Link do publikacije v PDF formatu.
Transcript
Link do publikacije v PDF formatu.
ALEKSANDRO BURRA ANDREA DEBELJUH korice_jeziklingua_FA.ai 1 10.12.2013. 19:44:51 Lead partner CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE “JEZIK-LINGUA” ASSOCIAZIONE TEMPORANEA DI SCOPO “JEZIK-LINGUA” M Y CM MY CY CMY K Aleksandro Burra (Koper, 1973) je diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in doktoriral iz sociologije čezmejne politike vsakdanjega življenja na Univerzitetnem središču v Gorici, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Zaposlen je kot knjižničar in učitelj zgodovine in sociologije na Srednji šoli Pietro Coppo v Izoli. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela obsega narodne manjšine in družbeno zgodovino sodobne dobe. Doslej se je posvečal različnim tematikam, zlasti varstvu narodnih manjšin v evropski in nacionalni zakonodaji, posebej integracijski in povezovalni vlogi manjšin, kulturni in jezikovni raznolikosti obmejnih prostorov ter jezikovnim in kulturnim politikam na dvojezičnem območju. Območje raziskovanja obsega predvsem Istro oziroma obmejno območje Slovenije, Italije in Hrvaške, ki ga obravnava kot stični prostor, na katerem lahko avtohtone manjšine igrajo pomembno vlogo pri vzpostavitni trdnih vezi med sosednjimi državami in tako prispevajo k krepitvi demokracije v družbi. CENTRO ITALIANO DI PROMOZIONE, CULTURA, FORMAZIONE E SVILUPPO “CARLO COMBI” PROMOCIJSKO, KULTURNO, IZOBRAŽEVALNO IN RAZVOJNO ITALIJANSKO SREDIŠČE “CARLO COMBI” CENTRO STUDI JACQUES MARITAIN ŠTUDIJSKI CENTER JACQUES MARITAIN COMUNITÀ AUTOGESTITA COSTIERA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA – CAN COSTIERA OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – OSSIN COMUNITÀ AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA DI CAPODISTRIA - CAN CAPODISTRIA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – SSIN KOPER CONSORZIO UNIVERSITARIO DEL FRIULI UNIVERZITETNI KONZORCIJ FURLANIJE OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER BIBLIOTECA CENTRALE “SREČKO VILHAR” CAPODISTRIA UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI TRIESTE – DIPARTIMENTO DI LETTERATURE STRANIERE, COMPARATISTICA E STUDI CULTURALI UNIVERZA V TRSTU – ODDELEK ZA TUJE KNJIŽEVNOSTI, PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN KULTURNE ŠTUDIJE UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI UDINE – CENTRO INTERNAZIONALE SUL PLURILINGUISMO UNIVERZA V VIDMU – MEDNARODNI CENTER ZA VEČJEZIČNOST UNIVERSITÀ CA’ FOSCARI VENEZIA UNIVERZA CA’ FOSCARI BENETKE UNIVERZA NA PRIMORSKEM – FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE UNIVERSITÀ DEL LITORALE – FACOLTÀ DI STUDI UMANISTICI Strateški projekt JEZIKLINGUA čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Progetto strategico JEZIKLINGUA per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO MINISTERO DELL'ECONOMIA E DELLE FINANZE Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev ALEKSANDRO BURRA • ANDREA DEBELJUH Copia Gratuita Brezplačni Iznod L’italiano nelle aree di confine Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev C Aleksandro Burra (Capodistria, 1973) si è laureato in storia presso la Facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università di Trieste e ha conseguito il dottorato di ricerca in sociologia delle politiche transfrontaliere per la vita quotidiana presso il Polo universitario di Gorizia, nell’ambito dell’ateneo giuliano. Occupato in qualità di bibliotecario e docente di storia e sociologia presso la Scuola media Pietro Coppo di Isola. L’ambito di interesse principale del suo lavoro di ricerca riguarda le minoranze nazionali e la storia sociale dell’età contemporanea. Finora si è concentrato su vari argomenti, specialmente la tutela delle minoranze nazionali nell’ordinamento europeo e nazionale, in particolare l’integrazione e il ruolo di collegamento delle minoranze, la diversità culturale e linguistica delle zone di frontiera e le politiche linguistiche e culturali delle aree bilingui. L’area di ricerca riguarda principalmente l’Istria e la zona di confine tra Slovenia, Italia e Croazia, considerata una zona di contatto in cui le minoranze autoctone possono svolgere un ruolo importante nella formazione di legami forti tra i paesi confinari, contribuendo al rafforzamento della democrazia nella società. Partners ASSOCIAZIONE DEGLI APPARTENENTI ALLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA – UNIONE ITALIANA DRUŠTVO PRIPRADNIKOV ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI – ITALIJANSKA UNIJA L’italiano nelle aree di confine L AL ING D UA V EVE P AR È , E R E IV TE D I NOI - J EZIK MO RA Ž IVET I, JE DEL NA S Andrea Debeljuh (Pola, 1979) insegna materie pedagogiche presso il Dipartimento per la formazione di maestri ed educatori dell’Università J. Dobrila di Pola. È presidente dell’Associazione “Informo” che si occupa di formazione, nonché dello sviluppo di ricerche e progetti sostenuti dall’Unione europea. Nel 2003 si è laureato in Scienze della formazione presso la Facoltà di Scienze della formazione di Bologna, dove ha poi conseguito il dottorato di ricerca nel 2007 sviluppando la proposta del Modello di formazione extrascolastica per la minoranza italiana residente in Croazia. Il suo settore d’interesse scientifico è interdisciplinare. Si occupa di formazione, dello studio di tematiche sociolinguistiche connesse agli italiani di Croazia e Slovenia, e dello studio di tematiche sociologiche con la finalità di approfondire quali sono gli atteggiamenti e le percezioni nei confronti dell’Unione europea e delle sue istituzioni. Andrea Debeljuh (Pulj, 1979) poučuje pedagoške predmete na oddelku za izobraževalne vede na Univerzi J. Dobrile v Pulju. Je predsednik Združenja Informo, ki se ukvarja z izobraževanjem ter razvojem raziskav in projektov, ki jih financira Evropska unija. Leta 2003 je diplomiral iz izobraževalnih ved na Fakulteti za izobraževalne vede v Bologni, kjer je leta 2007 tudi doktoriral z razvojem osnutka modela izvenšolskega izobraževanja, namenjenega italijanski manjšini na Hrvaškem. Področje njegovega znanstvenega dela je interdisciplinarno. Ukvarja se z izobraževanjem, študijem sociolingvističnih vprašanj, povezanih z Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji, in študijem socioloških vsebin, namenjenih poglobljenemu preučevanju stališč in percepcij v zvezi z Evropsko unijo in njenimi institucijami. PROGETTO - PROJEKT JEZIKLINGUA Aleksandro Burra Andrea Debeljuh L’italiano nelle aree di confine Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione Italijanščina na obmejnem območju Analiza in predlogi za njeno oživitev Capodistria - Koper 2013 Editore / Založnik: Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi”, Capodistria / Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi”, Koper Autori / Avtorja: Aleksandro Burra, Andrea Debeljuh Editing / Urednikovanje: Maja Blaškovič Šavle, Kristjan Knez, Roberta Vincoletto Recensori / Recenzenta: prof. dr. sc. Emilio Cocco, prof. dr. sc. Fulvio Šuran Traduzione / Prevajanje: Lea Planina Medin Grafica della copertina / Oblikovanje platnice: Gloria Smelko Grafica / Grafična obdelava: Zvonko Zelić Stampa / Tisk: Comgraf d.o.o. Umago / Umag Tiratura / Naklada: 500 copie / izvodov Luogo e data di stampa / Kraj in datum tiska: Capodistria, dicembre 2013 / Koper, december 2013 Pubblicazione finanziata nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 20072013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto della presente pubblicazione appartiene agli autori Aleksandro Burra e Andrea Debeljuh. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije sta odgovorna izključno avtorja Aleksandro Burra in Andrea Debeljuh. INDICE PREFAZIONE ............................................................................................................................................. 11 INTRODUZIONE ....................................................................................................................................... 17 Capitolo I PROFILO DELLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA IN SLOVENIA 1. BREVI CENNI SULLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA DELLA REPUBBLICA DI SLOVENIA ............................................................................................................ 21 1.1. Cenni storici ...................................................................................................................................... 21 1.2. Dati demografici ............................................................................................................................... 22 1.3. Status giuridico internazionale della Comunità nazionale italiana ................................................... 23 1.4. Status giuridico-costituzionale della Comunità nazionale italiana ................................................... 23 1.4.1. Dipendenti pubblici ..................................................................................................................... 25 1.5. Organizzazione della Comunità nazionale italiana ........................................................................... 26 1.6. Bilinguismo nel settore economico e base economica degli italofoni .............................................. 26 1.7. Attività educativa, informativa e culturale ....................................................................................... 28 Capitolo II PARTE TEORICA 1. L’APPROCCIO TEORICO ................................................................................................................. 30 1.1. Finalità della ricerca, considerazioni preliminari e terminologiche ................................................. 30 2. IL MODELLO DI GRIN E VAILLANCOURT ................................................................................ 32 3. GLI APPROCCI TEORICI SULLA VITALITÀ LINGUISTICA .................................................. 33 3.1. Il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor .................................................. 3.2. Il modello dell’Inversione della deriva linguistica Reversing Language Shift (RLS) di Joshua A. Fishman ........................................................................................................................... 3.3. I nove parametri o fattori dell’UNESCO .......................................................................................... 3.3.1. Fattori aggiuntivi al modello dell’UNESCO .............................................................................. 3.4. L’approccio dell’UNESCO e la GIDS di Fishman. Considerazioni finali ........................................ 35 37 41 47 50 Capitolo III LO SCHEMA DELL’INDAGINE EMPIRICA 1. QUADRO DI RIFERIMENTO ............................................................................................................. 52 2. DEFINIZIONE DELL’UNIVERSO E CAMPIONAMENTO ........................................................... 54 3. GLI STRUMENTI D’INDAGINE ........................................................................................................ 55 3.1. L’Intervista semistrutturata ................................................................................................................. 3.2. Il Questionario .................................................................................................................................... 3.3. La Griglia di osservazione .................................................................................................................. 56 56 58 4. RILEVAZIONE E METODO DI ELABORAZIONE ......................................................................... 59 Capitolo IV LA DESCRIZIONE DELLE RISPOSTE AGLI STRUMENTI D’INDAGINE 1. LE CARATTERISTICHE GENERALI DEGLI INTERVISTATI .................................................... 61 1.1. Sesso ed età ......................................................................................................................................... 1.2. Livello d’istruzione e professione ....................................................................................................... 1.3. Luogo di residenza e mobilità residenziale ......................................................................................... 61 62 63 2. LE CARATTERISTICHE DEGLI INTERVISTATI RELATIVE ALLA PROBLEMATICA LINGUISTICA ........................................................................................................................................ 64 2.1. Lingua madre e luogo/situazione di apprendimento della lingua italiana .......................................... 2.2. Uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, in luoghi pubblici e sul posto di lavoro .............................................................................................................................................. 2.3. Uso orale e scritto della lingua italiana sul posto di lavoro ................................................................ 2.4. Frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati ................... 65 3. CONCLUSIONI ...................................................................................................................................... 75 66 71 73 Capitolo V ANALISI DEI DATI DEGLI STRUMENTI D’INDAGINE 1. I DATI DEL QUESTIONARIO ............................................................................................................. 79 1.1. Dati di percezione ................................................................................................................................ 79 80 81 1.1.1. Percezione della connotazione linguistica del territorio ............................................................... 1.1.2. Percezione della connotazione culturale del territorio .................................................................. 1.1.3. Percezione degli intervistati in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana ....................................................................................................................... 1.2. Dati di opinione .................................................................................................................................. 1.2.1. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene e sulla qualità di tale insegnamento ................................................ 1.2.2. Opinione degli intervistati sulla necessità per gli abitanti della costa di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza della lingua italiana offre per avere successo nella vita ................................................................ 1.2.3. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località 83 85 85 88 della costa e sulla persistenza della lingua italiana sul territorio costiero ..................................... 1.3. Dati di atteggiamento .......................................................................................................................... 1.3.1. Atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici ................................................................................. 1.3.2. Atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti dell’ambiente bilingue .................................................... 1.3.3. Atteggiamenti relativi ad alcune qualità dell’individuo bilingue .................................................. 1.3.4. Atteggiamenti relativi all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale 1.4. Dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana ....................................... 1.5. Conclusioni ......................................................................................................................................... 90 92 92 95 98 102 106 109 2. I DATI DELLA GRIGLIA DI OSSERVAZIONE ................................................................................ 112 3. I DATI DELL’INTERVISTA ................................................................................................................. 118 Capitolo VI APPLICAZIONE DEI MODELLI TEORICI ALLA LINGUA ITALIANA NEL CAPODISTRIANO 1. TRASMISSIONE INTERGENERAZIONALE DELLA LINGUA (Fattore 1) .............................. 120 2. NUMERO ASSOLUTO DI PARLANTI (Fattore 2) ......................................................................... 122 3. PERCENTUALE DEI PARLANTI SULLA POPOLAZIONE TOTALE (Fattore 3) ................... 122 4. CAMBIAMENTO DEI DOMINI D’USO DELLA LINGUA (Fattore 4) ........................................ 123 5. RISPOSTA AI NUOVI DOMINI E MEDIA (Fattore 5) ................................................................... 126 5.1. La scuola sul territorio dell’Istria slovena ....................................................................................... 126 5.2. Problemi nel mondo della scuola con lingua d’insegnamento italiana ............................................ 130 5.3. L’attività editoriale, giornalistica e radiotelevisiva .......................................................................... 131 5.4. Esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati ..................................... 132 5.5. Prospettive future per l’emittente radiotelevisiva locale ................................................................. 133 5.6. L’italiano nei portali telematici ........................................................................................................ 134 5.7. Conclusioni ...................................................................................................................................... 134 6. MATERIALI PER L’EDUCAZIONE E L’ALFABETIZZAZIONE NELLA LINGUA (Fattore 6) .................................................................................................................................................... 135 7. ATTEGGIAMENTO A LIVELLO GOVERNATIVO E ISTITUZIONALE VERSO LA LINGUA E VERSO LE POLITICHE, COMPRESO LO STATUS UFFICIALE E L’USO DELLA STESSA (Fattore 7) .................................................................................................................................................... 136 7.1. Implementazione della normativa a tutela della lingua italiana .......................................................... 