Angleško/Slovensko/Italijanska različica

Transcript

Angleško/Slovensko/Italijanska različica
Information
[email protected]
T (+32) (0)2 204 2463
[email protected]
T (+32) (0)2 204 2349
www.artnouveau-net.com
Published by: G. Van Cauwelaert,
Direction des Monuments et des Sites
De la Région de Bruxelles-Capitale
C.C.N., rue du Progrès 80, boîte1
B-1035 Bruxelles
www.monument.irisnet.be
Published: 2004
Publication´s coordinator:
David Aasen Sandved
Design : ELLEmELLE, Ålesund, N.
Če bi rad odkril evropsko »novo umetnost«, obišči našo internetno stran
www.artnouveau-net.com. Med številnimi informacijami in slikami boš našel
dejavnosti, ki jih v sekciji Študijski mesec (Study Month, Mois d’étude) ponujamo
otrokom. Poveži se in odkrij »novo umetnost« na svojem ekranu
KNJIŽICA O RASTLINAH • FLORA BOOK • LIBRO DELLA FLORA
If you want to discover more about European Art Nouveau, then you can always
visit the Network’s website at www.artnouveau-net.com. It is full of information
and pictures, and also contains all the activities that we have developed for children in the Study Month section. So whether it is for a school project or just for
fun, log-on and see Art Nouveau come alive.
.................................................
Se tu vuoi scoprire l’Art Nouveau europea, visita il nostro sito www.artnouveaunet.com. Troverai numerose informazioni e immagini, troverai delle attività proposte ai bambini nella sezione del mese di studio. Inoltre sia da scuola sia da casa,
connettiti e scopri l’Art Nouveau sul tuo schermo.
with the participation of the
Art Nouveau Centre, Ålesund, N
with the support of the
Culture 2000 Programme of the European Union
in collaboration with the
European Route of Modernism
PO POTEH »NOVE UMETNOSTI«/TOUR OF ART NOUVEAU/GIRO DELL’ART NOUVEAU
Réseau Art Nouveau Network
Mreža Art Nouveau (mreža za »novo umetnost«) je bila ustanovljena l. 1999, zato da bi zbudila pozornost
za dediščino »nove umetnosti« v številnih državah. Danes v njej sodeluje trinajst evropskih mest in radi
bi dosegli, da bi »novo umetnost« povsod dobro poznali in spoštovali. »Nova umetnost« je še vedno
živa: strokovnjaki jo preučujejo, zato da bi bolje doumeli umetnike. Poslopja v slogu »nove umetnosti«
se obnavljajo, zato da bi številni Evropejci tudi danes lahko to umetnost doživljali neposredno in ne le v
knjigah in muzejih: da bi obiskali postaje, šolo ali veleblagovnice, ki so bile sezidane pred okrog sto leti
v slogu »nove umetnosti«. Zato da bi dosegli cilje, ki smo si jih zastavili v mreži, poteka naše delo v več
smereh, kot so raziskovanje, predstavljanje na razstavah, v knjigah in v drugih publikacijah, ozaveščanje
javnosti in izobraževanje. Pri tem si pomagamo z znanjem različnih ljudi, arhitektov, umetnostnih
zgodovinarjev in konservatorjev. »Nova umetnost« ne zadeva samo arhitekture, marveč je umetnostna
smer, ki je združevala umetnike in rokodelce s številnih področij. Naša naloga je, da zbudimo občutek za
vrednost »nove umetnosti«, varujemo in restavriramo dediščino in skrbimo, da za to potrebne veščine ne
bi izginile. Veliko projektov »nove umetnosti« ni bilo nikoli dokončanih ali so pozabljeni, zato poskušamo
odkriti tudi te neznane zaklade. Izvedenci za »novo umetnost«, ki sodelujejo z nami, nam pomagajo
prirejati konference in razstave ter izdajati knjige za strokovnjake, študente in vse, ki imajo radi »novo
umetnost«. Evropska unija se prav zdaj širi in vanjo vstopa vrsta novih držav. Mreža Art Nouveau dobiva
denar za delo tako od Evropske unije kakor od Evropske komisije in s temi sredstvi upamo, da bomo lahko
obvarovali in počastili »novo umetnost« tako v tvojem kakor drugih mestih.
The Réseau Art Nouveau Network was launched in 1999 to highlight the Art Nouveau heritage of a diverse
range of countries. Our work currently takes place in 13 European cities and we aim to make sure that
Art Nouveau is well known and respected. Art Nouveau is still alive, with people working on restorations
and in scientific research, to understand the artists of the period better. Many people still experience Art
Nouveau, using the stations, schools and shops that were built around a 100 years ago on a daily basis.
To achieve its ambitions the Network has a set of principles that we base our work on: research, awareness, publications and training. We use the skills of people like architects, art historians and curators to
reach these common goals. Art Nouveau wasn’t just about architecture; it was something that artists and
craftsmen working across a range of disciplines were involved with. Our job is to increase knowledge
of Art Nouveau, protect and restore the heritage and make sure that the skills to do this are kept alive.
Many Art Nouveau projects were never completed or have been forgotten, so we also try to discover
these unknown treasures. Experts in the field of Art Nouveau work with us to organise conferences and
exhibitions, as well as books that are for professionals, students or those with a passion for Art Nouveau.
Political changes mean that today’s European Union is an expanding organisaton, with new countries joining in. The Réseau Art Nouveau Network receives money from both the European Union and the European
Commission, and with these funds we hope that we can protect and celebrate the Art Nouveau in your
city and beyond.
Il Réseau Art Nouveau Network è stato lanciato nel 1999 per valorizzare il patrimonio Art Nouveau di
numerosi paesi. Il nostro lavoro attualmente si svolge in 13 città europee e il nostro obiettivo è far sì che
l’Art Nouveau sia conosciuta e rispettatata. L’Art Nouveau è tuttora viva: infatti sono molti gli specialisti
che la studiano attraverso restauri e ricerche scientifiche. Numerose persone in Europa entrano ancora
oggi in contatto con quest’arte frequentando stazioni ferroviarie, scuole e negozi, costruiti circa 100 anni
fa. Per raggiungere gli obiettivi del Réseau, noi basiamo il nostro lavoro su una serie di principi: ricerca,
promozione, presa di coscienza e formazione. Utilizziamo le conoscenze di architetti, storici dell’arte e
conservatori per raggiungere questi obiettivi comuni. L’Art Nouveau non è solo una questione architettonica,
è una corrente nella quale artisti e artigiani delle più diverse discipline vengono coinvolti. Il nostro lavoro
è di incrementare la conoscenza dell’Art Nouveau, proteggere e restaurare il patrimonio e assicurarsi che
l’attività artigianale non scompaia. Cerchiamo anche di scoprire il tesoro sconosciuto di progetti Art Nouveau
mai realizzati e dimenticati. Esperti di questo stile lavorano con noi per organizzare conferenze e mostre,
per la pubblicazione di libri destinati a professionisti, studenti o per coloro che sono appassionati dell’Art
Nouveau. L’Unione Europea è un organizzazione in espansione e una serie di nuovi paesi ci raggiungeranno
rapidamente. Il Réseau Art Nouveau Network riceve denaro da Unione e Commissione europea e con questi
fondi noi speriamo di poter proteggere e celebrare l’Art Nouveau nella tua città e oltre!
Rastlinstvo v
»novi umetnosti«
Zakaj si ne bi naslednjič, ko boš videl drevo ali
cvetico, pazljivo ogledal oblike cvetnih listov ali
ukrivljenosti vej? Prav to so počeli številni umetniki
in rokodelci »nove umetnost« in od tod dobivali
navdih. Flora, skupno ime za vse zeli, drevje in
cvetje, spada med najpogosteje upodabljane
motive v »novi umetnosti«. Če si pogledaš tapete,
keramiko, pohištvo pa tudi nakit iz tistega časa,
boš pogosto opazil, da so umetniki na svojih delih
postavljali rastlinstvo na prvo mesto.
rastline dala zamisel za balkon ali stol. Arhitekti so
presnemavali rastlinske oblike pri snovanju novih
arhitekturnih prvin, v katerih so stebri prehajali v
nosilne tramove, kot se deblo razcepi v veje. To jim
je omogočalo, da so stavbam dajali povsem nove,
nenavadne oblike. Stanovanjskim hišam v slogu
»nove umetnosti« so umetniki ali lastniki pogosto
dodajali poseben prostor, rastlinjak ali zimski vrt,
kjer so lahko gojili svojo zbirko eksotičnih rastlin,
in včasih so ga umestili prav v osrčje hiše.
»Nova umetnost« je eden najvidnejših zgledov,
kako se lahko narava izkorišča za obliko
umetniškega izražanja. V začetku so umetniki
upodabljali predvsem klasično cvetje, kot vrtnice
in lilije, kmalu pa so jih pritegnili skrivnostni
(lokvanj), elegantni (perunika) in neobičajni
cvetovi (sončnica). Pozneje so se navdihovali ob
eksotičnih, v rastlinjakih gojenih cveticah, med
katerimi je najbolj znana orhideja. Navdiha pa niso
iskali le pri redkem cvetju, priljubljen motiv jim je
bilo tudi divje rastoče, kot regrat, osat ali déžen.
Povsod po Evropi so umetniki uporabljali okrasne
motive, ki so izpeljani iz domače flore, pa naj gre
za borovce na severu ali pomarančevce na jugu.
Vseeno pa »nova umetnost« ni posvečala
pozornosti samo oblikam rastlin. Umetnike so
navdihovale tudi njihove barve in zgradba. Zamisel
za večbarven vitraj, skozi katerega se preliva
svetloba, ima prav lahko svoj izvor v podobi, ki jo
je umetnik uzrl v naravi.
V večini držav se je »nova umetnost« razvijala
ravno v času, ko so v njih potekale velike
industrijske spremembe in sprožile širjenje mest.
Zato je dejstvo, da so številni umetniki iskali svoje
zamisli v opazovanju narave in jo postavljali v
središče svojih stvaritev, zelo zanimivo. Kaj misliš,
zakaj so to počeli?
Umetnike je rastlinstvo navdihovalo na različne
načine, z obliko stebla ali z zibanjem veje.
Nekateri so uporabljali zelo natančne risbe cvetja
za plakate, medtem ko je drugim oblika neke
Rastlinstvo tudi ni bilo edina tema »nove
umetnosti«. Ravno tako je bila pomembna favna,
živalski svet, ob njej pa še ljudske pravljice in miti.
Zelo priljubljene so bile očarljive živali, kot pav
in metulj, umetnike pa so vznemirjale tudi bolj
strašljive, kot pajki, kače, netopirji in krastače.
