse tiste bunike al pa judi, ki
imajo posebne težave an na
morejo iti sami do spitala ‘‘z a pretieve”, je na razpolago “servizio
Sovodnje
doh. Pietro Pellegriti
0432.732461-727076
Sovodnje: v četartak an petak
od 11.30 do 12.30
m
doh. Tullio Valentino
0432.504098-727558
Špietar: v pandiejak, četartak
an saboto od 9. do 10.
infermieristico "(tel. 708614). Pri­
dejo oni na vaš duom.
Nujne telefonske številke
CUP - Prenotazioni telefoniche vi­
site ed e sa m i
800 423445
RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale)
0432708455
Centralino deli’ Ospedale di Cividale .......................... 0432 7081