136 7.1.1. Uso della lingua italiana nell’amministrazione pubblica e nelle strutture sanitarie pubbliche ..... 136 7.1.2. Uso della lingua italiana nelle aziende d’interesse pubblico ........................................................ 139 7.2. Autonomia economica degli italofoni ................................................................................................. 140 7.3. Conclusioni ......................................................................................................................................... 140 8. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA COMUNITÀ VERSO LA PROPRIA LINGUA (Fattore 8) .................................................................................................................................................. 142 9. QUALITÀ E QUANTITÀ DELLA DOCUMENTAZIONE (Fattore 9) ........................................... 143 10. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA MAGGIORANZA VERSO LA LINGUA NON DOMINANTE (Fattore 10) .................................................................................................................. 143 10.1. Conclusioni ....................................................................................................................................... 148 11. DISPERSIONE DEI PARLANTI DELLA COMUNITÀ LINGUISTICA (Fattore 11) ................. 149 12. CONCLUSIONI .................................................................................................................................... 149 CONCLUSIONI .......................................................................................................................................... 153 PROPOSTE PER UNA STRATEGIA D’INTERVENTO A FAVORE DELLA LINGUA ITALIANA NEL CAPODISTRIANO ....................................................................................................... 165 ALLEGATI .................................................................................................................................................. 171 1. Il Questionario ..................................................................................................................................... 172 2. La Griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA .......................................................................... 191 3. Intervista Progetto JEZIKLINGUA ..................................................................................................... 193 FONTI E BIBLIOGRAFIA ....................................................................................................................... 197 KAZALO PREDGOVOR ............................................................................................................................................. 11 UVOD .......................................................................................................................................................... 17 I. poglavje PROFIL ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI 1. KRATEK ORIS ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI .......... 21 1.1. Zgodovinski oris ............................................................................................................................... 21 1.2. Demografski podatki ......................................................................................................................... 22 1.3. Ustavno pravni mednarodni položaj italijanske skupnosti ............................................................... 23 1.4. Ustavno pravni položaj italijanske skupnosti ................................................................................... 23 1.4.1. Javni uslužbenci .......................................................................................................................... 25 1.5. Organiziranost italijanske skupnosti ................................................................................................. 25 1.6. Dvojezičnost v poslovnem sektorju ter gospodarska osnova italijanskih govorcev .......................... 26 1.7. Izobraževalna, informativna in kulturna dejavnost ............................................................................ 28 II. poglavje TEORETIČNI DEL 1. TEORETSKI PRISTOP ......................................................................................................................... 1.1. Smotri raziskave, uvodne in terminološke ugotovitve 30 30 2. GRINOV IN VAILLANCOURTOV MODEL ...................................................................................... 32 3. TEORETSKI PRISTOP K JEZIKOVNI VITALNOSTI .................................................................... 33 3.1. Gilesov, Bourhisov in Taylorjev model etno-lingvistične vitalnosti .................................................. 35 3.2. Model preusmeritve procesa opuščanja jezika oz. Reversing Language Shift (RLS) avtorja Joshue A. Fishmana ............................................................................................................... 37 3.3. Devet parametrov ali dejavnikov UNESCA ...................................................................................... 41 3.3.1 Dodatni dejavniki k modelu UNESCA ......................................................................................... 47 3.4. UNESCOV pristop in Fishmanova lestvica GIDS – zaključne ugotovitve ....................................... 50 III. poglavje OSNUTEK EMPIRIČNE RAZISKAVE 1. REFERENČNI OKVIR ......................................................................................................................... 52 2. OPREDELITEV POPULACIJE IN VZORČENJA ............................................................................ 54 3. RAZISKOVALNI INSTRUMENTI ...................................................................................................... 55 3.1. Polstrukturirani intervju ..................................................................................................................... 56 3.2. Anketni vprašalnik ............................................................................................................................. 56 3.3. Opazovalni list ................................................................................................................................... 58 4. ZBIRANJE IN POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ................................................................... 59 IV. poglavje OPIS ODGOVOROV NA RAZISKOVALNE INSTRUMENTE 1. SPLOŠNE LASTNOSTI ANKETIRANCEV ..................................................................................... 61 1.1. Spol in starost ............................................................................................................................... 61 1.2. Stopnja izobrazbe in poklic .......................................................................................................... 62 1.3. Kraj stalnega prebivališča in stanovanjska mobilnost .................................................................. 63 2. LASTNOSTI ANKETIRANCEV V ZVEZI Z JEZIKOVNO PROBLEMATIKO ........................ 64 2.1. Materni jezik in okolje/okoliščine učenja italijanskega jezika ......................................................... 65 2.2. Raba italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu ........................................................................................................................... 66 2.3. Ustna in pisna raba italijanskega jezika na delovnem mestu ............................................................ 71 2.4. Pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk .......................... 73 3. ZAKLJUČKI ......................................................................................................................................... 75 V. poglavje ANALIZA PODATKOV IZ RAZISKOVALNIH INSTRUMENTOV 1. PODATKI IZ ANKETNEGA VPRAŠALNIKA .................................................................................. 79 1.1. Podatki o percepciji ............................................................................................................................ 79 1.1.1. Percepcija jezikovne konotacije tega območja ............................................................................ 80 1.1.2. Percepcija kulturne konotacije tega območja .............................................................................. 81 1.1.3. Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih ................. 83 1.2. Podatki o mnenju ............................................................................................................................... 1.2.1. Mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in o kakovosti takega poučevanja ................................................................................................. 85 1.2.2. Mnenje anketirancev o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale in o boljših možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju .................... 1.2.3. Mnenje anketirancev o obvezni postavitvi napisov v italijanščini v krajih na Obali in o ohranjanju italijanskega jezika na obalnem območju ........................................................... 85 88 90 1.3. Podatki o odnosu ................................................................................................................................ 92 1.3.1. Odnos do medetničnih razmerij ................................................................................................... 92 1.3.2. Odnos do nekaterih vidikov dvojezičnega okolja ........................................................................ 95 1.3.3. Odnos do nekaterih lastnosti dvojezičnega posameznika ............................................................ 98 1.3.4. Odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in neformalne dvojezičnosti ..................... 102 1.4. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika ........................................ 106 1.5. Zaključki ............................................................................................................................................ 109 2. PODATKI IZ OPAZOVALNEGA LISTA ............................................................................................ 112 3. PODATKI IZ INTERVJUJA ................................................................................................................. 118 VI. poglavje APLIKACIJA UNESCOVEGA MODELA NA ITALIJANSKI JEZIK NA KOPRSKEM 1. MEDGENERACIJSKI PRENOS JEZIKA (1. dejavnik) ................................................................... 120 2. ABSOLUTNO ŠTEVILO GOVORCEV (2. dejavnik) ........................................................................ 122 3. DELEŽ GOVORCEV NA CELOTNO ŠTEVILO PREBIVALCEV (3. dejavnik) .......................... 122 4. SPREMEMBA DOMENE RABE JEZIKA (4. dejavnik) ................................................................... 123 5. ODZIV NA NOVE DOMENE IN MEDIJE (5. dejavnik) ................................................................... 126 5.1. Šola v prostoru Slovenske Istre .......................................................................................................... 126 5.2. Problemi v šolah z italijanskim učnim jezikom ................................................................................. 130 5.3. Založniška, novinarska in radiotelevizijska dejavnost ...................................................................... 131 5.4. Izpostavljenost sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk .............................................. 132 5.5. Perspektive za lokalno radijsko in televizijsko oddajanje ................................................................. 132 5.6. Italijanščina na telematskih portalih .................................................................................................. 133 5.7. Zaključki ............................................................................................................................................ 134 6. GRADIVA ZA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN OPISMENJEVANJE (6. dejavnik) ............. 135 7. ODNOS DO JEZIKA IN POLITIKE, VKLJUČNO Z URADNIM STATUSOM IN RABO JEZIKA, NA VLADNI IN INSTITUCIONALNI RAVNI (7. dejavnik) ............................................................. 135 7.1. Izvajanje zakonodaje s področja zaščite italijanskega jezika ............................................................. 135 7.1.1. Raba italijanskega jezika v javni upravi in v javnih zdravstvenih ustanovah ............................. 135 7.1.2. Raba italijanskega jezika v podjetjih javnega interesa ................................................................ 138 7.2. Ekonomska neodvisnost italijanskih govorcev .................................................................................. 139 7.3. Zaključek ............................................................................................................................................ 139 8. ODNOS PRIPADNIKOV SKUPNOSTI DO SVOJEGA JEZIKA (8. dejavnik) .............................. 140 9. KOLIČINA IN KAKOVOST DOKUMENTACIJE (9. dejavnik) ..................................................... 142 10. ODNOS PRIPADNIKOV VEČINE DO MANJŠINSKEGA JEZIKA (10. dejavnik) .................... 142 10.1. Zaključki .......................................................................................................................................... 146 11. RAZPRŠENOST GOVORCEV JEZIKOVNE SKUPNOSTI (11. dejavnik) .................................. 147 12. ZAKLJUČKI ......................................................................................................................................... 148 ZAKLJUČKI ............................................................................................................................................... 153 PREDLOGI ZA ODZIVNO STRATEGIJO V PRID ITALIJANSKEGA JEZIKA NA KOPRSKEM 165 PRILOGE .................................................................................................................................................... 171 1. Anketni vprašalnik ............................................................................................................................ 182 2. Opazovalni list projekta JEZIKLINGUA ......................................................................................... 191 3. Intervju projekta JEZIKLINGUA ..................................................................................................... 195 VIRI IN BIBLIOGRAFIJA ....................................................................................................................... 197 Prefazione Predgovor Dal 1989 ad oggi, a livello europeo, si sono superate le divisioni ideologiche tra Est e Ovest, si sono meglio definite le scelte di campo di alcuni paesi di recente indipendenza, mentre il processo di allargamento e consolidamento dell’Unione Europea ha ridisegnato l’assetto geo-politico del Vecchio Continente. Ai processi di respiro continentale, che si inseriscono a loro volta in una prospettiva geopolitica e culturale a carattere globale, vanno associati numerosi elementi che sono specificatamente legati alla particolare realtà storica e sociale che contraddistingue l’area Alto Adriatica e quella delle popolazioni dei Balcani che, con il loro flusso migratorio, hanno di molto influito sulla struttura etno-nazionale e linguistica dell’area presa qui in considerazione. Va inoltre aggiunta la constatazione che patrimoni linguistici, culturali, regionali e minoritari tradizionali europei, nel momento in cui vedono accentuarsi la loro crisi di rappresentatività identitaria e contrarsi il numero dei parlanti (calo che riguarda tutte le lingue ed i dialetti e che risulta, salvo rare eccezioni, un dato costante in tutto il continente), assistono simultaneamente ad una crescita dell’attenzione dei poteri locali, nazionali e sopranazionali. La sistemazione dell’identità regionale e minoritaria, pur con tempi, modi e peculiarità differenti, attraverso l’adozione di diversi modelli di tutela, sembrerebbe essere definitivamente entrata nella prassi politico-amministrativa dei vari centri decisionali. Qui il condizionale è d’obbligo date le spinte esclusiviste e limitanti del diverso da sé quale residuo della cultura etnocentrica nazionale. D’altra parte, solo tenendo presente questo dato di fatto è possibile capire il funzionamento dell’assimilazione silenziosa verso la componente etnicamente maggioritaria. Si tratta di un problema che assilla le minoranze nazionali e che ha, per lo più, a che fare con individui etnicamente insicuri in quanto in maggior parte comprendente la categoria dei misti, degli ibridi che in effetti sono i portatori, o almeno così dovrebbe essere, di una nuova identità multiculturale propria di quelle realtà socio-territorialmente plurietniche, come il territorio analizzato. Cosa molto importante e da te- Od leta 1989 do danes so bila na evropski ravni presežena ideološka razhajanja med Vzhodom in Zahodom, bolje so bile dorečene posamezne odločitve nekaterih novih neodvisnih držav, medtem ko je proces širitve in utrjevanja Evropske unije preuredil geopolitično sliko stare celine. Procesom kontinentalne odprtosti, ki se vključujejo v globalno geopolitično in kulturno perspektivo, je treba dodati še številne elemente, ki so specifično vezani na poseben zgodovinski in družbeni položaj Severnega Jadrana ter na položaj balkanskih narodov, ki so s svojimi migracijami močno vplivali na etnično-nacionalno in jezikovno sestavo obravnavanega območja. Dodati je potrebo še ugotovitev, da so tradicionalne evropske jezikovne, kulturne, regionalne in manjšinske dediščine, v trenutku, ko se poglablja kriza njihove identitetne podobe in se manjša število govorečih (upad, značilen za vse jezike in narečja, je z nekaj izjemami stalnica na vsej celini), sočasno priče porastu pozornosti lokalne, nacionalne in nadnacionalne moči. Ureditev regionalne in manjšinske identitete je sicer z različnimi časi, načini in posebnostmi, videti dokončno usidrana v upravno-politično prakso raznih centrov odločanja. Tu je izraz “je