V tej knjigi boš videl različne rastline, ki so bile
pomembne za »novo umetnost« v posameznih
mestih mreže Art Nouveau. Odkril boš, kako
so jih umetniki uporabili v svojih delih. Opazuj
rastlinje okrog sebe in si skušaj predstavljati,
kako bi lahko izrabil barve, zgradbo, oblike in
vtise, ki ti jih ponuja, za izdelavo svetilke, oblačila,
hiše: prepusti se svoji domišljiji in naj te odnese
na svojih krilih. Na koncu in začetku knjige boš
našel dejavnosti, ki ti bodo pomagale razumeti
in odkriti, kako pomembno je rastlinstvo za »novo
umetnost«. Veliko zabave!
Flora in Art Nouveau
Il fiore nell’Art Nouveau
The next time you see a tree or a flower why not
take a really close look at the shape of the petals
or the curve of the branches. That’s what many
of the Art Nouveau artists and craftsmen did to
gain inspiration. Flora – the general name given
to plants, trees and flowers – was one of the most
recognisable motifs in Art Nouveau. If you look at
wallpaper, ceramics, furniture and even jewellery,
often you will see that the artists have used flora
as a major part of the design.
La prossima volta che tu vedrai un albero o un
fiore , perché non guardi la forma dei rami curvati
o i suoi petali?
E’ ciò che hanno fatto numerosi artisti e artigiani
Art Nouveau per trovare l’ispirazione.
Flora, nome generale significante l’insieme
di piante, alberi e fiori, è uno dei soggetti più
rappresentati nell’Art Nouveau.
Se osservi la carta da parati, le ceramiche, i mobili
e gli stessi gioielli dell’epoca, potrai notare come
gli artisti hanno posto la flora in primo piano nelle
loro creazioni.
L’Art Nouveau costituisce uno degli esempi più
massicci di utilizzo della natura come forma di
espressione artistica.
Se all’inizio gli artisti utilizzavano soprattutto
dei fiori classici come la rosa e il giglio, essi si
interessano rapidamente a piante mistiche come
il nenufaro, eleganti, come l’iris, o esotiche come
il girasole. Successivamente essi s’ ispirarono a
piante ancora più esotiche, cresciute in serra fra le
quali la più conosciuta è l’orchidea.
Tuttavia i fiori rari non sono i soli ispiratori dell’
A.N., ma anche fiori selvaggi come il tarassaco, il
cardo e la grande panace del Caucaso.
Dappertutto in Europa, gli artisti si concentrano
sull’uso dei motivi decorativi basati sulla loro flora
locale, che sia il pino nel nord e l’arancio nel sud .
Nella maggior parte dei paesi dove l’Art Nouveau
si sviluppa, i cambiamenti industriali e lo sviluppo
delle città vanno di pari passo.
Numerosi artisti traggono idee dall’ osservazione
della natura e la collocano quindi al centro delle
loro creazioni.
Perché credi che essi lo fecero?
Gli artisti si sono ispirati alla flora in forme
differenti. La forma di un gambo, il movimento
di un ramo.
Alcuni utilizzano disegni molto dettagliati di fiori,
per manifesti, altri si ispirano alla forma di una
pianta per creare un balcone oppure una sedia.
Gli architetti copiano la forma delle piante per
concepire nuove strutture dove le colonne si
trasformano in travi come un tronco si divide in
rami.
Art Nouveau was one of the strongest examples
of artists using ‘Nature’ as a form of artistic expression. To start with the flowers that were most
often seen were classic flora such as the rose or
the lily, but artists also experimented with plants
that were mystical (water lily), elegant (iris) or
exotic (sunflower.) Later on even more exotic
greenhouse flowers were used, most famously
the orchid. But it wasn’t just rare flowers that
inspired Art Nouveau, wild flora like the dandelion, thistle and giant hogweed were also popular
motifs. All over Europe artists focused on using
decoration based on their local flora, whether it
was the pine tree of the north or the orange tree
of the south.
For many of the countries, when Art Nouveau
developed it was at the same time that big
industrial changes were taking place, and one of
the consequences of this was the enlargement of
cities. So the fact that those working in Art Nouveau took ideas from the natural landscape and
made it central to their designs is very interesting.
Why do you think they did this?
The artists took inspiration from flora in many
ways: the shape of the stalk or the movement of
a branch. Some would use precise and detailed
studies of flowers on their poster designs, while
others would look to the shape of a plant to help
them create a design for a balcony or even a
chair. Architects used the examples of plants to
create architectural elements such as columns
that developed into supporting beams, resulting in unusual building shapes. Very often in Art
Nouveau private houses the architect or owner
wanted to add a new room: the greenhouse or
winter garden, to display a collection of exotic
plants. In some cases this room was at the heart
of the house. But it wasn’t just the shapes of flora
that were seen in Art Nouveau, the colour and
even the texture were also used. A stained-glass
window, with the light streaming through, could
easily be inspired by the artists interpretation of
something he or she had seen in nature.
Flora wasn’t the only motif that was used repeatedly in Art Nouveau. The animal kingdom - also
known as fauna – was also important for the
artists, as was local or national mythology and
legends. Beautiful animals like the peacock and
the butterfly were popular, but the artists were
also interested in more creepy animals like
spiders, snakes, bats and frogs.
In this book you will see the different types of
flora that were important for the cities in the
Réseau Art Nouveau Network and how the artists
of these places used them in their work. Take a
look at the flora around you and try to think how
you would use the colours, textures, shapes or
even how they make you feel, to design a lamp,
a coat, a glass or why not a house: wherever your
imagination takes you. There are activities at the
end of the book for you to enjoy and discover
what it was about flora that was important for Art
Nouveau. Have fun!
Ciò consente di ottenere edifici di forma
rivoluzionaria. Spesso nelle abitazioni A.N.,
l’architetto o il proprietario desidera avere uno
spazio ulteriore: una serra o un giardino d’inverno
per disporre le proprie collezioni di piante esotiche.
In certi casi questo spazio diventa il cuore della
casa, ma non sono solo le forme della flora che
si ritrovano nell’ A.N., i colori ed anche i tessuti
hanno ugualmente molto ispirato gli artisti.
Una vetrata multicolore attraversata dalla luce può
corrispondere ad un’ immagine della natura che è
stata tradotta ed interpretata dall’artista.
La flora non è il solo tema utilizzato frequentemente
nell’Art Nouveau. Il mondo animale – la fauna – è
tanto importante quanto le leggende e i miti locali
e nazionali. Animali come il pavone e la farfalla
sono molto popolari, ma gli artisti si interessano
anche ad animali più spaventosi come i ragni, i
serpenti, i pipistrelli o i granchi.
In questo libro, tu troverai le diverse piante,
che sono importanti per le città del Réseau Art
Nouveau e scoprirai come gli artisti le hanno
utilizzate nei loro lavori.
Osserva la flora intorno a te e prova ad immaginare
come potresti utilizzare i colori, tessuti, forme o le
emozioni che la flora ti provoca per creare una
lampada, un oggetto, una casa: lasciati trasportare
dall’immaginazione.
Ci sono delle attività alla fine e all’inizio del libro
che ti permetteranno di apprezzare e scoprire
come la flora è importante nell’Art Nouveau.
Divertiti!
ÅLESUND
BOLJ GA TEPTAŠ, RAJE RASE
THE HERB THAT GROWS THE MORE YOU STEP ON IT
L’ERBA CHE RIGENERA QUANDO VIENE PESTATA
Taraxacum officinale
Na Norveškem je postal regrat simbol znanja in simbol boja za pravice žensk. L. 1883 ga je oblikovalka in
tkalka Frida Hansen upodobila na tapiseriji, izdelani za razstavo norveškega ženskega gibanja na svetovni
razstavi v Chicagu. Hansenova je v skladu z duhom »nove umetnosti« uporabila plevel, zato da je izrazila
nove ideje časa; vendar pa tega niso vsi cenili ... V odgovor na kritike je Hansenova za svetovno razstavo v
Parizu l. 1900 oblikovala novo različico tapiserije in z njo uvedla novo tehniko tkanja, »presojnost«. Motiv
regrata je na tej tapiseriji bolj abstrakten, dekorativen in ornamentalen, rastlino prikazuje na različnih
razvojnih stopnjah. Ali na detajlih tapiserije najdeš liste, stebla s popki, cvetove, regratove lučke in gole
brazde. Tapiserijo danes hranijo v zbirki norveškega Centra za »novo umetnost«, Jugenstilsenteret, v
Ālesundu.
A.
B.
C.
A-E. Frida Hansen, tapiserija, imenovana Regrat, 1900, detajlB. Thorolf Holmboe, Ekslibris H. Groscha, direktorja Muzeja
uporabnih umetnostiC. Frida Hansen, tapiserija, imenovana Regrat, 1893D. Fritz Erler, naslovnica nemške revije Die
Jugend (Mladost), št. 49, 1901
A-E. Frida Hansen, ‘Dandelions’ tapestry, 1900. B. Thorolf Holmboe, the ex-libris (personal sticker) of H Grosch – the
director of the Museum of Decorative Arts. C. Frida Hansen, ‘Dandelions’ tapestry, 1893. D. Fritz Erler, cover design for
German magazine ‘Die Jugend’, no.49, 1901
D.
In Norway the dandelion became
the symbol of passing on knowledge
and the struggle for women’s rights
in society. The designer and weaver
Frida Hansen first incorporated it into
a tapestry for the Norwegian feminist
movement’s exhibition at the World
Exposition in Chicago (1893). In the
spirit of Art Nouveau Hansen chose
a weed to express the new ideas of
the time, but it wasn’t popular with
everyone. For the World’s Fair in Paris
(1900) Hansen made a new version of
the tapestry. This time she used a new
see-through weaving technique called
‘transparencies’. The dandelion in this
version was more abstract, decorative and flatter and shows the herb
through its various stages of growth.
Can you find a leaf, a stalk with a bud,
a flower and a seed-head in the tapestry? This tapestry is now exhibited at
Ålesund’s Jugendstilsenteret – the Art
Nouveau Centre of Norway.
In Norvegia il Tarassaco è divenuto il
simbolo della trasmissione del sapere
e della lotta per i diritti della donna
nella società. Dal 1893, la creatrice e
tessitrice Frida Hansen l’utilizza in un
arazzo realizzato per l’esposizione del
movimento femminista norvegese
all’esposizione universale di Chicago.
Nello spirito dell’Art Nouveau , Hansen
scelse un’erba importante per esprimere
le nuove idee del tempo; ma non tutti
apprezzarono… In seguito alle critiche,
Hansen disegna una nuova versione
dell’arazzo per l’Esposizione Universale
di Parigi nel 1900. Introduce un nuova
tecnica di tessitura: “La trasparenza”.
Il motivo di tarassaco è più astratto,
decorativo e ornamentale e mostra la
pianta attraverso i suoi diversi stadi di
sviluppo. Nei dettagli dell’arazzo puoi
trovare le foglie, i gambi con germogli,
i boccioli dei fiori, i semi (le bianche
palle che si disperdono al primo colpo
di vento) e le teste nude. Questo arazzo
fa ora parte della collezione dello
Jugenstilsenteret di Alesund, centro Art
Nouveau della Norvegia.
A–E. Frida Hansen, arazzo “Tarassaco“, dettaglio, 1900. B. Thorolf Holmboe, Ex-libris (etichetta - personale) de H. Grosch
– direttore del Museo delle Arti Decorative. C. Frida Hansen, arazzo “ Tarassaco“, 1893. D. Fritz Erler, disegno della
copertina della rivista inglese ‘Die Jugend’, no.49, 1901
6
E.
7
BARCELONA
PRITLIKAVA, VENDAR POPOLNO OBLIKOVANA PALMA
SMALL BUT PERFECTLY FORMED
DI PICCOLA TAGLIA, MA DI FORMA PERFETTA
Chamaerops humilis
Žumara je edina prava evropska palma in rase v vseh sredozemskih pokrajinah, tako tudi v katalonskem
obmorskem mestu Barceloni. Ta vrsta palme je poleg tega, da so si jo umetniki »nove umetnosti« izbrali
za motiv, tudi zelo uporabna: iz njenih listov izdelujejo metle, košare in rogoznice. To pa še ni vse: njeni
zelo nežni poganjki so užitni, zato je žumara zelo iskana rastlina ... in danes zavarovana vrsta.Antoni
Gaudí je zmeraj pozorno opazoval naravno okolje, ki ga je obkrožalo: drevesa, morje, gore, cvetje in živali
so bili zanj glavni vir navdiha. V Gaudíjevem delu so prisotne prav vse prvine katalonske krajine, vseeno
pa je umetnika najbolj zaznamovala pritlikava palma žumara in zlasti njeni listi. Ob njih je dobil zamisel
za marsikatero konstrukcijsko in dekorativno kompozicijo, na primer za ograjo Vicensove hiše, Casa Vicens
(1883–1888).
The dwarf fan palm is the only type of palm tree that is native to Europe, and can be found all over the
part of the Mediterranean that includes the Catalan costal city of Barcelona. Although it was adopted as
an Art Nouveau motif, this species of palm had very practical purposes, the leaves being used to make
brooms, baskets and matting. Not only that, the shoots of the palm were soft and edible, making it a
highly desirable plant. Today it is a protected plant species. Antoni Gaudí was a keen observer of the
natural environment and the palm was a significant element of the landscape from which he learnt
so much. The trees, the sea, the mountains, the flowers and animals were all an important source of
inspiration for Gaudí. However, the dwarf fan palm and particularly its leaves, made one of the biggest
impressions. Gaudí was inspired to make diverse structural and decorative compositions, such as the
railings at the Casa Vicens (1883-1888).
A.
B.
C.
A-C. Pritlikava palma žumara je bila navdih za okrasje ograje, ki obdaja Vincensovo hišo
(Casa Vincens); arhitekt Antoni Gaudí, 1888 (foto: X. Bolao). D. Ograja Vicensove hiše v
obliki pritlikave palme žumara, Gaudijeva hiša (Casa Gaudi), park Güell /(foto: X. Bolao)
D.
La palma nana non è la sola palma originaria d’Europa e cresce in tutte le regioni mediterranee. E’ uno dei
motivi floreali Art Nouveau, ed è anche molto utile, le sue foglie sono utilizzate per fabbricare scope, cesti
e trecce, ma non è tutto: i germogli molto teneri sono commestibili e ciò ne fa una pianta ricercata ed
una specie oggi protetta. Antonio Gaudì osservava con attenzione l’ambiente naturale che lo circondava:
alberi, mare, montagne, fiori ed animali, costituivano per lui un importante fonte d’ispirazione. Tutti
gli elementi del paesaggio catalano hanno contribuito ed influito nell’opera di Gaudì, ma è la palma
nana ed in particolare le sue foglie che hanno maggiormente ispirato l’artista, come nella composizione
strutturale e decorativa come ad esempio nella recinzione della Casa Vicens (1883 – 1888).
A–C. The dwarf fan palm has inspired the decor of the railings that surround the Casa
Vicens; architect Antoni Gaudí, 1888 (photo: Xavier Bolao). D. Casa Vicens’s palmetto-leaf
fence at Casa Gaudí, Park Güell (photo: Xavier Bolao).
A-C. Le palme nane che hanno ispirato il decoro della cancellata che circonda la Casa
Vicens, architetto Antonio Gaudí, 1888 (foto: X Bolao). D. Cancellata a motivo di foglie di
palma originaria di Casa Vicens e collocata all’esterno di Casa Gaudi, nel Parco Guell (foto:
X Bolao)
8
9
BRUXELLES-BRUSSEL
UDOMAČENE TUJKE
TAMING THE EXOTIC
L’ESOTISMO ADDOMESTICATO
Orchidaceae
Danes se nam zdi povsem običajno, da v cvetličarni kupujemo cvetje in rastlinje, ki prihaja iz daljnih
tujih dežel. V 19. st. so si želeli eksotično cvetje dobiti tako zasebni kakor javni zbiralci (veliki državni
botanični vrtovi, kot sta, denimo, Jardin des Plantes v Parizu ali Kew Gardens v Londonu) in so zato
pošiljali raziskovalce iskat redke vrste. V Belgiji je raziskovalcu in botaniku Jeanu Lindenu uspelo prodreti
v skrivnost gojenja orhidej. Te so postale vir navdiha za umetnike »nove umetnosti« z vseh ustvarjalnih
področij (draguljarstvo, steklarstvo, keramika ...). Po te očarljive rastline se je bilo treba odpraviti globoko
v osrčje džungel. Številni meščani so postavljali rastlinjake, da bi lahko sami gojili to modno cvetje, ki
prevzema s svojimi nenavadnimi oblikami in redkostjo.
A.
A. Paul Hankar, stenska svetilka v obliki orhideje, 1893;
razstavljena v Muzeju oblikovanja v Gandu.B. Gustave Fraipont,
stenska tapeta z motivom kolibrijev in orhidej, detajl.C. Philippe
Wolfers, obesek Orhideja z diamanti in rubini, 1901.D. Philippe
Wolfers, vaza imenovana Gojeno in poljsko cvetje iz slonovine in
brona, okrog 1894
A. Paul Hankar, orchid-inspired light fitting, 1893; on display at
the Design Museum, Ghent (BE). B. Gustave Fraipont, wallpaper
design featuring humming birds and orchids (detail). C. Philippe
Wolfers, ‘Orchid’ pendant with diamonds and rubies, 1901.
D. Philippe Wolfers, ivory and bronze vase ‘Cultivated and Wild
Flowers’, around 1894
B.
A. Paul Hankar, applique a forma di orchidea, 1893; esposte al
Museo del Design di Gand (BE). B. Gustave Fraipont, carta - dipinta rappresentante un motivo con colibrì e orchidee (dettaglio).
C. Philippe Wolfers, ciondolo “Orchidee“ con diamanti e rubini,
1901. D. Philippe Wolfers , vaso “Fiori di serra, fiori di campo” in
avorio e bronzo, circa 1894
10
C.
Today, it seems perfectly normal
to go to the florist and buy exotic
flowers and plants from faraway
places. But in the 19th century
exotic flowers provoked such
desire in private or public collectors (the great national botanical
gardens such as Le Jardin des
Plantes in Paris or Kew Gardens
in London) that they sent explorers looking for rare specimens.
In Belgium, the explorer and
botanist Jean Linden successfully
discovered the secret of cultivating orchids, a very difficult process. This flower became a source
of inspiration for Art Nouveau
artists working in all creative
fields (jewellery, glassware,
ceramics etc.) Fascinated by
these fashionable plants – which
had to be brought back from
the very depths of the jungle
– many bourgeois families built
their own winter gardens so that
they could also cultivate plants
and flowers that were alluring
for their strangeness of form
and rarity.
D.
11
Oggi sembra normale acquistare
dal fiorista fiori e piante strane
venute da paesi lontani. Nel XIX
sec. questi fiori esotici eccitano
la bramosia dei collezionisti
privati o pubblici (grandi
giardini botanici nazionali come
il giardino delle Piante a Parigi
o il Kew Gardens di Londra)
che inviano esploratori alla
ricerca di specie rare. In Belgio
l’esploratore e botanico Jean
Linden riuscì a scoprire il segreto
della cultura così particolare delle
orchidee. Queste divennero fonte
di ispirazione per gli artisti A.N.
in tutti i campi della produzione
artistico artigianale (bigiotteria,
vetreria, ceramica…). Per queste
piante affascinanti la cui raccolta
conduce nel più profondo della
giungla del mondo, numerosi
coltivatori
fecero
costruire
delle serre per potervi coltivare
queste piante alla moda, che
affascinavano per la stranezza
delle loro forme e per la rarità.
BUDAPEST
STEKLENI ŠOPKI
GLASS BOUQUETS
MAZZI DI VETRO
B.
D.
C.
A.
A. Vitraj iz Körössyjeve vile, oblikoval ga je najbrž Miksa Róth; arhitekta Albert Körössy in
Artúr Sebestyén, 1899 (foto: Š. J. Szalatnyai – © Madžarski arhitekturni muzej).B. Osnutek
vitraja, ki ga je oblikoval Miksa Róth, okrog 1890; osrednji motiv je šopek perunik. C. Vitraj
Mikse Rótha iz Egyedijeve palače, 1896–97, detajl (foto: Š. K. Faragó-Bélavári).D. Detajl
vitraja iz Körössyjeve vile, oblikovalec verjetno Miksa Roth
A. Stained glass window in Villa Körössy thought to be designed by Miksa Róth; architects:
Albert Körössy and Artúr Sebestyén, 1899. (photo: Š J Szalatnyai)(© Hungarian Museum of
Architecture). B. Draft of pattern for stained-glass window by Miksa Róth, circa 1890. The
pattern has a bouquet of irises as the central motif. C. Stained-glass window (detail) in the
Egyedi Palace by Miksa Róth, 1896-97. (photo: Š K Faragó-Bélavári). D. Detail of Róth’s
stained glass window at the Villa Körössy.