videti” na mestu zaradi ekskluzivističnih in omejujočih spodbud s strani ostankov etnocentrične nacionalne kulture. Po drugi strani pa je samo ob upoštevanju tega dejstva mogoče razumeti delovanje tihe asimilacije v primerjavi z etnično večinsko komponento. Gre za problem, ki teži narodnostne manjšine in ki ima opravka še z etnično omahljivimi posamezniki, ker večinoma sodijo v mešano kategorijo, med hibride, ki so dejansko nosilci, vsaj tako bi moralo biti, lastne večkulturne identitete v tistih družbeno-prostorskih večetničnih okoljih, kot je analizirano ozemlje. Upoštevati pa je potrebno zelo pomembno dejstvo, in sicer, da je regionalna in manjšinska identiteta rezultat družbeno kompleksnih in ne vedno usklajenih procesov, zaradi katerih se posamezniki pogosto znajdejo v neke vrste nestabilnem ravnovesju med občutkom pripadnosti in družbeno ekonomskimi interesi ali 11 nere bene in considerazione, se si tiene conto che l’identità regionale e minoritaria è la risultante di processi socialmente complessi e non sempre tra loro coordinati, che fa sì che le persone si trovino spesso in una sorta di equilibrio instabile tra sentimento d’appartenenza e interessi socio-economici, o altro. Situazione che può portare anche ad una modificazione qualitativamente negativa dell’identità dei singoli tramite un’assimilazione silenziosa che, se coinvolge la maggior parte dei suoi membri, può altresì modificare profondamente la stessa struttura di una data comunità nazionale minoritaria, portando ad una lenta dissoluzione la sua identità collettiva. Ecco perché è importante, se non necessario, mantenere una propria autonomia d’azione, costituita da una delimitazione di confini linguistico-culturali e da una costruzione di simboli etno-nazionali o altro, che interagiscano con le stesse aspettative storico-sociali del territorio e le proiezioni sia delle singole identità regionali e minoritarie, sia dei singoli individui al suo interno, nonché con le altre realtà sociali del territorio. Diversità linguistiche o culturali spesso viste, fino a ieri, come lesive dell’integrità territoriale o culturale anche nei nostri stati di riferimento che, sotto la spinta anche del federalismo europeo, stanno lentamente e timidamente emergendo e che così facendo promuovono il superamento del modello di Stato ottocentesco. Il rispetto della specificità locale è andato aumentando come conseguenza di pulsioni dal basso, vere o presunte che, a torto o a ragione, si ritengono conseguenza diretta dello spaesamento collettivo delle società locali rispetto ai processi di globalizzazione. Interessante notare come la fase del maggior riconoscimento della tradizionale diversità e della pluralità etnografica e linguistica europea avviene dunque nel momento in cui, secondo alcuni, sono le stesse identità nazionali e la stessa civiltà continentale ad essere poste in discussione, da un lato per il loro progressivo e non semplice trasfondersi in una generica civiltà “occidentale”, dall’altro per l’abbondanza di apporti che appartengono ad un sistema di valori non riconducibile all’idea stessa di Europa. Da qui il carattere fluido e provvisorio del panorama soprastante, a cui sembra solo apparentemente essere in aperta con- čem drugem. To stanje lahko privede tudi v negativno kvalitativno spremembo identitete posameznikov, in sicer preko tihe asimilacije, ki lahko, če zajame večji del svojih članov, prav tako močno spremeni sestavo določene nacionalne manjšinske skupnosti ter pripelje do počasnega razkroja skupinske identitete. Zato je pomembno, če ne celo potrebno, ohraniti neko svojo avtonomijo delovanja, ki jo tvorita razmejitev jezikovno-kulturnih meja in oblikovanje etnično-narodnostnih simbolov, ali česa drugega, kar bo povezano s samimi zgodovinsko-družbenimi pričakovanji tega ozemlja in projekcijami tako posameznih regionalnih in manjšinskih identitet kot posameznikov, pa tudi z drugimi družbenimi stvarnostmi na tem prostoru. Gre za jezikovne in kulturne razlike, na katere so še do včeraj gledali kot na škodljive za ozemeljsko ali kulturno celovitost tudi v naših referenčnih državah, ki se tudi pod pritiskom evropskega federalizma počasi in sramežljivo uveljavljajo in tako podpirajo preseganje vzorca države iz 19. stoletja. Spoštovanje lokalne specifičnosti je naraščalo kot posledica pritiskov od spodaj, resničnih ali namišljenih, ki se po krivici ali po pravici štejejo za neposredno posledico kolektivne dezorientiranosti lokalnih družb z vidika globalizacijskih procesov. Zanimivo je ugotoviti, kako faza največjega priznavanja evropske tradicionalne različnosti ter etnografske in jezikovne pluralnosti prihaja prav v trenutku, ko so po mnenju nekaterih same nacionalne identitete in sama evropska civilizacija postavljene pod vprašaj, po eni strani zaradi postopnega in ne enostavnega pretapljanja v splošno “zahodno” civilizacijo, po drugi strani pa zaradi množice vnosov iz sistema vrednot, ki jih ni mogoče povezati s samo idejo Evrope. Od tu izhaja torej spremenljiva in provizorična narava prej navedenega, ki je samo na videz v protislovju z zanimanjem za tematiko, vezano na lokalne jezikovne specifičnosti. Kar se tiče istrsko-kvarnerskega območja, in Istre še posebej, do želenega prehoda od države na narod, nacijo (priljubljenega od druge polovice 19. stoletja) ni nikoli prišlo v celoti; poglavitna vzroka za to sta dva. Prvi se nanaša na družbeno-prostorsko posebnost. Istra je namreč bila in je obmejni prostor v smislu pri12 padnosti in mobilne administrativne meje, na katerem je stoletja živelo v sožitju več etnično-jezikovnih skupnosti, ki so bile v obdobju sprememb moderne dobe in predvsem zaradi množičnega opismenjevanja, družbeno in prostorsko ločene od svojih matičnih narodov in posledično od svoje zgodovinske uresničitve. Zaradi tega je neizogibno prevladal družbeni element nad nacionalnim, v tistem trenutku zgodovinsko prevladujočim. Drugi je bolj vezan na dogodke, lastne za samo regijo, ker je bila v obdobju nacionalnih gibanj istrska večetnična stvarnost del večnacionalne države, konkretno Avstroogrske, katere množični izobraževalni sistem ni temeljil na specifičnih nacionalnih vrednotah. To pomeni, da se okvir medsebojnega kulturnega prepletanja in delovanja med različnimi etničnimi in narodnostnimi skupnostmi, ki so imele v Istri svojo zgodovinsko domovinsko pravico, v bistvu ni spremenil petsto let, kljub številnim migracijskim tokovom in neprestanim katastrofam med prebivalstvom, ki so jih povzročale kuga, revščina in vojne1. Ta položaj se je v celoti pokazal v 19. stoletju, ko je pod pritiskom nastajajočih narodno-buditeljskih gibanj postalo aktualno vprašanje etnično-nacionalnega okvirja istrskega ozemlja in je postalo jasno, da je bil v osrednji Istri italijanski element sicer prisoten, a je bil, za razliko od obale, pretežno omejen na zelo majhna območja, obkrožena s slovanskim življem2. Tudi zato, ker zadeve, ki so v 19. stoletju na nek način videti vnaprej znane – kot je ravno narodnostna identiteta – pa so bile v prejšnjih stoletjih drugačne narave in vsekakor bolj kompleksne3. To postane toliko bolj jasno, ko imamo opravka s takimi družbeno-prostorskimi razmerami, kot je istrska regija, ki je preprosto edinstvena, ker je poleg tega, da gre za obmejno območje po pripadnosti (tri etnične skupnosti živijo tam skupaj od davnih časov), to tudi območje z mobilno administrativno mejo (zadnja sprememba se je zgodila pred kratkim). Gre torej za entično-narodnostno kompleksnost, kjer so se narodno-buditeljska gibanja, zainteresirana za to ozemlje (tu mislimo na italijansko, hrvaško in traddizione l’interesse per i temi legati alle specificità linguistiche locali. Per quel che riguarda l’area istro-quarnerina, e l’Istria in particolare, l’auspicato passaggio di stato al nazionale (in auge dal secondo Ottocento) non si realizzò mai compiutamente; e questo per due motivi principali. Il primo dei quali riguarda la sua peculiarità socioterritoriale, poiché l’Istria era ed è una zona di frontiera nel senso d’appartenenza e dal confine amministrativo mobile, nella quale da secoli convivevano più comunità etno-linguistiche che, nel periodo caratterizzato dalle trasformazioni proprie all’epoca moderna, e specialmente dall’alfabetizzazione di massa, erano non solo socio-territorialmente divise dalle rispettive matrici nazionali e, conseguentemente, dalla loro realizzazione storica. Il che inevitabilmente ha visto prevalere l’elemento sociale sul nazionale, in quel momento storicamente dominante. Il secondo è più legato alle vicende proprie alla regione, in quanto nel periodo dell’insorgere dei moti nazionali la plurietnica realtà istriana faceva parte di uno Stato plurinazionale, nella fattispecie si trattava dell’Impero Austro-Ungarico, il cui sistema educativo di massa non si incentrava su specifici valori nazionali. Questo significa che, in generale, il quadro della compenetrazione e d’interazione culturale tra le differenti etno-nazionalità, che in Istria avevano trovato il loro insediamento storico, non mutò sostanzialmente per cinquecento anni, nonostante i numerosissimi flussi migratori che ripararono alle continue catastrofi di popolazione causate da pestilenze, carestie e guerre1. Situazione che si mostrò in tutta la sua evidenza nel XIX secolo quando, sotto la spinta dei nascenti movimenti nazionalitari, divenne attuale il problema del fare il punto sul quadro etnico-nazionale del territorio istriano e divenne palese che nell’Istria centrale l’elemento italiano era sì presente, ma, a differenza dalla costa, era in prevalenza circoscritto a minuscole zone circondate dall’elemento slavo2. Anche perché le cose che sembrano in certo modo scontate nell’Ottocento - come appunto l’identi- 1 Nicolò Del Bello, La Provincia dell’Istria. Studi economici, Cobol & Priora, Koper 1890. 2 Paolo Sema, La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste 1971. 3 Ibid. Nicolò Del Bello, La Provincia dell’Istria. Studi economici, Cobol & Priora, Capodistria 1890. 2 Paolo Sema, La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste 1971. 1 13 tà nazionale - nei secoli antecedenti risultano d’altra natura e comunque più complesse3. Il che diventa quanto mai evidente quando si ha a che fare con una realtà socio-territoriale quale quella della regione istriana che è a dir poco unica, in quanto oltre ad essere una zona di frontiera nel senso d’appartenenza (tre etnie vi coabitano da tempi immemorabili), è altresì una zona dal confine amministrativo mobile (l’ultimo cambiamento è avvenuto di recente). Complessità etno-nazionale quindi che i movimenti nazionalitari interessati a questo territorio (qui si pensa a quello italiano, a quello croato e a quello sloveno) cercarono in vario modo di differenziarsi e di contrapporsi a chi non rientrava nei loro canoni valutativi, con lo scopo di minimizzare la contrapposta identità nazionale, e non solo. Tendenza propria ai processi nazionalitari che mette in evidenza come la politica ed il contrasto nazionale in una regione plurinazionale e di confine nel secondo Ottocento (quando era in pieno atto la polarizzazione entro tre componenti nazionali: croata, slovena, italiana) è storia politica, culturale, nazionale del secondo Ottocento4, che di sé informerà anche le future storiografie nazionali e le diverse interpretazioni sociopolitiche. Per cui è a ragion veduta che si può affermare che il modo di rapportarci con l’altro, il modo di esperire la diversità dell’altro, non dipendono (tanto) da traumi subiti nel periodo (buio del) prenazionale, e inerenti alla genesi e all’evoluzione storica di un determinato ethnos in rapporto alla sua nazione, quanto dalla modalità valutativa (volutamente) interpretata come traumatica con cui certi eventi sono stati e sono spiegati. Dati di fatto interpretati usando la logica di parte e, per logica conseguenza, fatti ricadere sulla vittima del momento, cioè mostrati come periodi di sudditanza/dominanza, di destrutturazione/ristrutturazione, se guidati da finalità di alto ed eroico valore nazionale. Quindi, non come un’imposizione o violenza interpretativa, ma più come una contingenza storica, che il popolo doveva passare per rinforzarsi e prendere coscienza della sua specificità ed idoneità nazionale. Il tutto indipendentemente dal fatto che a quella contingenza storica era sottoposta tutta la sottostante 3 4 slovensko), poskušala na razne načine diferencirati in se zoperstaviti tistim, ki niso ustrezali njihovim ocenjevalnim merilom, z namenom, da bi zmanjšala pomen nasprotne narodnostne identitete, in ne samo to. Ta težnja je značilna za narodno-buditeljske procese. Opozarja, da je politika z nacionalnim konfliktom v večnacionalni in obmejni regiji v drugi polovici 19. stoletja (ko je bila v polnem teku polarizacija med tremi narodnostnimi komponentami: hrvaško, slovensko, italijansko) politična, kulturna in nacionalna zgodovina 2. polovice 19. stoletja4, ki bo o sebi seznanjala tudi prihodnje nacionalno zgodovinopisje in različne družbeno-politične interpretacije. Zato je po temeljiti presoji mogoče potrditi, da način, kako se primerjamo z drugimi in kako doživljamo različnost drugih, ni toliko odvisen od travm, preživetih v mračnem prednacionalnem obdobju ter povezanih z zgodovinskim nastankom in razvojem določene etnije glede na lasten narod, kot pa od načina dojemanja, (namenoma) interpretiranega kot travmatičnega, v katerem so določeni dogodki bili in so pojasnjeni. Resnična dejstva, interpretirana pristransko, so logično prizadela trenutno žrtev, bila so torej prikazana kot obdobja podložnosti/ prevlade, uničenja/prenove, če so jih vodili vzvišeni in junaški nacionalni cilji; torej ne kot interpretativna zapoved ali nasilje, temveč bolj kot zgodovinske okoliščine, ki jih je ljudstvo moralo preživeti, da bi se okrepilo in se zavedlo svoje specifičnosti in nacionalne ustreznosti. Vse to je neodvisno od dejstva, da je bila tem zgodovinskim okoliščinam podvržena celotna podrejena, etnično in narodnostno spremenjena družbena struktura. To je privedlo do razmišljanja, da sobivanje ljudi različnega jezika in kulture ni naravno stanje, temveč umetnost, ki se je je treba naučiti, a ni bila nikoli dokončno opredeljena. Kar je gotovo res, če pozabimo, ali še slabše, če ne poznamo zgodovine, občutljivosti in jezika svojih sosedov. Neupoštevajoč še narodno-buditeljskega in nacionalističnega vala, ki je skušal ne le izkoreniniti nacionalno drugačnost, temveč tudi zanikati, če ne celo obsoditi s postopki, ki niso bili nedovzetni za politizacijo, usmerjenimi v omejevanje obsega slovenskega in hrvaškega jezika, kakor tudi Ibid. Ibid. 4 14 Ibid. etno-nazionalmente diversificata struttura sociale. Questo ha portato a credere che lo stare insieme tra persone di lingua e cultura diversa non sia una condizione naturale, ma un’arte da apprendere, mai definita una volta per tutte. Il che di certo è vero se si dimentica o, peggio ancora, ignora la storia, la sensibilità e la lingua dei nostri vicini. Senza contare l’ondata nazionalitaria e nazionalistica che ha cercato non solo di sradicare il nazionalmente diverso, ma anche di negare se non di condannare attraverso operazioni, non immuni da politicizzazioni, tendenti a circoscrivere le estensioni delle lingue, slovena e croata, nonché a ridurre la consistenza dei rispettivi gruppi etnici, per giustificare posizioni di dominanza etnolinguistica. Il che rende ancora più difficile superare le contrapposizioni dell’oggi e del domani che la complessità della modernità ci impone. L’indifferenza e l’avversione non significano solo rifiuto; sono anche espressione di provincialismo e d’incapacità di guardare oltre e dentro i confini del proprio mondo. L’indifferenza ha dalla sua parte anche gli automatismi, i pregiudizi, i pensieri semplici e scontati, che possono contare sul fatto che dividersi, riconoscersi come nemici, è la reazione più immediata. Il richiamo immediato ad un mondo dominato dalla chiusura e dalla semplificazione, di cui questi territori hanno memoria, ha prodotto profonde cicatrici. Proprio quest’ultime si trovano soprattutto nelle aree di confine e hanno fatto le croste. Quando se ne tocca una, inevitabilmente si sprigiona una reazione a catena da cui riemergono i significati profondi a livello semantico e simbolico dell’identità collettiva. Nelle aree di frontiera etno-nazionale, quale quella italo-slovena e croata, quello che è decisamente più importante, rispetto agli altri caratteri o fattori, è la lingua, e questo è comprensibile poiché, di fronte a stili, religione, secolarizzazione comuni, quello che rimane importante e discriminante è la lingua attuale e le radici storiche comuni5. Anche tale informazione è preziosa per comprendere le domande che gli appartenenti alle comunità linguistiche fanno alle popolazioni maggioritarie entro le quali vivono e con le quali convivono. zmanjšati številčnost teh dveh etničnih skupin, da bi upravičil položaj etnično-jezikovne prevlade. Zato je še težje preseči nasprotja današnjega in jutrišnjega dne, ki nam jih nalaga zapletena trenutna situacija. Ravnodušnost in nenaklonjenost ne pomenita samo zavračanja, sta tudi izraz provincializma in nezmožnosti gledanja preko in znotraj meja svojega sveta. Ravnodušnost ima na svoji strani tudi avtomatizme, predsodke ter preprosto in predvidljivo razmišljanje, ki se lahko zanašajo na dejstvo, da je prvi odziv delitev in prepoznavanje drugega za sovražnika. Povratek v svet, kjer sta vladala zaprtost in poenostavljanje, česar se ta ozemlja spominjajo, je zapustil globoke brazgotine. Prav te se nahajajo predvsem na obmejnih območjih, kjer so ostale nezaceljene rane. Ko se dotaknemo ene, se neizogibno sproži verižna reakcija, iz katere se znova pojavijo globoki pomeni na semantični in simbolni ravni skupinske identitete. Na etnično-nacionalnih obmejnih območjih, kot je italijansko-slovensko in hrvaško, je jezik zagotovo eden najpomembnejši dejavnikov. Kar je razumljivo, kajti v primerjavi s skupnimi življenjskimi slogi, religijo in sekularizacijo, so aktualni jezik in skupne zgodovinske korenine5 to, kar ostaja pomembno in razlikovalno. Tudi ta podatek je dragocen za razumevanje vprašanj, ki jih pripadniki jezikovnih skupnosti zastavljajo večinskemu prebivalstvu, med katerim in s katerim živijo v sožitju. To je ravna pot, ki smo ji v tem delu zavestno sledili, in pomeni popolno realizacijo znanstvenega procesa, zasnovanega iz opisa nekega pojava, njegove razlage (kjer je hipoteza spremenjena v posplošitev preko njenega preverjanja), iz predvidevanja, kam lahko privede razmerje med vzrokom in učinkom, in iz opisa politike ukrepanja za spremembo tega razmerja vzrok-učinek. To razmerje temelji na proučevanju teoretičnih vidikov etno-lingvistične vitalnosti, vnesenih in empirično preverjenih v konkretnem projektu za lingvistično revitalizacijo italijanskega jezika, zgrajenem in osnovanem na avtohtonosti lokalnih govorov. Prav to potrebuje regionalna znanost, skupaj z medetničnimi odnosi, tako kot jih potrebujejo tudi 5 Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze centro-europee, in “ISIG Journal”, 2-3, Gorizia 2000, p. 4. 5 Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze centro-europee, v “ISIG Journal”, 2-3, Gorizia 2000, str. 4. 15 prebivalci in elite, ki načrtujejo upravljanje in boljšo kakovost življenja za svojo prihodnost. Gre za zahtevno pot, ki terja kompleksno razmišljanje; gre za umetnost, ki jo je treba gojiti in izvajati brez utvar, da smo jo osvojili za vedno; ki zahteva odpovedi in kompromise s strani vseh, obenem pa pomeni tudi zadoščenje za družbo in posameznike, ki se želijo z njo soočiti. È questa la via lineare, perseguita con coscienza in questo lavoro, della realizzazione piena del processo scientifico, fatto di descrizione di un fenomeno, della sua spiegazione (in cui l’ipotesi è trasformata in generalizzazione attraverso la verifica di essa), di previsione a cosa può portare il rapporto tra causa ed effetto, di politiche d’intervento per modificare lo stesso rapporto causa-effetto. Relazione che si basa sullo studio degli aspetti teorici della vitalità etnolinguistica, calati e verificati empiricamente in un progetto concreto di rivitalizzazione linguistica della lingua italiana, costruito e basato sull’autoctonia delle parlate locali. Ed è di questo che ha bisogno la scienza regionale e delle relazioni interetniche, così come ne hanno bisogno le popolazioni e le élite che progettano le governance e le qualità della vita più adeguate per il proprio futuro. Si tratta di un percorso impegnativo, che richiede la fatica dei pensieri complessi; un’arte che va coltivata e praticata senza l’illusione di possederla per sempre, che pretende rinunce e compromessi da parte di tutti, ma è anche ricca di soddisfazioni per la società e gli individui che intendono affrontarla. Fulvio Šuran Redni profesor Univerze Juraj Dobrila v Puli Fulvio Šuran Prof. Ordinario dell’Università Juraj Dobrila di Pola 16 INTRODUZIONE UVOD La democratié ce n’est pas la dictature de la majorité, c’est le respect des minorités Albert Camus Pričujoča raziskava si zastavlja za cilj analizo stanja italijanskega jezika v Sloveniji. Raziskava je sestavni del Projekta JEZIKLINGUA, ki želi odgovoriti na naslednje vprašanje: “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji razumljen in predstavljen italijanski jezik”. Omenjeni projekt poteka v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 Ustanova, ki podpira omenjeno raziskavo, je Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi” iz Kopra. Pripravo raziskovalnega poročila je realiziralo Združenje Informo iz Buj. La presente ricerca si prefigge di analizzare lo stato della lingua italiana in Slovenia. La ricerca che si propone di rispondere al seguente quesito: “Comprendere in che modo viene intesa e presentata la lingua italiana in Slovenia” è parte integrante del Progetto JEZIKLINGUA. Tale progetto si svolge nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Slovenia-Italia 2007-2013. L’ente promotore della ricerca è il Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi” di Capodistria. La stesura del rapporto di ricerca è stata realizzata dall’Associazione Informo di Buie. L’area territoriale che interessa la ricerca è il territorio della Slovenia confinante con l’Italia, e più precisamente l’area del Capodistriano e del Goriziano. Nell’area analizzata è presente il fenomeno del plurilinguismo, dove accanto alla lingua slovena vengono usati la lingua italiana ed i rispettivi dialetti. Območje, ki ga obravnava raziskava, je del Slovenije, ki meji na Italijo, natančneje Koprsko in Goriška. Na analiziranem območju je prisotna večjezičnost, kjer se poleg slovenskega jezika uporablja še italijanščina in pripadajoča narečja. Namen raziskave je določitev in ocena najpomembnejših vidikov stanja jezika na obmejnem prostoru. Empirična in teoretska zasnova raziskave poglablja predvsem kompleksno tematiko vitalnosti italijanskega jezika na Koprskem. Ob zaključku teoretične obdelave in empirične študije so bili izdelani predlogi za odzivno strategijo v podporo italijanskega jezika ter kot prispevek k ohranjanju večjezičnih in večkulturnih posebnosti tega prostora. Il fine della ricerca è di determinare e valutare gli aspetti più rilevanti dello stato della lingua italiana nel territorio confinario. L’impianto teorico ed empirico della ricerca approfondisce soprattutto la complessa tematica della vitalità della lingua italiana nel territorio del Capodistriano. A conclusione dell’elaborazione teorica e dell’indagine empirica, sono state stilate delle proposte per una strategia d’intervento a sostegno della lingua italiana e come contributo al mantenimento delle peculiarità plurilingui e pluriculturali del territorio. Raziskava je bila izpeljana v dveh fazah. V prvi fazi sta bila določena teoretski pristop in predmet proučevanja. Glede na kompleksnost pojava jezikov in kultur v stiku smo se poglobili v večjezično dimenzijo tega območja z namenom, da bi razumeli njeno dinamiko. La ricerca è stata realizzata in due fasi. Nella prima fase è stato individuato l’approccio teorico e l’oggetto di studio. Considerata la complessità del fenomeno delle lingue e culture in contatto, ci siamo immersi nella dimensione plurilingue del territorio con lo scopo di comprenderne le dinamiche. Večjezičnost je veljala za pojav, ki se kaže na dva načina. Prvi se nanaša na poznavanje različnih idiomov s strani določenih posameznikov in/ali skupin in potrjuje posebno zmožnost/sposobnost posameznikov in/ali skupin pri uporabi različnih idiomov. Drugi je lingvistično-antropološke narave in se nanaša na so- Il plurilinguismo è stato considerato come un fenomeno che si manifesta in due modi. Il primo si riferisce alla conoscenza di diversi idiomi da parte di determinati individui e/o gruppi, e attesta la particolare 17 condizione/abilità degli individui e/o gruppi di parlare idiomi diversi. Il secondo è di carattere linguistico-antropologico e si riferisce alla compresenza sullo stesso territorio di individui e/o gruppi che parlano idiomi diversi. Il plurilinguismo, sia come aspetto caratterizzante dell’individuo sia come condivisione territoriale, incide su una vasta gamma di relazioni sociali e di processi culturali. Si estrinseca a livello comportamentale ed incide in tutta una serie di fenomeni che si manifestano nella struttura della società. Si assiste, così, alla creazione di gruppi, associazioni, istituzioni, ecc. A livello culturale si manifestano vari tipi di elaborazioni culturali, come ad esempio, la creazione di norme, valori, convinzioni, stereotipi, identificazioni, ecc. prisotnost posameznikov in/ali skupin, ki na istem prostoru uporabljajo različne idiome. Večjezičnost, kot opredeljujoča lastnost posameznika in kot delitev skupnega prostora, vpliva na vrsto družbenih odnosov in kulturnih procesov. Izraža se na vedenjski ravni in vpliva na vrsto pojavov, ki se kažejo v strukturi družbe. Priče smo oblikovanju skupin, združenj, institucij itd. Na kulturni ravni se kažejo različne vrste pojavnih oblik, kot na primer oblikovanje pravil, vrednot, prepričanj, stereotipov, poistovetenj itd. Po opravljeni analizi italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so bile začrtane vsebine teoretske in empirične raziskave, ki so povezane z vitalnostjo italijanskega jezika. Izhajali smo iz teoretske predpostavke o potrebi po ugotavljanju aktualnega stanja italijanskega jezika v Sloveniji. V ta namen smo upoštevali in vključili teoretske modele Grina in Vaillancourta, model etnolingvistične vitalnosti avtorjev Gilesa, Bourhisa in Taylorja, Fishmanov model preusmeritve procesa opuščanja jezika ter Unescov model, ki določa dejavnike vitalnosti jezika. Enota za nesnovno kulturno dediščino pri Unescu je s pomočjo skupine strokovnjakov konceptualizirala teoretski model “Vitalnost jezika in ogroženost”. Omenjeni model predstavlja smernico, ki jo je mogoče prilagoditi različnim lokalnim jezikovnim situacijam in je koristen pripomoček za razumevanje stanja nekega jezika v določeni jezikovni skupnosti. Teoretski model je bil uporabljen za italijanski jezik na Koprskem ter primerno dopolnjen s pomembnimi dejavniki analiziranega prostora. Dopo l’analisi della Comunità nazionale italiana (CNI) in Slovenia, sono stati delineati i contenuti della ricerca teorica ed empirica connessi alla vitalità della lingua italiana. Siamo partiti dal presupposto teorico della necessità di evidenziare lo stato attuale della lingua italiana in Slovenia. A questo scopo sono stati presi in considerazione ed integrati i modelli teorici di Grin e Vaillancourt, il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor, il modello dell’Inversione della deriva linguistica di Fishman e il modello che definisce i fattori della vitalità linguistica dell’UNESCO. L’Unità del Patrimonio Culturale Immateriale dell’UNESCO ha concettualizzato, con l’ausilio di un gruppo di esperti, il modello teorico “Vitalità della lingua e messa in pericolo”. Questo modello teorico rappresenta una linea guida, adattabile alle varie situazioni linguistiche locali, ed è uno strumento utile per la comprensione dello stato di una lingua in una determinata comunità linguistica. Il modello teorico è stato applicato alla lingua italiana del Capodistriano, integrandolo opportunamente con i fattori rilevanti per il territorio analizzato. V prvi fazi raziskave so bili opredeljeni instrumenti za raziskavo na terenu. Rezultati empirične raziskave so namenjeni uporabi Unescovega teoretskega modela, smoter pa je razumeti, kakšno je stanje italijanskega jezika na Koprskem. Sočasno je bila urejena in dopolnjena vrsta podatkov in informacij, plod natančne raziskave virov, povezanih s predmetom preučevanja. In questa prima fase della ricerca, sono stati definiti gli strumenti d’indagine per la ricerca sul campo. I risultati dell’indagine empirica sono finalizzati all’applicazione del modello teorico dell’UNESCO, con lo scopo di capire qual è lo stato della lingua italiana dell’area capodistriana. Parallelamente, sono stati sistematizzati e integrati tutta una serie di dati e informazioni, frutto di un’elaborata ricerca di fonti legate al nostro oggetto di studio. Empirična raziskava obravnava kategorijo anketirancev, za katere menimo, da so pomembni na ravni družbenega statusa. Gre predvsem za vodilne v ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem in Goriškem. Narodnostno mešano ozemlje Koprskega, ki je statutarno dvojezično območje, je dolžno izvajati institucionalno dvojezičnost. Vodilni v ustanovah in podjetjih so prvi odgovorni in formalni izvrševalci L’indagine empirica indaga su una categoria di intervistati che si ritiene essere rilevante a livello di 18 status sociale, e precisamente i dirigenti degli enti e delle aziende d’interesse pubblico del Capodistriano e del Goriziano. Il territorio nazionalmente misto del Capodistriano, essendo area statutariamente bilingue, ha l’obbligo di applicare il bilinguismo istituzionale. I dirigenti degli enti e delle aziende sono i primi responsabili e gli esecutori formali della vigente normativa legale. veljavnih zakonskih predpisov. V prvi fazi empirične raziskave smo najprej uporabljali metodo intervjuvanja, imenovano Intervju projekta JEZIKLINGUA. Tudi s pomočjo rezultatov intervjuja sta nato nastala Anketni vprašalnik “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji razumljen in predstavljen italijanski jezik” ter Opazovalni list projekta JEZIKLINGUA. Nella prima fase della ricerca empirica è stato indagato, inizialmente, con il metodo dell’intervista, denominata Intervista Progetto JEZIKLINGUA. A seguire è stato costruito, anche con l’ausilio dei risultati delle interviste, il Questionario “Comprendere in che modo viene studiata, compresa e presentata la lingua italiana in Slovenia” e la Griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA. Prva faza raziskave se je zaključila z uporabo anketnega vprašalnika in opazovalnega lista ter z ureditvijo podatkov o vitalnosti italijanskega jezika, zbranih iz različnih virov. V drugi fazi raziskave je sledila obdelava in analiza podatkov iz empirične raziskave, pridobljenih s tremi raziskovalnimi instrumenti, ki so bili vključeni med podatke, pridobljene z analizo različnih konzultiranih virov. Uporaba Unescovega modela o vitalnosti in ogroženosti italijanskega jezika na koprskem obalnem območju je s pomočjo pregledanih analiz omogočila oris aktualnega stanja vitalnosti jezika. Sledila je izdelava predlogov za odzivno strategijo v prid italijanskega jezika na Koprskem. La prima fase della ricerca si è conclusa con l’applicazione del Questionario e della Griglia di osservazione e con la sistematizzazione dei dati sulla vitalità della lingua italiana raccolti da varie fonti. Nella seconda fase della ricerca è seguita l’elaborazione e l’analisi dei dati della ricerca empirica ottenuti con i tre strumenti d’indagine, i quali sono stati integrati ai dati ottenuti mediante l’analisi delle varie fonti consultate. L’applicazione del Modello dell’UNESCO della vitalità e messa in pericolo della lingua italiana, contestualizzato all’area costiera del Capodistriano, con l’ausilio delle analisi esaminate, ha permesso di delineare lo stato attuale della vitalità linguistica. Ne è conseguita la stesura delle proposte per una Strategia d’intervento a favore della lingua italiana nel Capodistriano. Druga faza raziskave se zaključuje s pripravo tega poročila. V sklopu projekta JEZIKLINGUA naju je ustanova, ki je bila pobudnica te raziskave, zaprosila za strnjeno predstavitev podatkov in rezultatov našega raziskovalnega dela s posebnim poudarkom na Koprskem. Rezultate predstavljava v dvojezični obliki: v italijanskem in slovenskem jeziku. Podatki so primerni za nadaljnje analize in poglobljene obravnave, za katere meniva, da so koristne za razumevanje obravnavanega pojava. La seconda fase della ricerca si conclude con la stesura della presente relazione espositiva. Nell’ambito del Progetto JEZIKLINGUA ci è stata richiesta, dall’ente promotore della ricerca, un’esposizione concisa dei dati e dei risultati del nostro lavoro di ricerca, con un focus particolare sul territorio capodistriano. Presentiamo i risultati in versione bilingue: in lingua italiana e in lingua slovena. I dati si prestano ad ulteriori analisi e approfondimenti che riteniamo utili alla comprensione del fenomeno preso in esame. 19 Capitolo I I. poglavje PROFILO DELLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA IN SLOVENIA PROFIL ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI 1. BREVI CENNI SULLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA DELLA REPUBBLICA DI SLOVENIA1 1. KRATEK ORIS ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI1 1.1. Zgodovinski oris 1.1. Cenni storici Mejna območja, kot je Istra, zgodovinsko predstavljajo kompleksne sisteme zbliževanja in stikanja kultur in jezikov različnega izvora: slovanskega in latinskega. S procesom vzpostavljanja lastne narodnostne identitete, ki je v drugi polovici 19. stoletja zajel tudi slovenski in hrvaško/srbski narod, se je italijansko prebivalstvo, ki je prevladovalo v urbanih središčih na obalnem pasu, v notranjosti pomešalo s pretežno slovansko populacijo. Politični razpad nekdanjega habsburškega prostora je po koncu prve svetovne vojne ponovno odprl razpravo o oblikah sčasoma vzpostavljenih lojalnosti, kar je spodbudilo nacionalizme2. Obstoj italijanske države na teh območjih vse do njenega prenehanja 8. septembra 1943 še zdaleč ni vzpostavil tako visoke narodnostne poseljenosti območja in zmožnosti mobilizacije, ki bi bila lastna sodobni Državi-narodu3. Po drugi svetovni vojni in porazu Italije je italijanska vzhodna meja postala predmet ponovnega in vnovičnega določanja. Leta 1947 je bila Slovenska Istra vključena v cono B nikoli ustanovljenenega Svobodnega tržaškega ozemlja in zaupana jugoslovanski vojaški upravi. Na podlagi londonskega memoranduma iz leta 1954 je celotna cona B prešla pod jugoslovansko civilno upravo, istočasno pa je bila določena oblika zaščite za italijansko manjšino v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Pretežni del italijanskega prebivalstva je sicer zapustil naselitveno območje. Z Osimskim sporazumom leta 1975 je bila suverenost nad cono B dokončno zaupana Jugoslaviji. Storicamente le aree di confine quali l’Istria rappresentano complessi sistemi di confluenza e di contatto tra lingue e culture di differente matrice: slava e latina. Nel corso dell’Ottocento i processi di autoidentificazione nazionale, che coinvolsero nella seconda metà del secolo anche le popolazioni slovene e croate/ serbe, vide l’elemento italiano, prevalente nei centri urbani della costa, essere frammisto all’interno a popolazioni in maggioranza slave. Dopo la prima guerra mondiale la disarticolazione politica dello spazio ex asburgico rimise in discussione forme di lealtà consolidatesi nel tempo, esacerbando i nazionalismi2. L’esperienza dello stato italiano in questi territori, terminata l’8 settembre del 1943, lo vide lontano dal realizzare quella saturazione nazionale del territorio e quella capacità di mobilitazione propria di un moderno Stato-nazione3. Dopo la seconda guerra mondiale e la sconfitta italiana il confine orientale d’Italia (ri) divenne oggetto di un ulteriore ridefinizione. Nel 1947 l’Istria slovena venne inclusa nella zona B del mai costituito Territorio Libero di Trieste e affidato all’amministrazione militare jugoslava. In seguito al Memorandum di Londra del 1954 l’intera zona B passa sotto l’amministrazione civile della Jugoslavia e al contempo vengono stabiliti lo status e le forme di tutela della minoranza italiana in Jugoslavia e di quella slovena in Italia. Gran parte della popolazione italiana abbandonò il proprio territorio d’insediamento storico. La sovranità della zona B venne definitivamente affidata alla Jugoslavia con il trattato di Osimo del 1975. Urad vlade Republike Slovenije za narodnosti, Informacije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 3.11.2011. (V: http://www.uvn.gov.si/ fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_ final.pdf (citirano 12.3.2012). 