A. Vetrata della Villa Körössy, probabilmente disegnata da Miksa Róth; architetti: Albert
Körössy e Artúr Sebestyén, 1899. (foto: J Szalatnyai)(© Hungarian Museo dell’architettura)
B. Progetto per la vetrata disegnata da Miksa Róth, circa 1890. Un bouquet d’iris forma il motivo centrale di questo modello. C. Vetrata (dettaglio) di Palazzo Egyedi di Miksa Róth, 189697. (foto: K Faragó-Bélavári). D. Dettaglio di una vetrata di Miksa Róth nella Villa Körössy.
12
D.
Iris germanica
Konec 19. st. so meščani v vse bolj rastočih mestih začutili domotožje po naravi. To je tudi eden od
vzrokov, zakaj so imele upodobitve cvetja tolikšen uspeh: umetniki »nove umetnosti« so se v obilni
meri posluževali cvetja, zeli in drevja. Na vitrajih je najpogostejši motiv šopek cvetja na sredini. Zbirke
vzorcev, ki so krožile po vsej Evropi, so ponujale na ogled najrazličnejše motive. V osemdesetih letih 19.
st. so začele v Budimpešti delovati številne vitražne delavnice, med njimi l. 1886 tudi delavnica Mikse
Rotha. Miksa Roth je prvi v avstro-ogrskem cesarstvu uporabljal marmorju podobno steklo, ki ga je na
mednarodni razstavi v Chicagu l. 1893 pokazal Američan Louis Comfort Tiffany. Struktura stekla, ki je
bilo prepojeno z barvo, je omogočala ustvarjanje bleščečega in raznobarvnega steklenega okrasja in
umetniki »nove umetnosti« so takšno steklo pogosto uporabljali.Na cvetni dekoraciji oken Körössyjeve
vile, ki ga je najbrž zasnoval Miksa Roth, je umetnik spretno upodobil vse barvne odtenke perunike. Žile
v vijoličnem Tiffanyjevem steklu dajejo cvetici zelo realističen videz.
Towards the end of the 19th century the growth of cities meant that many people missed nature. As a
result flowers, plants and trees were widely used in Art Nouveau. On windows the most common motif
was a centrally placed bouquet of flowers. These motifs would be placed in pattern books that had an
international circulation. From the 1880s many stained-glass workshops were founded in Budapest,
among them Miksa Roth’s in 1886. Within the Austro-Hungarian Monarchy, Roth pioneered the use of
the marble-like glass introduced by American-born Louis Comfort Tiffany at the International Exhibition
of 1893 in Chicago. The texture of the glass, which was interwoven with colour, allowed the creation of
vivid and colourful window decorations that were fully exploited by Art Nouveau artists. The rich colour
of the iris flower is captured in the windows of the Villa Körössy, where Miksa Roth probably designed
the floral decoration. Based on lilac Tiffany glasses, the streaky patterns of the glass made the flower
seem real.
Verso la fine del XIX secolo, lo sviluppo delle città riportò nei cittadini la nostalgia per la natura. E’
una delle ragioni per le quali le rappresentazioni floreali ebbero tanto successo: gli artisti Art Nouveau
utilizzarono abbondantemente i fiori, le piante e gli alberi. Su queste vetrate il motivo più usuale è un
mazzo di fiori centrale. Diversi motivi sono presentati nelle collezioni di modelli diffusi in tutta Europa.
A partire dal 1880 numerosi ateliers del vetro apparvero a Budapest , fra cui quello di Miksa Roth, sorto
nel 1886. Roth fu il primo durante l’impero austro ungarico ad utilizzare il vetro d’aspetto marmoreo
introdotto all’esposizione internazionale del 1893 a Chicago dall’americano Louis Comfort Tiffany. La
struttura del vetro colorato nella massa, permette la creazione di decori dai colori eclatanti che furono
largamente utilizzati dagli artisti Art Nouveau. Nella decorazione floreale delle finestre della villa Körössy,
probabilmente concepita da Miksa Roth, l’autore ha saputo riprodurre tutte le sfumature dell’iris. Le
striature del vetro Tiffany colorato di lilla danno a queste piante un aspetto molto realista.
13
GLASGOW
VEČNA LEPOTA
THE ETERNAL BEAUTY
LA BELLEZZA ETERNA
A.
Rosa
Vrtnica je bila priljubljen motiv med ustvarjalci glasgowske šole, saj so jo upodabljali na vsakovrstnih
materialih, od tkanin in papirja do kovin in stekla. Velika raznovrstnost njenih oblik in barv namreč
ponuja obilico dekorativnih možnosti. Med najbolj domiselne stvaritve spadajo dela Charlesa Rennieja
Mackintosha in njegovih tovarišev Jamesa Herberta Mac Naira ter Margaret in Frances Mac Donald. Pri
enem svojih najzahtevnejših projektov so vrtnico uporabili za opremo cele sobe, tako imenovanega
Mackintoshevega rožnega budoarja, ki je bil predstavljen na mednarodni razstavi uporabne umetnosti
v Torinu l. 1902.Vrtnica ali roža ima vrsto literarnih in simboličnih pomenov (simboli so podobe ali
znamenja, ki izražajo misli in čustva), ki segajo nemalokrat zelo daleč v zgodovino. Zgodba o Trnuljčici
(mlada Zora, ali latinsko, Avrora se je, dokler je živela skrita v gozdu, imenovala Roža) spada med najbolj
znane. Veliko stvaritev Mackintosheve skupine in njenih sodobnikov je prežeto s simboličnim pomenom.
Ne vemo sicer, ali je imela vrtnica za glasgowske oblikovalce kakšne posebne sopomene ali ne, lahko pa
domnevamo, da so v njej videli lepoto, ljubezen in umetnost.
The rose became a favourite motif for the designers of the Glasgow School and was used by them in
many different media including textiles, graphics, metalwork and glass. Its elegant colours and form
providing rich decorative possibilities. Charles Rennie Mackintosh and his close contemporaries James
Herbert MacNair and Margaret and Frances Macdonald, created some of the most imaginative work.
One of the most ambitious projects used the rose as the theme for an entire room installation: the
Mackintoshes’ Rose Boudoir shown at Turin’s International Exhibition of Modern Decorative Art in 1902.
The rose has a long tradition of symbolic (using images or signs to express ideas or feelings) and literary
associations, the story of Sleeping Beauty is one of the best known. Much of the work of the Mackintosh
group and their contemporaries carried symbolic meaning. While it is not known whether the rose carried precise meanings for the Glasgow designers, it is generally believed to have symbolised for them
beauty, love and art.
B.
C.
A. Ann Macbeth, Trnuljčica, gobelin, 1899–1900 (© Glasgowski muzeji).B. Charles Rennie
Mackintosh, stol z visokim naslonom za razstavo v Torinu, 1902 (© Umetnostna galerija
Williama Hunterja, Glasgowska univerza, Mackintosheva zbirka).C. George Walton, slika
na steklo z motivom vrtnice (© Glasgowski muzeji: Ljudska palača)
A. Ann Macbeth, The Sleeping Beauty embroidery panel, 1899-1900 (© Glasgow Museums). B. Charles Rennie Mackintosh, high-backed chair for the Turin exhibition, 1902
(© Hunterian Art Gallery, University of Glasgow, Mackintosh Collection). C. George Walton,
stained-glass panel (© Glasgow Museums: The People’s Palace)
A. Ann Macbeth, la Bella addormentata nel bosco, pannello ricamato, 1899-1900 (©
Glasgow Musei). B. Charles Rennie Mackintosh, sedia con alto schienale per l’esposizione
di Torino, 1902 (© Hunterian Art Gallery, Università di Glasgow, collezione Mackintosh).
C. George Walton, pannello a vetrata (© Glasgow Musei: The People’s Palace)
14
La rosa fu il motivo favorito dai creatori della Scuola di Glasgow, che lo rappresentarono su tutti i
materiali: tessuto, carta o vetro. La sua grande varietà di forme e colori offre delle possibilità decorative
molto interessanti. Le opere di Charles Rennie Mackintosh e dei suoi compagni James Herbert MacNair e
Margaret e Frances Macdonald sono fra le più originali. Uno dei progetti più ambiziosi fu la sistemazione
di un locale scegliendo la rosa come unico tema decorativo. Il risultato, noto con il nome di “Rose Boudoir”
di Mackintosch, fu presentato all’Esposizione Internazionale delle Arti Decorative di Torino nel 1902.
La rosa è ricca di connotazioni letterarie e simboliche (i simboli sono delle immagini o segni che esprimono
delle idee o dei sentimenti) provenienti anche da tempi remoti. La storia della Bella addormentata nel
Bosco (la giovane Aurora fu ribattezzata Rosa quando venne abbandonata nella foresta) è la più nota.
Una gran parte di opere del gruppo di Mackintosch e dei suoi contemporanei contengono significati
simbolici. Si ignora se la rosa aveva o no una connotazione precisa nei concetti di Glasgow, ma si può
supporre che questo fiore evocasse la bellezza, l’amore e l’arte.
15
HELSINKI
SVOBODA V GOZDU
FREEDOM IN THE FORESTS
LIBERTÀ NELLA FORESTA
B.
Pinus sylvestris
Gozd je bistvena prvina finske krajine. Več kot polovica te severne države je prekrita z gozdovi, ki jih
sestavljajo predvsem iglavci: bori in jelke. Okrog l. 1900 sta bila gozdarstvo in z njim povezana industrija,
ki sta s surovino oskrbovala živahno rastoči svetovni papirniški trg, glavni vir bogastva za državo. V
tistem času so začeli tapete, lončene peči in pročelja stavb krasiti s podobami vitkih borovcev, v iglice
oblečenih vej in storžev – simbolov finske pokrajine in narodnega bogastva.Bor je bil tudi priročen
gradbeni material, ki ga je bilo povrhu lahko dobiti. Veliko umetnikov s konca 19. in iz začetka 20. st. je
iskalo navdih v naravi, in tako so si postavljali borove brunarice in delavnice ob jezerih sredi gozdov. V
tistem času je bila Finska del ruskega cesarstva, in to je z zakoni iz l. 1899 sklenilo uvesti strožji nadzor
nad finskim prebivalstvom. Finci so se upirali na najrazličnejše načine; v umetnosti je zima ponujala zelo
prepričljive podobe za izražanje narodovih čustev. Zelo natančne grafične upodobitve s snegom pokritih
borov so, na primer, simbolizirale podobe domoljubja nasproti ruskemu zatiranju.
A.