2 Marina Cattaruzza, L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il Mulino, Bologna 2007 p. 374. 3 Prav tam, str. 376-377. 1 Ufficio del governo della Repubblica di Slovenia per le minoranze, Informazioni sulle comunità nazionale italiana e magiara nella RS, Lubiana, 3. 11. 2011. (In:http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/ pdf_datoteke/INS_03112011_final.pdf (consultato il 12.3.2012). 2 Marina Cattaruzza, L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il Mulino, Bologna 2007 p. 374. 3 Ivi, pp. 376-377. 1 21 Ob razpadu Jugoslavije leta 1991 je Istro, kjer živi avtohtono italijansko prebivalstvo, razdelila nova državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. S tem je bila italijanska narodna skupnost (INS)4 v Istri politično – administrativno razdeljena. In seguito alla dissoluzione della Jugoslavia, del 1991, l’Istria, dove è autoctona la popolazione italiana, venne divisa da un nuovo confine di stato tra la Repubblica di Slovenia e la Repubblica di Croazia. Questo ha comportato la divisione politico-amministrativa della CNI4. La maggior parte di essa risiede in Croazia, una piccola parte in Slovenia. Con l’ingresso della Slovenia nell’Unione europea e l’introduzione del regime di Schengen il confine esterno della stessa si è rafforzato in Istria, ostacolando la vita e l’opera della CNI. Nell’Istria slovena la minoranza italiana convive oggi con una popolazione in prevalenza slovena (autoctona e immigrata), ma anche con una popolazione proveniente dalle repubbliche della ex Jugoslavia di recente immigrazione. Večji del slednje je pripadel Hrvaški, manjši del pa Sloveniji. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in z vzpostavitvijo schengenskega režima na zunanji meji EU se je meja v Istri še okrepila in tako otežila življenje in delovanje INS. Italijanska manjšina v Slovenski Istri danes sobiva s pretežno slovensko populacijo (to je avtohtona in priseljena), a tudi pred kratkim priseljeno populacijo iz bivših jugoslovanskih republik. 1.2. Demografski podatki 1.2. Dati demografici Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2959 oseb, 3882 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske narodnosti opredelilo 2258 oseb (701 oseb manj ali 23,7 %), 3762 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik (120 oseb manj ali 3,1 %). V celotni državi (kriterij narodne pripadnosti) to predstavlja 0,11 % prebivalstva. Na narodnostno mešanem območju v občini Koper, Izola, Piran prebiva 81,5 % tistih, ki so se opredelili kot pripadniki italijanske narodnosti, kar je 1840 oseb, izven narodnostno mešanega območja pa približno 18,5 %. Narodnostno mešana področja5 v Republiki Sloveniji, kjer avtohtono živijo pripadniki INS in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, so del območja občine Kopra, Izole in Pirana. Secondo i dati statistici rilevati dal Censimento ufficiale della popolazione del 1991, si sono dichiarate di nazionalità italiana 2959 persone, mentre 3882 hanno indicato la lingua italiana come lingua materna. In occasione del censimento della popolazione del 2002, le persone che hanno dichiarato di essere di nazionalità italiana sono state 2258 (701 unità in meno rispetto al dato precedente, pari al 23,7%), mentre hanno indicato l’italiano come lingua materna 3762 persone (120 unità in meno rispetto al dato precedente, pari al 3,1%). Sull’intero territorio nazionale (secondo il criterio di appartenenza ad una nazionalità) queste cifre rappresentano lo 0,11% della popolazione totale. L’81,5% dei cittadini che si sono dichiarati di nazionalità italiana risiede nel territorio a nazionalità mista dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, ovvero 1840 persone. Il 18,5% circa risiede fuori dal territorio nazionalmente misto. Il territorio a nazionalità mista5, ove risiedono gli appartenenti alla CNI autoctona e dove, accanto allo Con questo termine si indicano gli appartenenti alla nazionalità autoctona italiana, insediati nei territori già jugoslavi ed ora cittadini di Croazia e di Slovenia. 5 La tutela delle minoranze è in misura prevalente collegata al concetto del territorio nazionalmente misto; territorio che è composto da zone di singoli abitati di un determinato comune, dove vivono gli appartenenti autoctoni della nazionalità italiana o di quella ungherese. La superficie del territorio nazionalmente misto è esattamente definito dagli statuti dei singoli comuni. In: Miran Komac, Jernej Zupančič e Peter Winkler, Tutela delle comunità nazionali nella Repubblica di Slovenia, trad. it., Istituto per gli studi etnici, Ljubljana, 1999, p. 40. 4 Izraz se nanaša na pripadnike avtohtone italijanske narodnosti, ki so bili naseljeni že na območju nekdanje Jugoslavije in so danes državljani Hrvaške in Slovenije. 5 Varstvo manjšin je v veliki meri povezano s konceptom narodnostno mešanega področja, t.j. področja, ki ga sestavljajo posamezna naselja v določeni občini, kjer živijo avtohtoni pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti. Ozemlje narodnostno mešanega področja je natančno opredeljeno s statuti posameznih občin. V: Miran Komac, Jernej Zupančič in Peter Winkler, Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1999, str. 40. 4 22 1.3. Ustavno pravni mednarodni položa italijanske narodne skupnosti sloveno, è riconosciuto come lingua ufficiale anche l’italiano, comprende parte del Comune di Capodistria, del Comune di Isola e del Comune di Pirano. Za INS so pomembni Osimski sporazumi iz leta 1977. Gre za dvostranske sporazume med prejšnjo skupno državo SFRJ in Republiko Italijo. Republika Italija in Slovenija sta se ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 z aktom o nasledstvu obvezali k nadaljnjemu spoštovanju teh sporazumov. Osimski sporazumi povzemajo tudi bistvena določila Posebnega statuta kot priloge Londonskega memoranduma iz leta 1954. Mednarodna zaščita se je okrepila z novimi dogovori, kot je italijansko-hrvaško-slovenski memorandum z dne 15. januarja 1992 ter z glavnima mednarodnima instrumentoma za zaščito manjšin, kot sta Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih iz leta 1992 in Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin iz leta 1995. 1.3. Status giuridico internazionale della Comunità nazionale italiana Di grande rilevanza per la CNI è il Trattato di Osimo del 1975 (effettivo dal 1977). Si tratta di un Accordo bilaterale stipulato fra la RFSJ (l’ex Repubblica Federale Socialista di Jugoslava) e la Repubblica Italiana. Quando, nel 1991, la Repubblica di Slovenia divenne indipendente, si impegnò, con l’Atto di successione, a continuare ad osservare quanto stabilito nel Trattato di Osimo che, inoltre, contiene anche delle disposizioni essenziali dello Statuto Speciale, quali integrazioni e appendici contenute nel Memorandum d’Intesa di Londra del 1954. La tutela normativa internazionale è stata arricchita da nuovi accordi, quali il Memorandum italo-croato-sloveno del 1992 e dai principali strumenti internazionali di tutela delle minoranze, quali la Carta europea delle lingue regionali o minoritarie del 1992 e la Convenzione-quadro per la protezione delle minoranze nazionali del 1995. 1.4. Ustavno pravni položaj italijanske narodne skupnosti6 Republika Slovenija je v Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (U. L. RS, št. 1-4/91-I) k Ustavi RS v poglavju III opredelila: “Italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in mednarodnih pogodb”. 1.4. Status giuridico-costituzionale della Comunità nazionale italiana6 Nella Carta costituzionale di fondazione e indipendenza della Repubblica di Slovenia (G. U. RS, n. 1-4/91-I), capo III si stabilisce che: “Nella Repubblica di Slovenia, alle Comunità nazionali italiana e ungherese e ai loro appartenenti vengono riconosciuti tutti i diritti previsti dalla Costituzione della Repubblica di Slovenia e dai Trattati internazionali”. Členi v Ustavi Republike Slovenije, ki se nanašajo na INS, so: 64. člen Nella Costituzione della Repubblica di Slovenia gli articoli riguardanti la CNI sono: (Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti): Articolo 64 pravica do svobodne uporabe narodnih simbolov; • za ohranjanje svoje narodne identitete lahko pripadniki te skupnosti ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva; • (diritti particolari delle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese): • diritto di usare liberamente i propri simboli nazionali; • ai fini della conservazione della propria identità nazionale, gli appartenenti alle Comunità godono del diritto di istituire organizzazioni, 6 Costituzione della Repubblica di Slovenia (trad. it. di Branko Furlan), 1992. 6 23 Ustava Republike Slovenije (prevod Branko Furlan), 1992. • • • • • • sviluppare attività economiche, culturali e di ricerca scientifica, nonché nel settore della pubblica informazione e dell’editoria; diritto all’istruzione e alla formazione nella propria lingua madre, alla realizzazione e allo sviluppo di tali attività (la legge stabilisce i territori nei quali è obbligatoria l’istruzione scolastica bilingue); diritto di coltivare i rapporti con la propria Nazione Madre; diritto di istituire delle Comunità Autogestite preposte all’attuazione dei propri diritti; diritto di essere rappresentati direttamente negli organi delle autonomie locali e alla Camera di Stato della RS; i diritti sono garantiti a prescindere dal numero degli appartenenti alle Comunità; il comma 5, stabilisce che: “i rappresentanti delle Comunità Nazionali hanno il diritto di veto nei riguardi delle leggi, disposizioni e altri atti generali relativi all’attuazione dei diritti previsti dalla Costituzione che interessano direttamente le sopraccitate Comunità”; sulla base delle disposizioni costituzionali e dell’articolo 15, comma 2, della Legge sulle Comunità Autogestite delle Nazionalità (G. U. RS, n. 65/94) si stabilisce che: “qualora gli organi statali siano chiamati a decidere su questioni che riguardano gli appartenenti alle Comunità nazionali, essi devono preventivamente sentire il parere delle Comunità Autogestite delle Nazionalità”. • • • • • • pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter oblikovanja in razvijanja teh dejavnosti (zakon določa območja, na katerih je dvojezično šolstvo obvezno); pravica do gojitve odnosov s svojim matičnim narodom; pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti za uresničevanje svojih pravic; pravica do neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru; pravice so zagotovljene ne glede na število pripadnikov; v 5. odstavku določa, da: “zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodne skupnosti”; na podlagi ustavnega določila pa nadalje Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (U. L. RS, št. 65/94) v 2. odstavku 15. člena določa, da: “kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti”. 11. člen “Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina”; • Articolo 11 • “La lingua ufficiale in Slovenia è lo sloveno. Nei territori dei Comuni in cui vive la Comunità nazionale italiana o ungherese sono riconosciute lingue ufficiali rispettivamente l’italiano o l’ungherese”; 61. člen • Articolo 61 pravica do izražanja narodne pripadnosti; 62. člen • diritto di espressione dell’appartenenza nazionale. • Articolo 62 pravica do uporabe svojega jezika in pisave. Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (U. L. RS, št. 65/94) v 1. členu določa: “Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov • diritto all’uso della propria lingua e scrittura. Nella Legge sulle Comunità Autogestite delle 24 Nazionalità (G. U. RS, n. 65/94), l’articolo 1 stabilisce che: “Ai fini di attuare i diritti particolari, garantiti loro dalla Costituzione della Repubblica di Slovenia, di far rispettare i loro interessi e necessità e di collaborare in modo organizzato agli affari pubblici, gli appartenenti alle Comunità nazionali autoctone italiana e ungherese possono istituire, nei territori ove risiedono, delle Comunità Autogestite delle Nazionalità”; in tal modo viene altresì resa operativa l’attuazione dei diritti delle Comunità nazionali italiana e ungherese sanciti dalla Costituzione. Agli appartenenti alla CNI sono garantiti alcuni diritti anche al di fuori dei territori a nazionalità mista (l’iscrizione in uno speciale elenco elettorale per l’elezione del deputato alla Camera di Stato della Repubblica di Slovenia e, a determinate condizioni, il diritto all’insegnamento nella propria lingua). La CNI è presente con un suo rappresentante anche nel Consiglio della RTV Slovenia. Il Consiglio della RTV Slovenia provvede inoltre a convocare dei consigli specifici per i programmi delle nazionalità, che per due terzi sono formati da appartenenti alle due Comunità nazionali. in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah, ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo, samoupravne narodne skupnosti”; s tem je dodatno operacionalizirano uresničevanje ustavno določenih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. Pripadnikom INS so nekatere pravice zagotovljene tudi izven narodnostno mešanega območja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev poslanca v Državni zbor Republike Slovenije, pravica do učenja jezika izven območja pod določenimi pogoji). Predstavniki INS so z enim predstavnikom zastopani tudi v Svetu nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje tudi programske svete za narodnostni program, v katerih sta dve tretjini članov iz vrst pripadnikov obeh narodnih skupnosti. Poleg tega je njihov položaj opredeljen še na številnih področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih, ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija. La loro posizione è inoltre definita da numerose leggi territoriali e altre disposizioni, da decreti e dagli statuti dei Comuni del territorio a nazionalità mista, da altri atti giuridici, dai Trattati internazionali, nonché dalle Convenzioni internazionali ratificati dalla Repubblica di Slovenia. 1.4.1. Javni uslužbenci Zakon o javnih uslužbencih (U. L. RS, št. 56/2002) in nadaljnje spremembe iz leta 2007 in 2008 (U. L. RS, št. 63/2007) (U. L. RS, št. 65/2008) je potrdil, da je italijanski jezik pogoj za pridobitev delovnega mesta javnega uslužbenca, ki ga mora uporabljati pri opravljanju dela oziroma funkcije. 1.4.1. Dipendenti pubblici La Legge sui dipendenti del settore pubblico (G.U. RS, n. 56/2002) e successivi emendamenti del 2007 e del 2008 (G. U. RS, n. 63/2007) (G. U. RS, n. 65/2008) hanno riconfermato che la lingua italiana è condizione per l’occupazione del posto di lavoro da parte dei dipendenti pubblici, che necessitano di usarla per lo svolgimento delle proprie mansioni. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (U. L. RS, št. 95/2007) potrjuje dodatek za dvojezičnost (23. člen) “javnim uslužbencem, sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem […], če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije” (28. člen). La Legge sul sistema delle retribuzioni per il settore pubblico (G. U. RS, n. 95/2007) conferma l’aggiunta per il bilinguismo (art. 23) “ai dipendenti pubblici e ai giudici, procuratori di stato e agli avvocati […] se la conoscenza della lingua delle comunità nazionali è condizione per lo svolgimento delle proprie mansioni” (art. 28). 1.5. Organiziranosti italijanske skupnosti V skladu s pravnim redom Republike Slovenije je INS v Sloveniji organizirana v Obalno samoupravno skupnost italijanske narodnosti. To je krovna organizacija in kot taka sogovornik državnih organov za področje občin Koper, Izola in Piran, kjer Italijani živijo 25 1.5. Organizzazione della Comunità nazionale italiana avtohtono. Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti ima status osebe javnega prava. V občinah (Koper, Izola, Piran) je INS organizirana v občinske samoupravne narodne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti. Te občinske organizacije se preko svojih delegatov oz. izvoljenih članov povezujejo v krovno organizacijo. Občinske organizacije so politično predstavništvo v razmerju do lokalnih skupnosti (t.j. do občin). Svet Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti šteje devet članov, vsaka od treh občinskih samoupravnih skupnosti v svetu participira s po tremi člani. Conformemente all’ordinamento giuridico della Repubblica di Slovenia, la CNI in Slovenia è organizzata come Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana che - nel suo ruolo di organizzazione madre e quindi interlocutrice presso gli organi statali - fa capo alla CNI del territorio dei Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, ove gli Italiani costituiscono una comunità autoctona. La Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana gode dello status di persona giuridica pubblica. Nei singoli Comuni (Capodistria, Isola, Pirano) la CNI è organizzata in Comunità Autogestite comunali della Nazionalità Italiana degli appartenenti alla nazionalità italiana. Tali organizzazioni sono collegate, tramite loro delegati o membri eletti, all’organizzazione madre, la CAN costiera. Le organizzazioni comunali sono espressione politica delle comunità locali (quindi dei Comuni). Il Consiglio della Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana è composto da nove membri, tre per ciascuna delle Comunità Comunali Autogestite. Secondo gli statuti vigenti, in ognuno dei tre Comuni del Litorale ove risiede una comunità italiana autoctona uno dei vice sindaci deve obbligatoriamente essere un appartenente alla CNI. V vsaki od treh obalnih občin, kjer so Italijani avtohtona skupnost, je po veljavnih statutih obvezno eden od podžupanov pripadnik INS; pripadniki italijanske narodne skupnosti imajo v občinskih svetih tudi svetnike, ki jih izvolijo sami. Pripadniki te skupnosti imajo tako dvojno volilno pravico (splošno in posebno) na lokalnem in na državnem nivoju. Pripadniki INS po večinskem sistemu izvolijo svojega predstavnika, poslanca v Državni zbor Republike Slovenije (3. odstavek 80. člena Ustave RS). Z namenom, da bi ohranila svojo celovitost, je Italijanska narodna skupnost, v soglasju z italijansko in slovensko vlado, registrirala Italijansko unijo tudi v Sloveniji. Nei rispettivi Consigli comunali gli appartenenti alla CNI esprimono i propri consiglieri. Alle elezioni amministrative e nazionali gli appartenenti della CNI godono di un particolare diritto di doppio voto (generale e particolare). Eleggono con sistema maggioritario il loro rappresentante, deputato alla Camera di Stato della Repubblica di Slovenia (art. 80, comma 3 della Costituzione della RS). Con l’intento di mantenere la propria unitarietà, la CNI ha provveduto a registrare, d’intesa con i Governi italiano e sloveno, l’Unione Italiana anche in Slovenia. 