Forest is an essential element of the Finnish landscape. More than half of this Nordic country is covered
by forest, largely by types of conifer, pine and spruce. Around 1900 the forest industry was the country’s
most important source of wealth, with its mills supplying the world’s expanding paper markets. Images
of tall and slender pine trees, pine twigs and cones – all symbols of the nation’s wealth and landscape
– began to appear on wallpaper, tiled stoves and building facades. Pine was also an easily available and
practical building material. Many of the artists at the turn of the century sought inspiration in nature and
built their pine log houses and studios in the wooded countryside near lakes. At the time Finland was
part of the Russian Empire, but in 1899 new Russian laws aimed to bring the Finnish people under much
stricter control. The people expressed their resistance to this in many different ways; artistically the
Finnish winter provided strong images of how the people felt. Detailed studies of snow-covered pine,
for instance, represented the patriotism that developed under Russian oppression.
C.
D.
E.
F.
A. Albert Edelfelt, razglednica finske pokrajine s prvo kitico finske državne himne, 1900 (© Državna uprava za starine, Helsinki).B-C.
Ainola, hiša na jezerskem bregu skladatelja Jana Sibeliusa; arhitekt Lars Sonck, 1904 (foto: M. Haverinen/ Državna uprava za starine)D-F.
Stavba zavarovalnice Pohjola; arhitekti Herman Gesellius, Armas Lindgren in Eliel Saarinen, 1899–1901 (foto: S. Tirilä/ Državna uprava za
starine)E. Pekka Halonen, Mladi borovci pod snegom, 1899, oljna slika, razstavljena v Finski narodni galeriji (foto: Osrednji umetnostni
arhiv, Helsinki)
A. Albert Edelfelt, postcard of Finnish landscape with the first verse of the Finnish national anthem, 1900. (© National Board of Antiquities,
Helsinki). B-C. Ainola, the lakeside home of composer Jean Sibelius by architect Lars Sonck, 1904. (photo: M Haverinen / National Board
of Antiquities). D- F. Pohjola insurance company building by Herman Gesellius, Armas Lindgren and Eliel Saarinen, 1899-1901 (Photo: S.
Tirilä / National Board ofAntiquities). E. Snowy pine saplings by Pekka Halonen, 1899. Oil painting at the Finnish National Gallery (photo:
Central Art Archives, Helsinki)
A. Albert Edelfelt, cartolina di un paesaggio finlandese, prime strofe dell’ inno nazionale, 1900. (© National Board of Antiquities, Helsinki)
B-C. Ainola, la casa sulle rive del lago del compositore Jean Sibelius, architetto Lars Sonck, 1904. (foto: M Haverinen/National Board of
Antiquities). D-F. Immobile della compagnia d’assicuazioni Pohjola, di Herman Gesellius, Armas Lindgren e Eliel Saarinen, 1899-1901 (foto:
S Tirilä / National Board of Antiquities). E. Giovane pino innevato, di Pekka Halonen, 1899. Pittura ad olio , Galleria nazionale Finlandaise
(foto: Central Art Archives, Helsinki)
16
La foresta è un elemento essenziale del paesaggio finlandese. Più della metà di questo paese nordico
è coperto da foreste composte soprattutto da conifere: pini e picea. Intorno al 1900, l’industria forestale
era la principale risorsa di ricchezza del paese. Immagini di pini slanciati, di rami guarniti d’aghi e pigne
– simbolo della ricchezza nazionale e del paesaggio finlandese, fecero allora comparsa sulla carta dipinta,
sulle stufe di maiolica e sulle facciate degli edifici. Il primo fu inoltre un materiale da costruzione pratico
e facile da ottenere. Molti artisti alla fine del XIX secolo e inizio XX secolo cercarono la loro ispirazione
nella natura e costruirono le loro case e i loro studi in tronco d’abete scortecciato, nel cuore delle foreste
sulle rive dei laghi. In quest’ epoca la Finlandia faceva parte dell’impero russo, ma nel 1899 nuove leggi
permisero ai Russi di esercitare un controllo più stretto sulla popolazione finlandese. Questa eserciterà
la sua resistenza in diversi modi, ma è attraverso l’arte, con la rappresentazione di immagini del duro
inverno finlandese che espresse i suoi sentimenti più forti. Rappresentazioni grafiche molto dettagliate di
pini coperti di neve, per esempio, simboleggiarono il patriottismo in opposizione all’espressione russa.
17
LJUBLJANA
ZLATI CVET
THE GOLDEN FLOWER
IL FIORE D’ORO
B.
Helianthus anuus
Pročelja ljubljanskih poslopij v slogu »nove umetnosti« ali secesije krasijo izjemno lepi cvetlični motivi,
ki pogosto upodabljajo sončnice. »Zlati indijanski cvet«, ki je doma v Novi Mehiki in Peruju, so prinesli
na Balkan konec 19. st. Cenili so ga zaradi njegove žive barve in pravilne oblike in ga častili kot simbol
ponosa in moči. Čustva, ki jih je zbujala sončnica, najlepše ponazarja pesem enega najbolj izrazitih in
nenavadnih slovenskih pesnikov Srečka Kosovela (1904–26):
A.
On the decorated facades of Art Nouveau architecture in Ljubljana are extraordinary floral motifs, particularly sunflowers. The sunflower, originating from the native inhabitants of New Mexico and Peru, was
once called the Indian golden flower. It was brought to the Balkans at the end of the 19th century. The
flower was popular for its vivid colours and uniform shape, as well as symbolising pride and strength.
The emotions that the sunflower represented are summarised in this poem by Srečko Kosovel (1904-26),
the strongest and strangest Slovenian poetical icon:
C.
D.
Le facciate degli edifici Art Nouveau di Ljubiana sono decorate da straordinari motivi floreali, spesso
rappresentanti girasoli. Originario del Nuovo Messico e del Perù, il “Fiore d’oro indiano” è stato portato
dai Balcani alla fine del XIX secolo. Apprezzato per i suoi colori sgargianti e le forme regolari, è il simbolo
della forza e della fierezza. I sentimenti ispirati dal girasole sono riassunti in questo poema di Srečko
Kosovel (1904 – 1926), il più famoso e strano dei poeti sloveni:
E.
A. Mestna hranilnica; arhitekt Josip Vancaš, Čopova 3, 1903–04 (foto: B.
Mihelič).B. Grand hotel Union; arhitekt Josip Vancaš, Miklošičeva 1, 1903–
05 (foto: N. Goršič).C. Sončnice na pročelju Bahovčeve hiše, Tavčarjeva 11,
1903 (foto: N. Goršič).D. S sončnicami prekrita vrata Regalijeve hiše,
Tavčarjeva 15, 1904 (foto: B. Mihelič).E. Kmečka posojilnica; arhitekt Ciril
Metod Koch, Trdinova 8, 1906–07 (foto: N. Goršič)
A. City Savings Bank; architect Josip Vancaš, 1903-1904 (photo: B Mihelič)
B. Grand Hotel Union; architect Josip Vancaš, 1903-1905 (photo: N Goršič)
C. The façade of the Bahovec House is decorated with sunflowers, 1903
(photo: N Goršič). D. Sunflowers cover the door of Regali House, 1904
(photo: B Mihelič). E. Agricultural Loan Bank; architect Ciril Metod Koch,
1906-07 (photo: N Goršič)
18
A. Banca del risparmio della città; architetto Josip Vancaš, 1903-1904 (foto:
B Mihelič). B. Grand Hotel Union; architetto Josip Vancaš, 1903-1905 (foto:
N Goršič). C. Facciata della casa Bahovec decorata da girasoli, 1903 (foto:
N Goršič). D. I girasoli ricoprono le porte della Casa Regali, 1904 (foto: B
Mihelič). E. Credito agricolo, architetto Ciril Metod Koch, 1906-07 (foto: N
Goršič)
OTROK S SONČNICO
A CHILD WITH A SUNFLOWER
IL BAMBINO AL GIRASOLE
Nesem sončnico na rami,
Zlat metulj je sedel nanjo,
Sončnica se je nagnila, 
O, da ne bi se zlomila!
I carry a sunflower over my shoulder,
A gold butterfly has lit upon it,
The sunflower has gently tilted,
Lord I hope it hasn’t wilted!
prendo con me un girasole sulla spalla
una farfalla dorata si posa sulla sua corolla
il girasole si è chinato
purché non si sia rotto!
Nesem sončnico na rami,
V njej so zlata, zlata zrna,
Sončnica se je nagnila, 
O, da ne bi se zlomila!
I carry a sunflower over my shoulder,
A sunflower full of gold gold seeds,
The sunflower has gently tilted,
Lord I hope it hasn’t wilted!
prendo con me un girasole sulla spalla
il grano d’oro, grano d’oro con il suo calice
il girasole si è chinato
purché non si sia rotto!
O, metulj razprl je krila,
Sapica je vzvalovila, 
Sončnica se je nagnila, 
O, da ne bi se zlomila!

Oh, the butterfly just spread its wings,
A soft breeze just ruffled the air,
The sunflower has gently tilted,
Lord I hope it hasn’t wilted!
(tr.: Ana Jelnikar)
O, le farfalle con le loro ali spiegate
Si alza una leggera brezza
il girasole si è chinato
purché non si sia rotto
(tr. Da Barbara Pogačnik)
19
NANCY
ODKRITJE NEZNANEGA
OUT OF THE UNKNOWN
USCITA SCONOSCIUTA
B.
A.
A. Svetilka Kobul Emila Galléja; okrog 1902.B. Vrtni ali
mantegazzijev dežen na vrtu ob ateljeju Emila Galléja.C. Naslon
Galléjevega stola v obliki travniškega dežna, 1902.D. Vaza Emila
Galléja posnema obliko travniškega dežna, 1900
A. Where are the ombelles on this lamp made by Émille Gallé
around 1902? B. The great hogweed of the Caucasus in the studio
garden of Émille Gallé. C. The back of this chair by Émille Gallé is
in the shape of the field hogweed, 1902. D. Using the form of the
field hogweed Émille Gallé created this vase in 1900
A. Lampada “Ombrello “ realizzata da Emile Gallé intorno al 1902.
B. Grande panace del Caucaso nel giardino del laboratorio di Emile
Gallé. C. Lo schienale di questa sedia di Emile Gallé ricorda una panace, 1902. D. Emile Gallé ha creato questo vaso nel 1900 utilizzando
la forma della panace des prés.
20
C.
Heracleum sphondylium
Okrog l. 1895 sta dva švicarska botanika z odprave na Kavkaz (gorate pokrajine med Kaspijskim in Črnim
morjem) prinesla s seboj neznana semena. Ko sta jih posejala, so čez dve leti zrasla v tri metre in pol
visoko cvetočo rastlino. Izkazala se je za velikanskega sorodnika navadnega dežna, in tako so ji nadeli
ime »veliki kavkaški dežen« oz. vrtni ali mantegazzijev dežen, kot ji pravimo pri nas. Kmalu se je razširila
po vsej Evropi. V Nancyju si jo je na vrtu posadil tudi umetnik in strastni botanik Emile Gallé.Vrtni dežen
spada v družino kobulnic (rastline, katerih cvetovi rasejo vsi iz enega središča in tako tvorijo kobule), ki
šteje še veliko drugih, manjših različic, ena od njih je tudi navadni dežen, ki doseže največ meter in pol
višine. Pred prihodom kavkaškega bratranca je bila močan vir navdiha za nancyjske umetnike. Obliko
njenega stebla in kobula tako zasledimo pri celi vrsti predmetov: stolih, mizah, vazah in svetilkah.
Around 1895, two Swiss botanists returned from an expedition in the Caucasus (a geographic region between
the Caspian and Black Sea) with some
unidentified seeds. The seeds were
planted, and after two years of waiting a flower measuring 3.5m in height
had grown. It was regarded as a specimen of the giant hogweed and was
given the name ‘great hogweed from
the Caucasus.’ Once the discovery of
the plant became common knowledge
it spread throughout Europe. In Nancy,
Émille Gallé an artist but also a great
lover of botany also planted the flower
in his garden.
The great hogweed from the Caucasus
is part of a family of umbelliferous
plants (umbrella-shaped plants whose
flowers come from a central point)
which contains many other smaller
varieties such as the ‘field hogweed,
which measures only 1.5m in height.
This last plant was - before the arrival
of its cousin from the Caucasus - a very
important source of inspiration for the
artists of Nancy. They were inspired by
the shape of the plant, using the form
of the flower and the stalk to create a
range of objects: chairs, desks, vases
and lamps.
Verso il 1895, due botanici svizzeri al
ritorno da una spedizione nel Caucaso
(regione montagnosa situata tra il Mar
Caspio e il Mar Nero) portarono nei loro
bagagli dei semi sconosciuti. Una volta
seminati, dopo due anni nacque un
fiore che misurava 3,5 metri di altezza.
Considerato come un fiore gigante
della panace, la nuova pianta venne
chiamata “Grande panace del Caucaso”.
Una volta conosciuta da tutti, si espanse
nel resto d’ Europa. A Nancy, l’artista
Emile Gallè, che è stato anche un
appassionato di botanica, pianta anche
lui questo fiore nel suo giardino. La
grande panace del Caucaso, appartiene
alla famiglia delle ombrellifere (piante
dove i fiori partendo tutti da uno stesso
centro, formano degli ombrelli). Questa
famiglia comprende molte altre varietà
più piccole come la “Berce des prés”,
che misura 1,5 metri di altezza. Prima
dell’arrivo della cugina del Caucaso,
questa fu un’ importante fonte
d’ispirazione per gli artisti di Nancy. Si
trova in effetti la forma del suo gambo
o del suo fiore in molte varietà di
oggetti: sedie, tavoli, vasi e lampade.
D.
21
REUS
MESTNI SIMBOL
SYMBOL OF THE CITY
IL SIMBOLO DELLA CITTÀ
Rosa
Motiv vrtnice je običajna dekorativna prvina modernistične arhitekture (modernizem je ime, ki so
ga »novi umetnosti« dali v Kataloniji). Vrtnica je tudi simbol mesta in je že stoletja upodobljena na
mestnem grbu. Legenda pripoveduje, da se je med epidemijo kuge, ki je prizadela mesto v 16. st., mladi
pastirici Isabelle Basora prikazala Žalostna Mati božja (Mare de Déu de Misericordia) in ji rekla, da bo
kuga ponehala, če bodo meščani naredili tako dolgo svečo, da se bo ovila okrog obzidja, in jo prižgali.
Mestne oblasti se niso zmenile za dekličine besede, še manj so jim verjele. Mati božja se je tedaj še
enkrat prikazala, poljubila je Isabelle in ji na licu pustila znamenje v obliki vrtnice. Zdaj so se oblasti dale
prepričati in ukazale izdelati svečo, in ko so jo prižgali, se je kuga končala.V času modernizma so bile
legende in zgodovinski namigi še zelo živi. Zatorej ne preseneča, da so umetniki in rokodelci v Reusu,
ki so se močno navdihovali ob naravi, izbrali vrtnico za osrednji motiv tako na svojih vitrajih kakor na
keramiki, mozaikih in dekorativnih poslikavah.
The use of the rose as a decorative element was common during the period of Modernisme architecture
(Modernisme is the Catalan name for Art Nouveau.) The rose is the symbol of Reus and has been on the
city’s coat of arms for centuries. Legend has is that in the 16th century the city was struck by a great
plague. During that time the Virgin Mary of Mercy (Mare de Déu de Misericòrdia) appeared to a young
shepherdess called Isabel Basora and told her that to rid Reus of the terrible epidemic she had to build
a very long candle that went all around the city walls, then light it. When the city governors did not
believe the girl and ignored her, the Virgin reappeared and kissed Isabel on the face, leaving the mark
of the rose on her cheek. After this the governors believed in the vision of the Virgin, made the candle
and the plague disappeared. That is why, at a time when Modernisme was finding a great source of
inspiration in nature, and when legends and historical references were popular, it was no accident that
the artists and craftsmen of Reus chose the rose as the central motif in their stained-glass windows,
ceramics, mosaics and decorative paintings.
A.
B.
A. Motiv vrtnic na vitraju iz Navąsove hiše (Casa Navąs); arhitekt Lluís Domènech i Montaner,
1901–07.B. Izklesane vrtnice na pročelju Anguerove hiše (Casa Anguera); arhitekt Pere Caselles
Tarrats, 1905.C. Stropno okrasje v zavodu Pereja Mate pred restavriranjem, paviljon št. 6;
arhitekt Lluís Domènech i Montaner, 1906
A. Roses feature heavily in the stained glass at Casa Navàs; architect Lluís Domènech i Montaner, 1901-1907. B. Carved roses decorate the façade of the Casa Anguera by Pere Caselles
Tarrats, 1905. C. The ceiling decoration before restoration at the Institut Pere Mata, Pavilion
number 6; architect Lluís Domènech i Montaner, 1906
A. Le rose risaltano fortemente in questa vetrata della casa Navàs; architetto Lluís Domènech i
Montaner, 1901-1907. B. Rose scolpite decorano la facciata della Casa Anguera di Pere Caselles
Tarrats, 1905. C. Decorazione del soffitto dell’Istituto Pere Mata prima del restauro, Padiglione
n.6; architetto Lluís Domènech i Montaner, 1906
22
C.
L’uso della rosa come elemento decorativo è ricorrente nelle architetture moderniste (modernismo è il
nome dato all’Art Nouveau in Catalogna). La rosa è l’emblema di Reus e figura da molti secoli nell’araldica
di questa città. La leggenda racconta che gran parte della città venne decimata per la peste del XVI secolo.
La Vergine della Misericordia (Madre di Dio della Misericordia) apparve allora a una giovane pastorella
chiamata Isabella Basora e gli disse che per mettere fine alla terribile epidemia, doveva costruire una
candela estremamente lunga per circondare i bastioni della città e illuminarla. Ma i governatori della
città non prestarono attenzione alla giovane ragazza e non le vollero credere. La Vergine allora riapparse
e abbracciò Isabella, lasciando sulla sua guancia l’impronta di una rosa. I governatori, alla fine convinti,
fecero costruire questa candela, l’accesero e la peste sparì. Leggende e referenze storiche erano ancora
molto popolari all’epoca del Modernismo. Non c’è dunque da meravigliarsi se gli artisti e gli artigiani di
Reus, che cercavano ardentemente di ispirarsi alla natura, abbiano scelto la rosa come motivo centrale,
su vetri, ceramiche, mosaici e pitture decorative.
23
RIGA
NAVDIH NARAVE
INSPIRATION IN THE ELEMENTS
LE FONTI D’ISPIRAZIONE
A.
C.
A. Cvetlično okrasje pod napuščem poslopja v ulici Smilšu; arhitekt K.
Pēkšēns, 1902 (foto: A. Antenišķe).B. Vitraj neznanega umetnika iz
stavbe arhitektov H. Hilbiga in A. Gieseckeja; 1903 (foto: V. Zilberts
© J. Krastiņš).C. Z lilijami poudarjena okna na stavbi arhitekta H.
Devendrussa, 1901 (foto: A. Antenišķe). D. Stanovanjski blok v
ulici Cēsu; arhitekt E. von Trompowsky, 1901 (foto: V. Zilberts © J.
Krastiņš)
A. Floral adornment under the cornice of the apartment block
on Smilšu Street; architect Konstantīns Pēkšēns, 1902 (photo: A
Antenišķe). B. Stained glass window by an unknown artist in an
apartment block on Elizabetes street; architects: Hermann Otto
Hilbig and Albert Giesecke, 1903 (photo: V Zilberts © J Krastiņš). C.
Water lilies accentuate the window of this apartment block on Stabu
street; architect Indriķis Devendruss, 1901 (photo: A Antenišķe). D.
Relief of water lilies adorns the façade of a apartment block on Cēsu
Street; architect Edmund von Trompowsky, 1910 (photo: V Zilberts ©
J Krastiņš)
B.
24
A. Sotto la cornice, i fiori ornanano l’immobile della Via Smilu;
architetto K PÁkÁns, 1902 (foto: A AnteniÌe). B. Vetrata di un
immobile,di un artista sconosciuto; architetto: H Hilbig e A Giesecke,
1903 (foto: V Zilberts © J KrastiÚ). C. I lis sottolineano le finestre di
questo immobile, architetto H Devendruss, 1901 (foto: A Antenie)
D. Insieme di appartamenti nella Via CÁsu; architetto E von
Trompowsky, 1910 (foto: V Zilberts © J KrastiÚ)
Nymphaea
Riga je mesto, ki je obdano z vodo: ne le da stoji na bregovih Daugave ob Baltiškem morju, obkrožajo jo tudi številna
jezera. Prav nič nenavadno ni torej, da so latvijski slikarji iz obdobja »nove umetnosti« na slikah z mitološkimi prizori
in krajinah vodi odmerjali pomembno mesto. Na slikah, ki so upodabljale žensko, otroka ali cvetice, je voda poudarjala
njihovo lepoto.Umetniki so se navdihovali ob vseh prvinah narave, in tako pročelja stavb v slogu »nove umetnosti«
pogosto bogatili z rastlinskim in cvetličnim okrasjem. Povsem naravno so izbrali lokvanj, ki se tesno povezuje z vodo,
čeprav takrat še ni bil tako običajen kot danes. Med štiridesetimi različicami lokvanjev, ki jih poznamo, domujeta dve
divje rastoči v vodah Latvije. Cvetovi se prelivajo v nežnih rožnatih, rumenih in belih odtenkih, ki ustvarjajo barvni
kontrast z okroglimi ali srčastimi listi.Umetniki »nove umetnosti« so imeli zelo radi tudi lotos, drugo na vodi plavajočo
rastlino, ki so jo posebno častili v starem Egiptu in Indiji. Iskanje navdiha v eksotiki je sploh zelo značilno za obdobje
»nove umetnosti«. V Muzeju za zgodovino Rige in plovbe lahko lotos občudujemo na spominskem krožniku za jubilejno
razstavo ob sedemstoletnici Rige.