1.6. Dvojezičnost v poslovnem sektorju ter gospodarska osnova italijanskih govorcev Po zadržanju izvrševanja zakona do odločitve Ustavnega sodišča7 je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-C) (U. L. RS, št. 126/2007) leta 2007 določil, da je minister za gospodarstvo pristojen za opredelitev načinov, v skladu s katerimi morajo posamezna podjetja pri svojem poslovanju poleg slovenščine uporabljati tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Po prehodnem obdobju je bil 1. avgusta 2009 izdan Izvedbeni odlok, ki 1.6. Bilinguismo nel settore economico e base economica degli italofoni Glej sklep ustavnega sodišča in članke o dvojezičnosti podjetij in zasebnih gospodarskih subjektov na: - http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857 C125717200288EBA -https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanjepetrola.html - http://www.delo.si/clanek/3427 (citirani 15.3.2012). 7 Nel 2007, dopo una parentesi presso la Corte costituzionale7, la Legge sugli emendamenti e le Vedasi la decisione della Corte Costituzionale e gli articoli sul bilinguismo economico in: 7 26 določa, na podlagi katerih postopkov morajo podjetja na narodnostno mešanih območjih uporabljati tudi italijanski/madžarski jezik pri svojem poslovanju, namenjenem potrošnikom. Ti postopki so: modifiche alla Legge sulla protezione dei consumatori (ZVPot-C) (G. U. RS, n. 126/2007) ha definito essere di competenza del Ministro dell’economia la definizione delle modalità secondo le quali le singole aziende devono usare, nello svolgimento delle proprie mansioni, accanto allo sloveno, anche la lingua italiana, rispettivamente ungherese. Dopo un periodo di adeguamento, il 1° agosto 2009, è stato emesso il Regolamento attuativo che definisce quali sono le modalità in base alle quali, nei territori nazionalmente misti, le aziende devono usare anche la lingua italiana/ ungherese nello svolgimento delle proprie attività rivolte ai consumatori. Queste sono: - la presentazione delle informazioni base sulle caratteristiche, sulle condizioni di vendita, di destinazione, d’uso e di composizione del prodotto o dei servizi; - i listini dei prezzi se sono prescritti con una legge particolare; - gli avvisi degli orari di apertura8. Nel 1996 trovò applicazione in Slovenia (per la prima volta dal 19549) l’impegno a favore della creazione di una base economica per gli italofoni. Con la “Legge sull’uso dei mezzi derivanti dall’acquisto in base alla Legge sulla trasformazione proprietaria delle aziende”10 ai soggetti economici dei gruppi linguistici minoritari autoctoni fu consentito l’accesso a finanziamenti agevolati prelevabili da un fondo specifico, attivo nel quadro del processo di privatizzazione sloveno. In base a tale legge era stato approvato un decreto che specificava nei dettagli i criteri e le modalità per la ripartizione di questi mezzi. Il diritto di usufruire di questi mezzi spettava agli appartenenti dei gruppi linguistici autoctoni, alle persone giuridiche con capitale maggioritario degli appartenenti ai gruppi linguistici autoctoni e alle società/organizzazioni fondate dalle organizzazioni - predstavitev osnovnih informacij o lastnostih, prodajnih pogojih, namembnosti, uporabi in sestavi proizvoda ali storitev; - ceniki, če jih določa poseben zakon; - obvestila o delovnem času8. Leta 1996 se je v Sloveniji (prvič po letu 19549) začela izvajati obveznost ustvarjanja gospodarske osnove za italijanske govorce. Z “Zakonom o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij”10 je bil gospodarskim subjektom iz avtohtonih manjšinskih jezikovnih skupin omogočen dostop do lažjega financiranja, na voljo pri posebnem skladu, ki deluje v okviru slovenskega procesa privatizacije. Na podlagi tega zakona je bila sprejeta uredba, ki je podrobno navajala merila in načine za dodelitev teh sredstev. Pravico do izrabe teh sredstev so dobili pripadniki avtohtonih jezikovnih skupin, pravne osebe z večinskim kapitalom pripadnikov avtohtonih jezikovnih skupin in družbe/organizacije, ki so jih ustanovile organizacije italijanskih govorcev11. Sredstva, ustrezno razdeljena med dve avtohtoni jezikovni skupini, bi morala biti namenjena razvoju kmetijstva in njegovim dopolnilnim dejavnostim, zadružnim organizacijam, malemu podjetništvu ter naložbam in drugim dejavnostim na področju nepremičnin in proizvodnim tehnologijam12. Za izrabo teh sredstev, dodeljenih kot posojila, je bilo potrebno imeti lastni kapital v višini 15 % zneska, predvidenega za naložbo13. - http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857 C125717200288EBA - https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanjepetrola.html - http://www.delo.si/clanek/3427 (consultati il 15.3.2012). 8 (G.U. RS, n. 78/2008). Disponibile su: www.racunovodja.com/ clanki.asp?clanek=2656 (consultato il 12.2 2012). 9 In questi termini può essere letta anche la vicenda della mancata attuazione del Memorandum di Londra del 1954, nella parte in cui si faceva riferimento alla costituzione di una Banca della minoranza italiana in Jugoslavia, contrariamente a quanto accadde invece per gli Sloveni in Italia. 10 Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., p. 60. (U. L. RS, št. 78/2008). Na voljo na: www.racunovodja.com/ clanki.asp?clanek=2656 (citirano 12.2 2012). 9 V tem smislu si je mogoče razlagati tudi primer neizvajanja Londonskega memoranduma iz leta 1954, v delu, v katerem se sklicuje na ustanovitev Banke italijanske manjšine v Jugoslaviji, v nasprotju s tistim, kar je bilo narejeno za Slovence v Italiji. 10 Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., str. 60. 11 Prav tam, str. 61. 12 Ibid. 13 Ibid. 8 27 1.7. Izobraževalna, informativna in kulturna dejavnost degli italofoni11. I mezzi adeguatamente ripartiti fra i due gruppi linguistici autoctoni dovevano essere indirizzati allo sviluppo dell’agricoltura e alle sue attività complementari, alle organizzazioni delle cooperative, alla piccola imprenditoria, nonché ad investimenti e altre attività nel settore degli immobili e delle tecnologie produttive12. Per usufruire di questi mezzi, devoluti come crediti, era necessario disporre di un capitale proprio che raggiungesse il 15% dell’importo previsto per l’investimento13. Šolske ustanove so življenjske korenine INS, ker omogočajo ohranjanje in prenašanje italijanskega jezika in kulture. Italijanska šolska vertikala, vključena v slovenski javni sistem, zajema otroške vrtce, osnovne šole in srednje šole. Učni jezik je italijanski. INS se ponaša z dolgoletno tradicijo italijanskih časopisov (Založniška hiša EDIT iz Reke) in radio-televizijskih oddaj (italijanski programi radio-televizije RTV Koper- Capodistria). Vse te s svojo informacijsko in založniško dejavnostjo zelo pomembno prispevajo k ohranjanju in širjenju italijanskega jezika ter opravljajo pomebno kulturno funkcijo. 1.7. Attività educativa, informativa e culturale Gli istituti scolastici sono le radici vitali della CNI, in quanto favoriscono il mantenimento e la trasmissione della lingua e della cultura italiana. La verticale scolastica italiana, inserita nel sistema pubblico sloveno, comprende le scuole dell’infanzia, elementari e medie superiori. La lingua d’insegnamento è l’italiano. La CNI vanta una lunga tradizione di testate giornaliste (casa editrice EDIT di Fiume) e di programmi radiotelevisivi (programmi italiani radiofonici e televisivi di Radio e TV Capodistria). Con la loro attività informativa ed editoriale, tutte queste testate contribuiscono in maniera fondamentale alla salvaguardia e alla diffusione della lingua italiana, assolvendo ad una rilevante funzione culturale. Na področju raziskovanja deluje Središče za zgodovinska raziskovanja s sedežem v Rovinju (Centro di ricerche storiche di Rovigno) in Znanstveno društvo Pietas Julia (Società di studi Pietas Julia), ki se ukvarja s splošno zgodovino istrske regije in bolj podrobno z zgodovino INS ter objavlja številne znanstvene zbirke. Na gledališkem področju deluje Italijanska Drama (Dramma Italiano) s sedežem na Reki, ki je sestavni del hrvaškega narodnega gledališča Ivan Zajc z Reke. To je edina profesionalna gledališka skupina INS. Nel campo della ricerca operano il Centro di ricerche storiche di Rovigno e la Società di Studi e Ricerche Pietas Julia che si occupano rispettivamente di storia generale della Regione istriana e della CNI in particolare, pubblicando numerose collane scientifiche. Nel settore teatrale opera il Dramma Italiano, con sede a Fiume, facente parte del Teatro Nazionale croato Ivan Zajc di Fiume. È l’unica compagnia teatrale di professionisti della CNI. V Kopru na kulturnem področju deluje Promocijsko, kulturo, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi”. Pomembne krajevne organizacije INS, razpršene po celotnem ozemlju zgodovinske naselitve, so Skupnosti Italijanov - v Sloveniji in na Hrvaškem jih je 52. V Sloveniji delujejo bertoška, koprska, hrvatinska, izolska in piranska italijanska skupnost. Gre za prostovoljna društva, ki delujejo predvsem na kulturnem, pa tudi na športnem in družbenem področju s ciljem promoviranja italijanske kulture, jezika in identitete. To so pomembna središča, ki širijo kulturo in umet- Il Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi” con sede a Capodistria, opera, invece nel campo della promozione e della realizzazione di eventi culturali. Rilevanti realtà locali della CNI, sparse su tutto il territorio d’insediamento storico, sono le Comunità degli Italiani, ben 52 tra Croazia e Slovenia. In Ivi, p. 61. Ibid. 13 Ibid. 11 12 28 quest’ultimo paese sono registrate le Comunità degli Italiani di Bertocchi, Capodistria, Crevatini, Isola (2) e Pirano Sono associazioni volontaristiche attive in ambito culturale, ma anche sportivo e sociale, con il fine ultimo di promuovere la cultura la lingua e l’identità italiana. Sono importanti centri di irradiazione culturale e artistica, le cui attività spaziano, appunto, dal settore musicale a quello teatrale, artistico, letterario, folkloristico, sportivo, mantenendo vive le tradizioni, gli usi e i costumi. nost, ter so dejavna, kot rečeno, na področju glasbe, gledališča, umetnosti, književnosti, folklore in športa, saj ohranjajo pri življenju tradicijo, šege in običaje. 29 Capitolo II II. poglavje PARTE TEORICA TEORETIČNI DEL 1. L’APPROCCIO TEORICO 1. TEORETSKI PRISTOP 1.1. Finalità della ricerca, considerazioni preliminari e terminologiche 1.1. Smotri raziskave, uvodne in terminološke ugotovitve Generalizzando gli studi in materia di tutela delle lingue e dei gruppi minoritari hanno spesso presentato approcci differenziati in tre categorie distinte: • l’approccio istituzionale in cui la legislazione adottata dagli stati o dalle sub-unità degli stati viene presa in considerazione secondo due distinte prospettive. La prima è quella della conformità della legislazione con alcuni standard considerati di ordine superiore, come ad esempio i principi derivanti da un’analisi teorica dei diritti umani fondamentali e dei diritti delle minoranze, ecc. Un’altra prospettiva valuta l’adeguatezza della legislazione (sia in vigore o in fase di studio o preparazione) rispetto agli obiettivi da perseguire. • gli approcci che si basano su concetti sociolinguistici. Questi tendono a concentrarsi sull’analisi delle azioni e delle motivazioni dei diversi gruppi presenti con interessi divergenti e diverse posizioni di potere. • gli approcci educativi/di didattica della lingua, che spesso si concentrano sulle politiche educative (che rappresentano in realtà solo una parte della language policy), dove vengono esaminati, spesso con elevato approfondimento, alcuni processi di trasmissione e di acquisizione della lingua. Na splošno so študije na tem področju največkrat ponujale pristope, ki so bili razdeljeni v tri različne kategorije: • Institucionalni pristop, pri katerem se zakonodaja, ki so jo sprejele države ali državne podenote, upošteva na podlagi dveh različnih perspektiv. Prva se nanaša na skladnost zakonodaje z nekaterimi standardi, ki se uvrščajo v višji red, kot na primer načela, izhajajoča iz teoretične analize temeljnih človekovih pravic, pravic manjšin itd. Druga perspektiva ocenjuje ustreznost zakonodaje (tako veljavne kot v fazi raziskave ali priprave) glede na zastavljene cilje. • Pristopi, ki temeljijo na sociolingvističnih konceptih. Osredotočajo se na analize aktivnosti in motivacij različnih skupin z nasprotujočimi interesi in različnimi pozicijami moči. • Izobraževalni/didaktični jezikovni pristopi, ki so pogosto osredotočeni na izobraževalno politiko (ta dejansko predstavlja samo del jezikovne politike); ti preučujejo, pogosto izredno poglobljeno, nekatere procese prenosa in usvajanja jezika. V tem delu smo želeli še zlasti predstaviti vidik razmerja med skupinami, ter hkrati ugotoviti: • podporo jeziku v javni in zasebni sferi, ki jo nudijo institucije in njihovi vodilni delavci na lokalni ravni, katerih naloga je izvajanje in upoštevanje zakonodajnega sistema in predpisov za zaščito italijanskega jezika. Na ta način smo preverjali upoštevanje zakonov, ki ščitijo uporabo jezikovnih sredstev, raven prestiža, ki ga uživa italijanščina, in odnos vladajočega sloja na lokalni ravni do italijanskega jezika (in posledično tudi kulture). In questo lavoro si è voluto mettere in evidenza un aspetto in particolare della relazione tra i gruppi, ponendo a verifica: • il supporto alla lingua nella sfera pubblica e privata da parte delle istituzioni e dei loro dirigenti a livello locale, chiamati ad applicare e a far vivere l’impianto legislativo e di norme a tutela dell’italiano. In tal modo si è verificato il rispetto delle leggi che tutelano l’utilizzo dello strumento linguistico, il livello di prestigio goduto dalla stessa e l’atteggiamento della classe dirigente a livello locale verso la lingua (e per 30 inferenza verso la cultura) italiana. Questa analisi assai particolareggiata ha ricevuto una limitata attenzione nel campo delle ricerche sinora svolte e riteniamo, per i motivi di cui sopra, sia meritoria di maggiore attenzione nel contesto locale. Il motivo principale dunque che guida questo lavoro può essere riassunto nel seguente modo: attraverso i supporti teorici correnti, valutare e determinare lo stato di salute della lingua italiana sul territorio confinario, integrando l’aspetto presentato nel paragrafo precedente, e successivamente individuare delle proposte di strategia a sostegno della stessa. Prima di introdurre l’impalcatura teorica necessaria a tracciare un quadro di riferimento per l’italiano nei territori soggetti all’analisi riteniamo doveroso fare due premesse di base. Il deciso orientamento degli italofoni verso valori tradizionali e un sistema di riferimento dialettale, nonché l’accantonamento dell’italiano standard nello stretto ambito istituzionale, è stato rilevato da molti autori essere un problema di primaria importanza nella riproduzione generazionale di una distinta identità etnica e di una lingua italiana vissuta nella quotidianità14. L’istroveneto con notevoli tratti di fossilizzazione e sottoposto ad una costante slavizzazione non costituirebbe un argine sufficientemente robusto all’assimilazione passiva più o meno veloce del gruppo. Questo problema è riconosciuto da chi scrive e meriterebbe maggiore attenzione per la posta in gioco da chi di competenza. Tale situazione comporta notevoli implicazioni operative in questo lavoro e delle dirette conseguenze nell’analisi e nella proposta di strategie a sostegno dell’italiano standard. Nella comunità italofona si accorperanno sia i parlanti italiano standard sia i parlanti istroveneto per i fini operativi della ricerca sul campo. La seconda premessa di base riguarda proprio il concetto di comunità linguistica o comunità di parlanti, una delle categorie centrali e allo stesso tempo assai controversa in sociolinguistica, la quale verrà definita dal punto di vista operativo, data la rilevanza della stessa nell’esposizione delle teorie di riferimento. La definizione di comunità in questo caso, come per altri concetti, non è univoca e non è facile stabilire i tratti che definiscono una comunità. Ai fini esclusiva- Ta precej izčrpna analiza je bila deležna skromne pozornosti na področju do sedaj opravljenih raziskav. Menimo, da bi si zaradi zgoraj navedenih vzrokov v lokalnem okviru zaslužila večjo pozornost. Glavni cilj, ki je obenem vodilo pričujočega dela, lahko strnemo na naslednji način: oceniti in določiti položaj italijanskega jezika na mejnem območju preko veljavnih teoretičnih orodij, z vključitvijo vidika, predstavljenega v predhodnem odstavku, ter za tem določiti predloge za strategijo, ki bo v podporo jeziku. Pred predstavitvijo teoretične zasnove, ki je potrebna za začrtanje referenčnega okvirja za italijanščino na območjih, zajetih v analizi, smo dolžni podati dve temeljni uvodni ugotovitvi. Jasna usmerjenost italijanskih govorcev do tradicionalnih vrednot in narečnega referenčnega sistema, kot tudi prelaganje rabe knjižne italijanščine v ozek institucionalni okvir so številni avtorji prepoznali kot primarni problem pri generacijskem reproduciranju določene etnične identitete in italijanskega jezika v vsakdanji rabi14. Istrsko narečje, ki ga zaznamujejo izrazite značilnosti fosilizacije in je neprestano podvrženo slovanskemu vplivu, naj ne bi predstavljalo dovolj močne prepreke, ki bi preprečevala bolj ali manj hitro pasivno asimilacijo skupine. Tovrsten problem prepoznavajo pisatelji in takšno tveganje bi si moralo zaslužiti večjo pozornost pristojnih. Navedeni položaj ima na to delo znaten operativni vpliv in neposredno vpliva na analizo in strateške predloge za podporo italijanskega knjižnega jezika. Za dosego operativnih ciljev raziskave na terenu bodo v italofonsko skupnost vključeni tako govorci italijansega knjižnega jezika, kot tudi govorci istrskega narečja. Druga temeljna uvodna ugotovitev je povezana prav s konceptom jezikovne skupnosti oziroma skupnosti govorcev, ene izmed osrednjih, a hkrati precej spornih kategorij v sociolingvistiki, ki jo bomo opredelili z operativnega stališča, glede na njen pomen pri predstavitvi referenčnih teorij. Opredelitev skupnosti v tem primeru, kot tudi drugih konceptov, ni enoznačna, prav tako ni preprosto določiti lastnosti, ki opredeljujejo neko skupnost. Izključno za operativne namene raziskave ugotavljamo, da je “jezikovna skupnost se- Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità etnica. Gli Italiani dell’area istro-quarnerina, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Etnia, vol. V, Unione Italiana di Fiume-Università Popolare di Trieste, Trieste-Rovigno 1994, p. 117. 