Riga is a city surrounded by water, located
on the banks of the Daugava River, close to
the Baltic Sea and encircled by lakes. It is
no surprise that Latvian painters of the Art
Nouveau period pictured water as a significant feature in mythology-inspired scenes or
landscapes; or to emphasise the beauty of a
woman, flower or child.
Art Nouveau looked to all natural elements
for inspiration, and plant and floral motifs
were often used in façade decoration of
Art Nouveau buildings in Riga. Given the
association with water, the artistic use of
the water lily– which was not so common
a plant as it is today – was a natural choice.
Two species grow wild in Latvian waters but
there are around 40 varieties throughout
the world. The flower is normally in delicate
shades of pink, yellow or white and is encircled by round or heart-shaped leaves.
Art Nouveau artists also used lotus, another
floating plant, in their work. Coming from
ancient Egypt and India, it was an exotic
source of inspiration, so characteristic for
the art of the period. For example, lotus appears on a small souvenir plate from Riga’s
700th anniversary exhibition, displayed
in the Museum of the History of Riga and
Navigation.
D.
25
Riga è una città circondata dall’acqua:
costruita sulle rive del Daugava vicino al Mar
Baltico,ed è circondata da numerosi laghi.
Non ci si deve stupire se i pittori lettoni del
periodo Art Nouveau diedero una grande
importanza all’acqua nelle scene mitologiche
o nei paesaggi. L’acqua è ugualmente
rappresentata per accentuare la bellezza di
una donna, di un bambino o di un fiore.
S’ispirarono di tutti gli elementi della natura,
le facciate degli edifici Art Nouveau di Riga
sono spesso arricchite da decori vegetali e
floreali. Gli artisti hanno scelto con naturalezza
il nenufaro, associato direttamente all’acqua.
Lo stesso dell’ epoca, oggi non è più così
comune. Fra le 40 varietà di nenufaro
esistenti al mondo, due specie selvaggie si
sviluppano nelle acque della Lettonia. I fiori
offrono delle delicate gradazioni di rosa,
giallo e bianco, che spiccano sulle foglie
rotonde o dalla forma di cuore. Gli artisti Art
nouveau hanno anche utilizzato il loto, altra
pianta galleggiante che è molto importante
nell’antico Egitto e in India. Questa fonte
d’ispirazione esotica è caratteristica del
periodo Art Nouveau. Inoltre, al Museo di
Storia e della navigazione di Riga, il loto
appare su un piatto souvenir nell’ Esposizione
giubilare del 700°anniversario di Riga.
TERRASSA
RASTLINA JUNAKOV
THE FLOWER OF HEROES
LA PIANTA DEGLI EROI
A.
B.
D.
A. Motiv pomarančevca na štukaturnem okrasju v preddverju
Glavnega gledališča; arhitekt Enric Catà i Catà i Francesc Guąrdia
i Vial, 1911 (foto: D. Ferran © Museu de Terrassa).B. Vitraj iz
Glavnega gledališča (foto: D. Ferran © Museu de Terrassa).C.
Izklesani oranževci na kapitélu (zgornjem zaključnem delu stebra)
v preddverju Glavnega gledališča (foto: D. Ferran © Museu de
Terrassa).D. Mozaik na pročelju slaščičarne Carné (danes lekarna
Albinyana); arhitekt Joaquim Vancelis i Vieta, 1908 (foto: D. Ferran
© Museu de Terrassa)
A. Oranges in plaster in the hall of the Theatre Principal; architects
Enric Catà i Catà i Francesc Guàrdia i Vial, 1911 (all photos D Ferran
© Museu de Terrassa). B. Stained glass window in the Theatre
Principal. C. Carved oranges decorate this stone capital (the upper
part of a column) in the hall of the Theatre Principal. D. Mosaic
wall of the main façade of the Confisserie Carné (today Chemist
Albinyana); architect Joaquim Vancells i Vieta, 1908
C.
26
A. Arance in gesso nella hall del Teatro Principale; architetto Enric
Catà i Catà i Francesc Guàrdia i Vial, 1911 (tutte le foto D Ferran
© Museo di Terrassa). B. Vetrate del Teatro Principale. C. Arance
scolpite decorano i capitelli in pietra (parte superiore di una colonna) hall del Teatro Principale. D. Muro in mosaico sulla facciata
principale della Confetteria Carné (adesso farmacia Albinyana);
architetto Joaquim Vancells i Vieta, 1908
Citrus aurantium
Po grški mitologiji Herkul, ko je vstopil na vrt Hesperid, da bi se polastil zlatih jabolk, ki so jih varovali
zmaj in nimfe, ni dobil prav tistega, kar je bil prišel iskat. Resda je ubil zmaja, ki je varoval dragocene
sadeže, vendar pa ti niso bili jabolka, temveč pomaranče. Takšne legende se danes pletejo okrog sadeža,
ki so ga Rimljani nekoč uporabljali za zdravilo. Pomarančevec so v Španijo zanesli Arabci kot okras
svojim vrtovom. Prinesli so tudi vedenje o zdravilnih pripravkih, za katere se uporabljajo njegovi cvetovi.
Pomarančevec je očaral številne pesnike in popotnike, da so opisovali njegovo lepoto v vseh najmanjših
podrobnostih.Umetniki »nove umetnosti« so si pri naravi sposojali številne okrasne prvine, posebno pa
sta jih privlačili barva in oblika pomaranče. V Terrassi je več poslopij okrašenih z vejami pomarančevca,
obloženimi s sadeži in listi. Te okrasne motive najdemo na najrazličnejših materialih: keramičnih
ploščicah, mavcu, kamnu in steklu.
According to Greek mythology, when Hercules broke into the Hesperides garden to take the ‘Golden
Apples’ that were protected by a dragon and nymphs, he didn’t get quite what he wanted. Although he
killed the dragon, the precious apples turned out to be oranges. Such legends surround this everyday
fruit, which was once used by the Romans as a medicine. It was introduced to Spain by the Arabs who
used it as decoration in their gardens, as well as carrying on the tradition of using the orange flower for
medical preparations. The orange tree has also fascinated poets and travellers, who have described its
beauty in great detail. The artists of Art Nouveau used many elements from nature in decorative work,
and because of its colour and shape the orange was especially appealing. In Terrassa there are buildings
showing the branches of the orange tree on which the fruit and leaves grow. These decorative features
use a variety of materials such as tiles, plaster, stone and glass.
Per la mitologia greca, quando Hercole giunge al giardino delle Esperidi per impadronirsi delle mele
d’oro che erano vigilate dal drago e dalle ninfe, non ottenne esattamente ciò che era venuto cercando.
Sebbene avesse ucciso il drago, guardiano dei preziosi frutti, non ottenne mele ma arance. Ecco il genere
di leggenda che oggi circonda questo frutto, che fu altre volte utilizzato come medicamento dai romani.
L’arancio fu introdotto in Spagna dagli arabi che l’utilizzavano come ornamento dei loro giardini. Essi ci
hanno anche trasmesso l’uso tradizionale dei fiori d’arancio nelle preparazioni medicinali. L’arancia ha
anche affascinato i poeti e i viaggiatori che hanno descritto la sua bellezza con forti dettagli. Gli artisti Art
nouveau hanno copiato dalla natura numerosi elementi decorativi e sono stati particolarmente attirati
dai colori e dalla forma dell’arancia. A Terrassa, certi edifici sono decorati con rami d’arancio sul quale
distinguiamo frutti e foglie. Questo motivo decorativo appare su vari supporti: piastrelle, gesso, pietra e
vetro.
27
PROVINCIA DI VARESE
PIKA NA I
THE FINISHING TOUCH
IL TOCCO FINALE
Zinnea elegans
Kraj je malodane popoln. Pogled na gorsko verigo Campa dei Fiori na eni strani in širno dolino spodaj
je čaroben. Zidava Grand Hotela gre h koncu in vznemirjenje zaradi skorajšnjega uradnega odprtja je
čutiti po vsem mestu in okoliških vaseh. Ampak po mnenju glavnega kuharja manjka pika na i, da bi
bilo vse brezhibno: vhodna veža se zdi preveč hladna in prazna. Obide ga genialna misel, in naroči deset
ducatov cinij z bleščeče rdečimi, igrivo živahnimi in sočnimi cvetovi.Cvetne girlande (girlanda je v loku
obešen venec iz cvetja ali zelenja), ki so jih razobesili vzdolž sten, so žele občudovanje vseh navzočih in
še posebno arhitekta Giuseppeja Sommaruge, ki je med letoma 1907 in 1912 ustvaril ta veliki projekt.
Ob pogledu na girlande in vence iz cinij si je za hotel zamislil nove stenske ornamente, ki so dodali trajno
piko na i.V slogu liberty, ki je v umetnost in arhitekturo uvedel številne novosti, je bilo upodabljanje
cvetja v okrasnih motivih za lepšanje hotelov zelo običajno. V Vareseju najdemo cinijo zelo pogosto na
okrasnih frizih, izdelanih iz kamna.
A.
B.
C.
The setting was almost perfect. It was a magical sight to see the mountains of the Campo dei Fiori
above, while below the new café-restaurant of the Grand Hotel, the wide open landscape was equally
breathtaking. Excitement about the opening of this beautiful hotel spread throughout the city and villages. But for the chef the final touch was missing: the hall was too cold and empty. Then he got the idea
to order ten dozen zinnias; bright red flowers that were joyful and fleshy. The flowers were put on the
walls as wreaths and were not only a hit with the party-goers but also with the architect of the hotel,
Giuseppe Sommaruga, who had been working on the project from 1907 until 1912. Inspired by the garlands of zinnias, he designed new mouldings for the hotel and found a permanent finishing touch. The
use of the flowers as decorative motifs to lighten the hotel was typical of Liberty Style, which introduced
new elements in arts and architecture at the time. In the Varese Province this flower was most often
used in decorative friezes made from stone.