14 Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità etnica. Gli Italiani dell’area istro-quarnerina, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Etnia, knj. V, Unione Italiana di Fiume-Università Popolare di Trieste, Trieste-Rovigno 1994, str. 117. 14 31 mente operativi della ricerca consideriamo che “una Comunità linguistica è formata da tutti i parlanti che considerano se stessi utenti di una stessa lingua, che svolgono regolari interazioni attraverso un repertorio condiviso di segni linguistici e che hanno in comune una serie di valori normativi riguardo il linguaggio: essa può coincidere con, o includere, o essere inclusa in una comunità sociale”15. stavljena iz vseh govorcev, ki se štejejo za uporabnike istega jezika, med katerimi prihaja do redne interakcije preko skupnega repertoarja jezikovnih znakov in ki jim je skupna vrsta normativnih vrednot, povezanih z jezikom: jezikovna skupnost lahko sovpada z oziroma vključuje ali je vključena v socialno skupnost”15. 2. IL MODELLO DI GRIN E VAILLANCOURT16 Glede na Grinov in Vaillancourtov model se izboljšanje položaja regionalnih oziroma manjšinskih jezikov ne zgodi v družbenem vakuumu, temveč je rezultat spremembe v jezikovnem obnašanju oseb, kot je na primer večja pogostnost uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika ali povečanje števila “domen” (v sociolingvističnem smislu); tam, kjer se govori, se govorec pri uporabi svojega jezika počuti varno in legitimno. Po drugi strani pa nam to vsiljuje predstavo o jezikovnem obnašanju govorcev, ki uporabljajo manjšinski jezik. V pričujočem delu ne bomo obravnavali tehničnega okvirja zgoraj navedenega modela, prav tako ne bomo podrobneje razčlenjevali odnosov, ki določajo obnašanje, pač pa bomo upoštevali osrednje vodilo teoretičnega prispevka. To vodilo lahko povzamemo sledeče: govorci bodo uporabljali svoj jezik, ko nastopijo trije pogoji: • imeti morajo zmožnost, da ga uporabljajo, to pomeni, da imajo ustrezno jezikovno kompetenco; • imeti morajo priložnost, da ga uporabljajo, oziroma mora obstajati vrsta okoliščin, v katerih je jezik mogoče uporabljati; • imeti morajo željo, da ga uporabljajo, drugače povedano, čutiti morajo družbeno in psihološko legitimno moč ali možnost za njegovo uporabo. 2. GRINOV IN VAILLANCOURTOV MODEL16 Secondo il modello di Grin e Vaillancourt, il miglioramento della situazione delle lingue regionali o lingue minoritarie non avviene nel vuoto, ma è il risultato di un cambiamento del comportamento linguistico delle persone, come ad esempio un aumento della frequenza d’uso della lingua regionale o minoritaria o un aumento dei “domini” (in senso sociolinguistico), laddove chi la parla si sente sicuro e legittimato ad usare la propria lingua. D’altro canto questo ci impone una rappresentazione del comportamento linguistico dei parlanti che utilizzano la lingua minoritaria. Nel presente lavoro non sarà discusso l’impianto tecnico del modello sopra menzionato, né saranno analizzate in dettaglio le relazioni che determinano il comportamento, ma sarà presa in considerazione l’idea centrale dell’apporto teorico. Questa può essere riassunta nel seguente modo: i parlanti useranno la loro lingua qualora si verifichino tre condizioni: • devono avere la capacità di usarla, il che significa avere una competenza adeguata nella lingua; • devono avere l’opportunità di usarla, ovvero deve essere presente una gamma di situazioni in cui la lingua può essere utilizzata; • devono avere il desiderio di usarla, in altri termini sentirsi socialmente e psicologicamente legittimati o possibilitati a farlo. Queste tre condizioni denominate - “capacità”, “opportunità” e “desiderio” - sono centrali nell’analisi. Ognuna rappresenta una condizione necessaria, ma non sufficiente per l’uso della lingua regionale o minoritaria da utilizzare. Prese nel loro insieme esse costituiscono un set di con- Ti trije pogoji, imenovani “zmožnost”, “priložnost” in “želja”, imajo v analizi osrednji pomen. Vsak izmed njih predstavlja nujen, a ne zadosten pogoj za rabo regionalnega ali manjšinskega jezika. V celoti gledano predstavljajo skupek potrebnih in zadostnih pogojev za doseganje želenega rezultata. V nadaljevanju si lahko zastavimo naslednja Gaetano Berruto, La semantica, Zanichelli, Bologna 1976, p. 23. François Grin e François Vaillancourt, The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical Framework, in W. Grabe (cur.), Multilingualism and Multilingual Communities (ARAL XVII), Cambridge (MA, USA): Cambridge Università Press, Cambridge 1997, pp. 43-65. 15 15 16 16 Gaetano Berruto, La semantica, Zanichelli, Bologna 1976, str. 23. François Grin in François Vaillancourt, The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical Framework, v W. Grabe (ur.), Multilingualism and Multilingual Communities (ARAL XVII), Cambridge (MA, USA): Cambridge Università Press, Cambridge 1997, str. 43-65. 32 vprašanja: kateri so dejavniki ali ukrepi, ki spodbujajo nastanek teh pogojev? Kaj ustvarja “zmožnost”, “priložnost” in “željo”? Navedeni trije pogoji zagotovo niso ločeni drug od drugega, temveč predstavljajo številne oblike medsebojnih vplivov. Neposredna promocija jezika, na primer, ki si prizadeva prispevati k oživljanju ponosa govorcev do svojega jezika, prispeva tudi k uspešnejšim prizadevanjem v izobraževanju; zagotavljanje javnih storitev z uporabo regionalnega ali manjšinskega jezika ne bo ponudilo zgolj možnosti za uporabo jezika, temveč bo pripomoglo k ponovnemu povečanju njegove legitimne moči in h krepitvi želje po njegovi uporabi. dizioni necessarie e sufficienti per il manifestarsi del risultato desiderato. Continuando ci possiamo porre le seguenti domande: quali sono i fattori o le misure che promuovono la creazione di queste condizioni? Cosa origina la “capacità”, “l’opportunità” e il “desiderio”? Certamente queste tre condizioni non sono isolate una dall’altra, ma presentano numerose forme di mutua influenza. Ad esempio la promozione diretta della lingua che contribuisce nelle sue istanze più avanzate a restaurare l’orgoglio per la propria lingua nei parlanti, va anche a contribuire all’efficacia negli sforzi nell’educazione; la fornitura di servizi pubblici attraverso il mezzo della lingua regionale o minoritaria non offrirà solo la possibilità di usare la lingua, ma contribuirà a rilegittimarla e ad aumentare la volontà di utilizzo. 3. TEORETSKI PRISTOP K JEZIKOVNI VITALNOSTI 3. GLI APPROCCI TEORICI SULLA VITALITÀ LINGUISTICA Pogoji, navedeni v prejšnjem odstavku, poudarjajo pomen odločilnih dejavnikov jezikovne vitalnosti. Sociolingvist Giuseppe Francescato jo opredeli takole: “Vitalnost v običajnem smislu, torej v povezavi z dejansko uporabo določene jezikovne različice (ali nekega jezika) v komunikaciji, je mogoče interpretirati kot različico (= jezik)17”. Ta opredelitev temelji na povsem kvantitativnih pojmih, ki pa ne morejo biti brez posledic na kvalitativne vidike pripadajočih jezikovnih kodov. Zaradi tega je potrebno koncept poskušati osvetliti z drugega zornega kota, na primer tistega, ki ga ponuja dialektolog Corrado Grassi, ki predstavlja bolj tehnične in kompleksne lastnosti. Grassi obravnava “vitalnost nekega jezika” kot “avtonomno zmožnost progresivne inovacije”18. Na tem mestu je potrebno razlikovati značaj “jezikovne vitalnosti”, tako kot je bila pravkar definirana, od druge “socio-psiholingvistične vitalnosti”. Slednji, torej koncept “socio-psiholingvistične vitalnosti”, je prikazan v naslednjem Berrutovem odlomku: “Vitalnost razumemo kot kontinuiteto izročila in prenosa jezika z ene generacije na drugo”19. V tem smislu torej vitalnost sovpada Le condizioni richiamate nel precedente paragrafo pongono l’accento sui fattori determinanti della vitalità linguistica. Questa, secondo la definizione del sociolinguista Giuseppe Francescato, è: “Vitalità nel senso abituale, cioè con riferimento all’uso effettivo di una certa varietà linguistica (o di una lingua) nella comunicazione, si può interpretare come una varietà (= lingua)17”. Questa è una definizione che poggia su termini meramente quantitativi che tuttavia non possono non avere ripercussioni sugli aspetti qualitativi dei codici linguistici coinvolti. Per questo motivo è necessario cercare di illuminare il concetto da una diversa angolazione, da cui emergano tratti più tecnici e complessi, come quella fornita dal dialettologo Corrado Grassi. Questi considera la “vitalità di una lingua” come “autonoma capacità di innovazione progressiva”18. A questo punto è necessario distinguere la natura di questa “vitalità linguistica”, cosi come appena definita, dall’altra la “vitalità socio-psicolinguistica”. Quest’ultimo concetto di “vitalità sociopsicolinguistica” è messo in evidenza nel seguente passaggio di Berruto “Per vitalità intendiamo la continuità della tradizione e trasmissione della lingua da Giuseppe Francescato in Paola Solari, Timau. Tre lingue per un paese, Congedo editore, Galatina 1994, str. 86. 18 Corrado Grassi, Il concetto di vitalità nella linguistica di Benvenuto Terracini, v “Revue de Linguistique Romane”, knj. 33, Paris 1969, str. 1-16. 19 Gaetano Berrutto, Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, v Alloglossie e comunità alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni, prospettive, v C. Consani, P. Desideri, F. Guazzelli in C. Perta 17 Giuseppe Francescato e Paola Solari, Timau. Tre lingue per un paese, Congedo editore, Galatina 1994, p. 86. 18 Corrado Grassi, Il concetto di vitalità nella linguistica di Benvenuto Terracini, in “Revue de Linguistique Romane”, vol. 33, Paris 1969, pp. 1-16. 17 33 una generazione all’altra”19. In questo senso vitalità coincide pertanto con la continuità di trasmissione intergenerazionale, di cui parleremo in seguito. Per contro il seguente passaggio di Grenoble e Whaley, “per le finalità della valutazione la questione fondamentale per la vitalità è la dimensione e la composizione della popolazione dei parlanti”20, interpreta il concetto di vitalità come vitalità quantitativa, sostanzialmente non molto diverso da quello già introdotto al precedente punto da Francescato, anche se l’aspetto qualitativo è compreso nella composizione del repertorio linguistico di una data comunità. Come si può vedere dalla stessa complessità nella concettualizzazione la vitalità di una lingua è una questione complessa legata anche ad altri fattori, che vanno ben oltre i fattori demografici. In primo luogo, è importante considerare che la vitalità di una lingua non sia statica quindi, lo ripetiamo anche in questa sede, diventa necessario analizzare la vitalità linguistica in sequenze temporali distinte, in modo da cogliere la realtà delle relazioni interetniche. I maggiori contributi teorici centrali alla comprensione della complessità del fenomeno saranno proposti di seguito. Il primo modello della vitalità etnolinguistica proposta da Giles, Bourhis e Taylor21 cercherà di rispondere alla domanda “Come si può conseguire, o meglio, quali fattori possono influenzare la vitalità linguistica?”. Il secondo modello dell’inversione della deriva linguistica elaborata da Joshua A. Fishman22 invece mira a rispondere alla domanda a “Come si può rivitalizzare una lingua e capovolgere il processo di sostituzione linguistica?”. Il terzo modello costituito da nove parametri che un gruppo di esperti dell’UNESCO considera indispensabili per valutare il grado di vitalità o di minaccia di una lingua, soprattutto in riferimento ad una lingua minoritaria, integrerà in molti aspetti i precedenti contributi, in modo da s kontinuiteto medgeneracijskega prenosa, o katerem bomo govorili v nadaljevanju. Nasprotno pa naslednji odlomek avtoric Lenore Grenoble in Lindsay Whaley: “Za namene vrednotenja je temeljno vprašanje glede vitalnosti obseg in sestava populacije govorcev”20, pojasnjuje koncept vitalnosti kot kvantitativno vitalnost, ki se bistveno ne razlikuje od koncepta, že predstavljenega v prejšnji točki avtorja Francescata, čeprav je kvalitativni vidik vključen v sestavo jezikovnega repertoarja določene skupnosti. Kot lahko razberemo iz same kompleksnosti konceptualnega okvirja, je vitalnost nekega jezika kompleksno vprašanje, povezano tudi z drugimi dejavniki, ki precej presegajo demografske dejavnike. Predvsem je pomembno upoštevati, da vitalnost nekega jezika ni statična, torej, če še enkrat ponovimo, je jezikovno vitalnost potrebno analizirati v različnih časovnih sekvencah, tako da zajamemo dejansko stanje medetničnih odnosov. Največji in osrednji teoretični prispevki za razumevanje kompleksnosti tega pojava bodo predstavljeni v nadaljevanju. Prvi model etno-lingvistične vitalnosti, ki ga predlagajo Giles, Bourhis in Taylor21, bo skušal odgovoriti na vprašanje “Kako je mogoče pridobiti, ali bolje, kateri dejavniki lahko vplivajo na jezikovno vitalnost?”. Drugi model preusmeritve procesa opuščanja jezika, ki ga je preučeval Joshua A. Fishman22, pa si prizadeva odgovoriti na vprašanje “Kako je mogoče revitalizirati jezik in preusmeriti proces zamenjave jezika?”. Tretji model, sestavljen iz devetih parametrov, ki jih skupina strokovnjakov Unesca šteje za nepogrešljive pri ocenjevanju stopnje vitalnosti ali ogroženosti nekega jezika, predvsem v povezavi z manjšinskim jezikom, bo v številnih vidikih dopolnil predhodne prispevke. Tako bo povečal njihovo operativnost in skušal odgovoriti na vprašanje “Kakšna je stopnja stanja jezika?”. Gaetano Berrutto, Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, in Alloglossie e comunità alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni, prospettive, in C. Consani, P. Desideri, F. Guazzelli e C. Perta (cur.), Bulzoni, Roma 2009, pp. 173-198. 20 Lenore A. Grenoble e Lindsay J. Whaley, Saving languages. An introduction to language revitalization, Cambridge University Press, Cambridge 2006, p. 5. 21 Howard Giles et al., Towards a theory of language in ethnic group relations, in Language, Ethnicity and Intergroup Relations, H. Giles (cur.), Academic Press, London 1977, p. 309. 22 Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991. 19 (ur.), Bulzoni, Roma 2009, str. 173-198. 20 Lenore A. Grenoble in Lindsay J. Whaley, Saving languages. An introduction to language revitalization, Cambridge University Press, Cambridge 2006, str. 5. 21 Howard Giles et al., Towards a theory of language in ethnic group relations, v Language, Ethnicity and Intergroup Relations, v H. Giles (ur.), Academic Press, London 1977, str. 309. 22 Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991. 34 aumentarne l’operatività e cercherà di rispondere al quesito “Qual è il livello di salute della lingua?”. 3.1. Gilesov, Bourhisov in Taylorjev model etnolingvistične vitalnosti 3.1. Il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor Jezikovna vitalnost je povezana z različnimi dejavniki. Giles in drugi23 so mnenja, da etno-lingvistična vitalnost neke jezikovne skupine glede na druge jezikovne skupine, temelji na njeni demografiji, na institucionalni podpori in na njenem statusu. S socialno-psihološkega stališča Giles in drugi znanstveniki ugotavljajo, da je vitalnost etnolingvistične skupine “nekaj, kar določeni skupini daje zmožnost, da se v medskupinskih situacijah obnaša kot spoštovana in dejavna kolektivna entiteta”24. To pomeni, da so pri večji vitalnosti skupine večje tudi njene možnosti, da kot skupina preživi in se razvija. Potemtakem so posamezniki motivirani, da sestavljajo močno in zdravo skupino. Na podlagi modela vitalnosti se razmerja med etno-lingvističnimi skupinami ne odvijajo v družbenem vakuumu, temveč na njih vplivajo situacijske in strukturne spremenljivke, ki pogosto določajo socialno-psihološko klimo, znotraj katere se oblikujejo medetnični odnosi. Glede na stopnjo jezikovne vitalnosti etnične skupnosti (objektivne in pridobljene), se bodo pripadniki različnih etnij v različnih medetničnih situacijah torej tudi drugače obnašali. Poleg tega so socialno-psihološki procesi, ki se odvijajo med različnim etničnimi skupinami, v dobršni meri odvisni od stopnje vitalnosti etnij, ki so v stiku. Tudi socialne in ekonomske spremembe med etnijami vplivajo na same dejavnike vitalnosti in posledično tudi na razmerje, ki vlada med večino in manjšino. La vitalità di una lingua è legata a diversi fattori. Secondo Giles e altri23, la vitalità etnolinguistica di un gruppo linguistico rispetto ad altri gruppi linguistici si basa sulla sua demografia, sul supporto istituzionale e sul suo status. Da un punto di vista socio-psicologico Giles e gli altri studiosi considerano che la vitalità del gruppo etnolinguistico è “ciò che rende un gruppo capace di comportarsi come una distinta e attiva entità collettiva in situazioni di intergruppo”24. Ciò significa che maggiore è la vitalità di un gruppo, superiori sono le sue possibilità di sopravvivere e prosperare come gruppo. Di conseguenza gli individui sono motivati a far parte di un gruppo forte e sano. Secondo il modello della vitalità, le relazioni tra i gruppi etnolinguistici non si attuano nel vuoto sociale, ma sono influenzate da variabili situazionali e strutturali, che spesso determinano il clima socio-psicologico, all’interno del quale prendono forma le relazioni interetniche. In base al grado di vitalità linguistica della comunità etnica (obiettiva e percepita), gli appartenenti a diverse etnie si comporteranno di conseguenza anche in maniera diversa nelle diverse situazioni interetniche. Inoltre, i processi socio-psicologici che avvengono tra i diversi gruppi etnici sono in buona parte dipendenti dal grado di vitalità delle etnie a contatto. A sua volta, anche il cambiamento sociale ed economico tra le etnie comporta un mutamento degli stessi fattori della vitalità e a seguire del rapporto intercorrente tra maggioranza e minoranza. Il modello comprende tre fattori che influenzano questa vitalità: lo status, la demografia e il sostegno istituzionale. Le variabili di status sono “quelle Model vključuje tri dejavnike, ki vplivajo na vitalnost: status, demografijo in institucionalno podporo. Statusne spremenljivke so “tiste, ki pripadajo določeni obliki prestižnih spremenljivk jezikovne skupine v medskupinskem kontekstu”25. To pomeni, da z višV zvezi s tem modelom je bila tudi opravljena evalvacija na podlagi subjektivne percepcije etno-lingvistične vitalnosti z ustreznim vprašalnikom. Uporabljen je bil na vzorcu Italijanov, ki prebivajo na istrsko-kvarnerskem območju. Podatki, ki primerjajo percepcijo vitalnosti italijanske skupnosti in percepcijo vitalnosti slovenske/hrvaške večine, kažejo občutno nižje vrednotenje položaja CNI (Italijanske narodnostne skupnosti) za skoraj vse strukturne spremenljivke. Inka Štrukelj, Nekatere razsežnosti etnolingvistične vitalnosti, v Uporabno jezikoslovje, v I. Štrukelj (ur.), Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Ljubjana 1989, str. 724. 