Il luogo è quasi perfetto. La vista è magnifica per ammirare da un lato le montagne del Campo dei Fiori
e in basso l’immenso paesaggio e la vallata. La costruzione del Grand Hôtel è ultimata e l’eccitazione
per l’apertura ufficiale invade i paesi e la città. Ma per lo chef manca un tocco finale affinché tutto sia
perfetto: l’ingresso sembra troppo freddo e vuoto. Allora ha l’idea geniale di ordinare 10 dozzine di
zinnie, fiori di un rosso brillante, estremamente allegri e carnosi. Messe a parete come ghirlande sono
apprezzate da tutti e in particolare dall’architetto dell’hotel, Giuseppe Sommaruga che realizza questo
grande progetto negli anni tra il 1907 e il 1912. Ispirato dalle ghirlande e corone di zinnie, costruì delle
nuove modanature per l’hôtel, che gli donarono un tocco finale permanente. L’utilizzo dei fiori come
motivo decorativo per abbellire edifici è ricorrente nello stile Liberty che ha introdotto numerose novità
nell’ arte e nell’architettura. Nella provincia di Varese i fiori sono spesso utilizzati nei fregi decorativi
realizzati in pietra.
D.
A-D. Dekorativni kamniti frizi s cvetličnimi motivi krasijo vse fasade
Grand hotela Campo dei Fiori; arhitekt Giuseppe Sommaruga,
1907–12
A–D. Floral decorative friezes in stone can be seen all over the
exterior of the Grand Hotel Campo dei Fiori; architect Giuseppe
Sommaruga, 1907-1912
A-D. Fregi decorativi in pietra a motivi floreali, presenti su tutte le
facciate del Grand Hotel Campo dei Fiori; architetto Giuseppe Sommaruga, 1907-1912
28
29
WIEN
MEŠANICA MOČI IN NEŽNOSTI
THE FLOWER OF DELICATE FORCE
MISTO TRA FORZA E DELICATEZZA
Laurus nobilis
V antiki lovor ni veljal za navadno rastlino. Bil je svet grm in pripisovali so mu zdravilne lastnosti, ki so jih
povezovali z grškim bogom Apolonom. Rimski vojskovodje so imeli navado, da so se okronali z lovorovimi
venci v spomin na bitke, v katerih so zmagali, in tako je lovor do danes ostal simbol zmage. Na Dunaju
več umetniških del prikazuje, kako se je lovor uporabljal skozi stoletja. Gotovo pa so najlepši zgledi nastali
okrog l. 1900, eden od njih je paviljon Secesije arhitekta Josepha Marie Olbricha, katere kupolo prekrivajo
lovorovi listi iz pozlačene kovine. Poleg tega je veliko dunajskih stavb okrašenih z majcenimi lovorji ali
lovorovimi venci. Navadno je to okrasje izdelano iz različnih vrst malte ali kovin. Kljub bleščeči preteklosti
pa nam je lovor danes najbolj domač kot začimba v kuhinji.
A.
B.
C.
D.
A. Nežni zlati lovorovi lističi na stavbi Secesija; arhitekt Joseph Maria Olbrich, 1898.B. Okrašeno pročelje stanovanjske stavbe arhitekta
Rudolfa Göbla, 1900.C. Lovorov venec na zunanjščini stanovanjske stavbe Erwina Raimanna, 1909.D. Zapleteno okrasje na pročelju stavbe
iz l. 1727, delo F. Krenza in P. Erharta, 1903.E. Okrasje iz cvetočih lovorovih vej na stanovanjski stavbi Dehma in Olbrichta, 1898–99
A. Delicate gilded laurel leaves decorate Joseph Maria Olbrich’s Secession building, 1898. B. Façade decoration on this residential building
by Rudolf Göbl, 1900. C. A laurel wreath outside a residential building by Erwin Raimann, 1909. D. Intricate façade decoration by F. Krenz
and P. Erhart in 1903; the original building dates from 1727. E. Ornate laurel branches adorn this residential building by Dehm & Olbricht,
1898-1899
In ancient times the laurel was not just
thought of as a plant, but as a sacred
herb with medicinal properties that
was also dedicated to Apollo, one of
the Greek gods. To celebrate winning
battles Roman generals would wear
laurel wreaths, and ever since it has
been an emblem of victory. In Vienna
there are several works of art that illustrate how the laurel has been used
throughout the centuries. Some of the
most beautiful examples date from
around 1900, such as the cupola of the
Secession building where Joseph Maria
Olbrich designed gilded laurel leaves
from metal. There are also many facades in Vienna - from the same time
- that were decorated with tiny laurel
trees or laurel wreaths. This ornamentation was usually made from special
mortar mixtures or metals. However,
when most people think of the laurel
today it is normally in association with
food, as it is also used as a popular
spice.
Nell’antichità, il lauro non era
considerato una pianta semplice. E’
stata un’erba consacrata dalle proprietà
medicinali associate al Dio greco Apollo.
I generali romani avevano consuetudine
di portare delle corone di lauro per
ricordare le battaglie vinte, poi il lauro è
rimasto un simbolo di vittoria. A Vienna,
molteplici opere d’arte illustrano l’uso
del lauro attraverso i secoli. Alcuni dei
più belli esempi risalgono al 1900, come
l’edificio della Secessione, di Joseph
Maria Olbrich, dove la cupola è coperta
da foglie di lauro in metallo dorato.
Inoltre molte facciate viennesi della
stessa epoca sono decorate da minuscoli
lauri o da corone di lauri. Questo decoro
è generalmente realizzato in diversi tipi
di malte o di metalli. Oggi, malgrado
il suo passato prestigioso, il lauro ci è
certamente familiare per i suoi utilizzi
culinari e come spezia.
E.
A. Delicate foglie di lauro dorate, decorano l’immobile Secessione di Joseph Maria Olbrich,1898. B. Facciata decorata di un immobile residenziale di Rudolf Göbl, 1900. C. Una ghirlanda di lauro all’esterno di un immobile residenziale di Erwin Raimann, 1909. D. Decorazione
della facciata di F. Krenz et P. Erhart nel 1903; immobile originale del 1727. E. Rami di lauro in fiore ornano questo immobile residenziale
di Dehm & Olbricht, 1898-1899
30
31
Kako izdelati stiskalnico za herbarij? • how do you make a flower press?
• Come realizzare una pressa per un erbario?
2
cm
• Kako narisati okrasni friz?
• How do you make a frieze?
• Come disegnare un
fregio decorativo?
0,8 cm
2c
25
m
cm
25
Step 2
cm
2. korakPreluknjaj vogale in skoznje vtakni vijake
s krilato matico, dolge 6 do 7 cm.
1. korakOdreži dve leseni deščici v velikosti navedenih mer. 2. Make holes in the corners for butterfly bolts
(6 or 7cm in length)
1. Take two wooden boards
1. Tagliare due tavolette di legno seguendo le dimensioni. 2. Forare gli angoli per inserire le viti con i bulloni
(6 o 7 cm. di lunghezza)
Step 3
cm
25
cm
Step 4
Step 5
3. korakŠe enkrat prepogni papir
in risbo preriši tako, da poudariš
oblike in ukrivljene linije.
3. Fold the paper again and highlight the shape and curves of the
drawing
3. Piegare di nuovo la carta e
ricopiare il disegno accentuando
le forme e le curve.
4. korakSpet prepogni papir in
preriši risbo v obrnjeni smeri.
4. Fold the paper once more and
copy the drawing, this time in
the opposite direction.
4. Piegare ancora una volta la
carta e ricalcare il disegno
nell’altro senso.
5. korakSestavi zadnji risbi in ju
večkrat ponovi, da dobiš friz.
5. Join the pictures together and
repeat several times to create a
frieze.
5. Assemblare i due ultimi disegni e
ripetere molte volte per ottenere
un fregio decorativo.
m
25
cm
25
cm
Step 4
4. korakIzreži pivnik, kot kaže skica.
4. Repeat the action for blotting paper
4. Tagliare la carta assorbente
seguendo lo schema
3. korakIzreži valoviti papir, kot kaže skica.
3. Cut corrugated cardboard into the shape shown in the picture.
3. Tagliare il cartone ondulato seguendo lo schema
Step 5
Step 3
4c
m
Step 2
2. korakPrepogni papir in preriši
risbo, tako da jo poenostaviš.
2. Fold the paper and copy the
drawing in outline form
2. Piegare la carta e ricopiare il dis
egno semplificandolo.
4
4
4c
25
Step 1
1. korakS svinčnikom preriši sliko
neke rastline ali cveta z vsemi
podrobnostmi na presojen papir
za prerisovanje.
1. Copy a detailed picture of a plant
or flower in pencil on tracing
paper
1. Copiare un’ immagine dettagliata
di una pianta o di un fiore con
una matita sulla carta carbone
cm
cm
Step 1
5. korakOkrasi zgornjo deščico z motivom
»nove umetnosti« in ga nato prelakiraj.
5. Decorate the top board with an
Art Nouveau pattern and then varnish.
5. Decorare la tavoletta superiore con un motivo
Art Nouveau e poi verniciarlo.
Step 6
6. korakSestavi stiskalnico,
kot kaže skica.
6. Bring everything together
and you are ready to press flowers.
6. Assemblare tutto seguendo lo
schema
33
Zemljevid
Zdaj smo prepotovali vso Evropo. Ampak kje vse
smo pravzaprav bili? Na zemljevidu je vsako
mesto, ki smo ga obiskali, označeno z nekim
detajlom. Poiščite stran, na kateri je upodobljen
ta detajl, in nato vpišite ime mesta na zemljevid.
Norge
Map
Suomi
Scotland
We have now travelled all over Europe. But where
exactly have you been? On the map, each of the
cities we have been to has a small detail. Can you
find the page where the detail is from and then
write the name of the city on the map?
Latvija
United
Kingdom
Carta
Belgique/België
Ora noi abbiamo viaggiato per tutta l’Europa.
Ma dove siete stati esattamente? Sulla carta
geografica, ognuna delle città dove noi siamo
stati è segnata con un piccolo dettaglio. Sapete
trovare la pagina dalla quale il dettaglio è tratto
e poi scrivere il nome della città sulla carta
geographica?
France
Österreich
Slovenija Magyarország
Catalunya
Italia
12
35