24 Giles et al., op. cit., str. 308. 25 Prav tam, str. 309. 23 Questo modello è stato anche sottoposto a verifica attraverso una valutazione basata sulla percezione soggettiva della vitalità etnolinguistica, mediante apposito questionario, ed è stato applicato su un campione di italiani residenti nell’Istroquarnerino. I dati che mettono a confronto la percezione della vitalità della comunità italiana e di quella della maggioranza slovena/croata, indicano una valutazione significativamente inferiore sulla posizione della CNI per quasi tutte le variabili strutturali. Inka Štrukelj, Nekatere razsežnosti etnolingvistične vitalnosti, in Uporabno jezikoslovje, I. Štrukelj (cur.), Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Ljubjana 1989, p. 724. 24 Giles et al., op. cit., p. 308. 23 35 jim statusom skupine naraščata tudi njena vitalnost in njena zaželenost. Statusne spremenljivke so štiri, prva je ekonomska, ki se nanaša na obseg nadzora, ki ga ima neka skupina nad materialnimi in finančnimi dobrinami svoje skupnosti. Ta dejavnik je mogoče določiti za vsako državo posebej na podlagi razpoložljivih podatkov za število domačih govorcev jezika (native speakers) in ob upoštevanju BDP posamezne države. Druga statusna spremenljivka je socialni status, ki se nanaša na podobo skupine, kako se vidijo sami in kakšni so v očeh drugih skupin. Tretja statusna spremenljivka je zgodovinsko-socialna spremenljivka. Zgodovina jezika, vrednost in njegova stopnja prestiža glede na jezik prevladujoče skupine prav tako lahko pomenijo nekaj, na kar so lahko ponosni ali česar se sramujejo. Četrto spremenljivko, povezano s socialnim statusom jezika, lahko razdelimo na status znotraj skupnosti (kaj menijo pripadniki o svojem jeziku) in na status zunaj skupnosti (kaj menijo druge skupine o tem jeziku). Drugi dejavnik, ki vpliva na vitalnost, je povezan z demografskimi spremenljivkami. Lahko ga razdelimo na dva poddejavnika: dejavnik razpršenosti in dejavnik zgoščenosti skupine. Spremenljivke razpršenosti skupine so povezane z relativno številčnostjo skupine in z njeno koncentracijo na ozemlju. Prav tako pomembno je število članov, ki jih ima skupina glede na prevladujočo skupino. Drugi poddejavnik je zgoščenost skupine: absolutno število pripadnikov skupine, stopnja natalitete glede na prevladujočo skupino, mešani zakoni, imigracija in emigracija. Prisilna emigracija ima lahko precejšnje učinke na vitalnost skupine, kot v primeru Romov in Judov. Tretji dejavnik, ki vpliva na vitalnost, je institucionalna podpora določeni skupini. Ta se nanaša na pomoč, ki jo skupina prejema od nacionalnih ali regionalnih institucij. Povezana je tudi s stopnjo organiziranosti skupine. Skupina, ki se je sposobna ustrezno organizirati, ima več možnosti za preživetje. Omenjena taksonomija je bila uporabljena pri raziskavah medskupinskih in znotrajskupinskih identitet na socialno-psihološkem področju. Navedeni pristopi so prispevali k raziskavam jezika kot pomembni dimenziji etnične identitete, vendar so bili deležni tudi kritike26. che appartengono ad una configurazione delle variabili di prestigio del gruppo linguistico nel contesto intergruppo”25. Ciò significa che maggiore è lo status di un gruppo superiore è la sua vitalità e più esso sarà appetibile. Ci sono quattro variabili di status, la prima è quella economica, che si riferisce alla misura in cui un gruppo ha il controllo sui beni materiali e finanziari della propria comunità. Questo fattore è calcolabile paese per paese sulla base dei dati disponibili per il numero di native speakers in riferimento al PIL del paese. Un’altra variabile di status è lo status sociale, che si riferisce all’immagine del gruppo, come essi si vedono e come sono visti dagli altri gruppi. La terza variabile di status è la variabile storicosociale. La storia di una lingua, il valore e il suo grado di prestigio in rapporto alla lingua del gruppo dominante possono anche essere qualcosa di cui essere fieri o di cui vergognarsi. La quarta variabile, relativa allo status sociale della lingua, può essere divisa in status interno alla comunità (cosa pensano gli appartenenti della loro lingua) e lo status al di fuori della comunità (cosa pensano gli altri gruppi della medesima lingua). Un secondo fattore che influenza la vitalità ha a che fare con le variabili demografiche. Questo può essere suddiviso in due sub-fattori: di distribuzione e di consistenza del gruppo. Le variabili di distribuzione del gruppo hanno a che fare con il numero relativo di un gruppo e con la sua concentrazione sul territorio. Altrettanto importanti sono il numero di membri che il gruppo ha rispetto a quello dominante. Il secondo sub-fattore è la consistenza del gruppo: numero assoluto degli appartenenti a un gruppo, il tasso di natalità rispetto a quello del gruppo dominante, i matrimoni misti, l’immigrazione e l’emigrazione. L’emigrazione forzata può avere degli effetti importanti sulla vitalità di un gruppo, come nel caso dei Rom e degli Ebrei. Il terzo fattore che influenza la vitalità è il supporto istituzionale di un gruppo. Questo riferisce all’aiuto che un gruppo riceve da parte delle istituzioni nazionali o regionali. Esso si riferisce anche alla misura in cui un gruppo si organizza. Un gruppo capace di organizzarsi debitamente ha più possibilità di sopravvivere. Questa tassonomia è stata utilizzata negli studi delle identità intergruppo e intragruppo in ambito socio-psicologico. Questi approcci hanno con25 Pavlenko in Blackledge denimo menita, da je razmerje med jezikom in identiteto zelo kompleksno in večdimenzionalno in da zajema veliko število socialnopolitičnih, socialnoekonomskih 26 Ivi, p. 309. 36 tribuito allo studio del linguaggio come dimensione saliente dell’identità etnica, ma sono stati anche criticati26. 3.2. Model preusmeritve procesa opuščanja jezika oz. “Reversing Language Shift (RLS)” avtorja Joshue A. Fishmana 3.2. Il modello dell’Inversione della deriva linguistica Reversing Language Shift (RLS) di Joshua A. Fishman Merita un approfondimento il lavoro del sociolinguista Joshua A. Fishman sull’Inversione della deriva linguistica “Reversing Language Shift (RLS)” del 1991. Nel suo lavoro, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to Threatened Languages27, ha presentato un complesso di azioni volte a contrastare la deriva linguistica che, attraverso diversi stadi di obsolescenza linguistica, potrebbe portare fino alla morte della lingua stessa. Rispetto alle altre teorizzazioni lo spostamento a livello concettuale è notevole. L’accento non è più sulle cause che provocano la morte o l’obsolescenza della lingua e sui tentativi per contrastare quanto più efficacemente e il più a lungo possibile la sua estinzione. Fishman crede che la lingua debba prendere spunto dalla moderna medicina, ovvero bisogna combattere non solo la malattia ma curare anche il benessere della lingua. Questo determina anche una necessaria lista di priorità nella pianificazione dell’inversione della deriva linguistica, intesa come il tentativo delle parti interessate, compresi individui, gruppi culturali o comunità, governi, autorità politiche, di invertire il declino di una lingua, indispensabile se si vogliono ottenere risultati duraturi e utili a capire anche le ragioni per cui le politiche di rivitalizzazione linguistica minoritaria hanno conseguito risultati spesso più prossimi al fallimento che al successo. Tale processo non avviene nel vuoto, bensì in una situazione linguistica in cui nel repertorio di una comunità vi siano differen- Poglobljeno obravnavo si zasluži delo sociolingvista Joshue A. Fishmana o Modelu preusmeritve procesa opuščanja jezika – “Reversing Language Shift (RLS)” iz leta 1991. V svojem delu Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to Threatened Languages27 je predstavil skupek dejanj, usmerjenih v zaustavitev opuščanja jezika, ki preko različnih faz jezikovnega pešanja lahko vodi celo v smrt samega jezika. V primerjavi z drugimi teorijami gre za občuten premik na konceptualni ravni. Poudarek ni več na vzrokih, ki sprožijo smrt ali pešanje jezika, niti na poskusih, da bi kar najbolj učinkovito in najbolj dolgoročno zaustavili njegovo izumrtje. Fishman je mnenja, da bi morali pri jeziku vzeti za izhodišče sodobno medicino, oziroma da ne zadošča le spopadanje z boleznijo, temveč je potrebno zdraviti tudi stanje jezika. To narekuje tudi potreben seznam prioritet pri načrtovanju preusmeritve procesa opuščanja jezika, razumljenega kot poskus zainteresiranih strani, vključno s posamezniki, kulturnimi skupinami ali skupnostmi, vladami in političnimi oblastmi, da spremenijo smer propadanja jezika. Slednje je nepogrešljivo, če želimo doseči trajne rezultate, koristne tudi za razumevanje vzrokov, zaradi katerih so politike manjšinske jezikovne revitalizacije dosegale rezultate, ki so bili pogosteje bližje polomu kot uspehu. Ta proces se ne zgodi v vakuumu, temveč v jezikovni situaciji, kjer sta v repertoarju neke skupnosti zelo jasna funkcionalna diferenciacija in razdelitev rabe med različico H (visoko), ki so ji zaupane naloge prestižnega jezika – na splošno je to jezik, ki se uporablja pri pisanju in pri uradnih stikih – in eno (ali več) različic L (nizka), ki se uporabljajo pri spontanih Per esempio Pavlenko e Blackledge ritengono che il rapporto tra lingua e identità sia molto complesso e multidimensionale e che coinvolga un gran numero di fattori socio-politici, socioeconomici e socio-culturali che non sono inclusi nel modello medesimo. In: Aneta Pavlenko e Adrian Blackledge, Negotiation of Identies in Multilingual Contexts, Multilingual Matters, Clevedon 2004. Quest’ultimo lavoro è stato anche criticato per la difficoltà ad utilizzare delle misure oggettive. Si veda: Charles Husband e Khan V. Saifullah, The viability of ethnolinguistic vitality: Some creative doubts, in “Journal of Multilingual and Multicultural Development”, Routledge Taylor and Francis group, vol. 3, n. 3, London 1982, pp. 195-205. 27 Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991. 26 in socialnokulturnih dejavnikov, ki niso vključeni v sam model. V: Aneta Pavlenko in Adrian Blackledge, Negotiation of Identies in Multilingual Contexts, Multilingual Matters, Clevedon 2004. Omenjeno delo je bilo tudi deležno kritik zaradi težav pri uporabi objektivnih meril. Glej: Charles Husband in Khan V. Saifullah, The viability of ethnolinguistic vitality: Some creative doubts, v “Journal of Multilingual and Multicultural Development”, Routledge Taylor and Francis group, zv. 3, št. 3, London 1982, str. 195-205. 27 Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991. 37 ziazione funzionale e compartimentazione d’impiego molto nette fra una varietà H (alta) cui sono demandati compiti di lingua prestigiosa - in genere è una lingua che si usa per lo scritto e per i rapporti formali - una (o più) varietà L (bassa) usate nei rapporti spontanei interpersonali, fondamentalmente orali28. Il modello di Fishman propone una Scala di Troncamento o dissoluzione Intergenerazionale (Graded Intergenerational Disruption Scale - GIDS)29, formata da otto gradini o stadi; sorta di guida sullo stato di salute della lingua minoritaria, ovvero del grado in cui questa è minacciata ed intaccata. Il valore della scala non è solo di possedere una struttura sequenziale per gradini o stadi della lingua, ma principalmente quello di prevedere un piano per l’inversione della deriva linguistica con annesso un set di priorità. Per la loro importanza nel presente lavoro gli stadi saranno presentati brevemente e considerati uno ad uno, privilegiando la descrizione della situazione, mentre le indicazioni di intervento saranno considerate nelle proposte per la strategia per ragioni di spazio. Stadio 8: È il caso peggiore in cui si può trovare una lingua. La maggioranza dei pochi parlanti la lingua in recessione è gente anziana e probabilmente senza nessuno con cui parlarla, dato che sono spesso isolati socialmente e dispersi, fatto che rende l’interazione raramente possibile. Stadio 7: La lingua è usata nella comunicazione dalle persone che hanno già superato l’età riproduttiva. Una lingua usata dagli adulti con pochi vincoli di trasmissione è probabile muoia una volta che la generazione più anziana sia scomparsa. Stadio 6: È una fase cruciale in quanto la lingua in questo stadio passa di generazione in generazione dalla famiglia ai figli, per merito dell’oralità informale intergenerazionale e della concentrazione demografica casa-famiglia-vicinato dei parlanti e del suo elevamento a varia estensione a lingua di una comunità. Stadio 5: È lo stadio nel quale la lingua minoritaria parlata in casa, nella scuola e nella comunità passa dall’oralità all’alfabetizzazione. Questa appare essere importante per varie ragioni: facilita la comunicazione attraverso i nuovi mezzi nel tempo e nello spazio. L’immagine e lo status stesso della lingua si accresco- medosebnih stikih, prvenstveno ustnih28. Fishmanov model ponuja Lestvico stopenj medgeneracijske razpoke (Graded Intergenerational Disruption Scale – GIDS)29, ki je sestavljena iz osmih stopenj ali faz in je neke vrste vodnik po stanju manjšinskega jezika oziroma po stopnjah njegove ogroženosti in prizadetosti. Vrednost lestvice ni zgolj v njeni sekvenčni zgradbi po stopnjah ali fazah jezika, temveč predvsem v tem, da predvideva načrt za preusmeritev procesa opuščanja jezika z dodanim seznamom prioritet. Glede na svoj pomen v tem delu bodo faze predstavljene strnjeno in obravnavane vsaka posebej, prednost bo imel opis situacije, medtem ko bodo smernice za ukrepe zaradi razpoložljivega prostora upoštevane v strateških predlogih. 8. stopnja: Pomeni najslabše stanje, v katerem se lahko znajde jezik. Večina maloštevilnih govorcev pešajočega jezika so starejši ljudje, ki najverjetneje nimajo nikogar, s katerim bi komunicirali v tem jeziku, saj so pogosto družbeno osamljeni in razpršeni, kar pa le redko omogoča interakcijo. 7. stopnja: Jezik pri komunikaciji uporabljajo osebe, ki so starostno že izven rodne dobe. Jezik, ki ga uporabljajo odrasli z maloštevilnimi transmisijskimi povezavami, verjetno umre takrat, ko premine najstarejša generacija. 6. stopnja: Je odločilna faza, saj se na tej stopnji znanje jezika prenaša iz generacije v generacijo, iz družine na potomce po zaslugi medgeneracijskega neformalnega govornega sporazumevanja in demografske zgoščenosti govorcev (dom – družina – soseščina) ter njegovega širjenja na jezik skupnosti. 5. stopnja: Na tej stopnji manjšinski jezik, govorjen v družini, šoli in skupnosti, prehaja iz govorne v pisno rabo. Ta je pomembna iz različnih vzrokov: omogoča lažjo komunikacijo s pomočjo novih sredstev v času in prostoru. Podoba in sam status jezika se stopnjujeta, če je prisoten v pisni obliki, kar hkrati poveča možnosti za izražanje lastnega stališča v kulturnem, političnem in ideološkem okolju, brez pasivne podrejenosti ali relativiziranja mnenja večine. 28 Si veda il concetto di diglossia come definito da Ferguson. In: Pier Paolo Giglioli, Language and Social Context, Penguin Modern Sociology Readings, Harmondsworth 1983, pp. 232251. 29 Fishman, op. cit., pp. 87-114. Glej koncept diglosije, kot ga definira Ferguson. V: Pier Paolo Giglioli, Language and Social Context, Penguin Modern Sociology Readings, Harmondsworth 1983, str. 232-251. 29 Fishman, op. cit., str. 87-114. 28 38 4. stopnja: Na tej točki manjšinski jezik stopi iz svojega okvirja in se pridruži jeziku celotne skupnosti s pomočjo obveznega osnovnega izobraževanja. Samo demografsko in ekonomsko močna skupnost lahko relativno varno premaga to stopnjo; družba zagotavlja podporo, ki jo potrebujejo šole v svojem prizadevanju za uspešno preusmeritev procesa opuščanja jezika (RLS). 3. stopnja: Glede na predhodno fazo, v kateri je bila raba omejena, manjšinski jezik sedaj vstopa v okolje nižjih delovnih mest na lokalni/regionalni ravni, tako med govorci manjšinskega kot med govorci večinskega jezika. Če se v tej fazi ustvari široka ekonomska podlaga, ki bi znala preseči pobude posameznika, bi to pomenilo dati spodbudo jeziku na področju dela oziroma ustvariti podjetja z osebjem in storitvami, kjer bo pomembno poznati/pravilno uporabljati manjšinski jezik pri delu, in sicer ne samo na lokalni, temveč tudi nacionalni in mednarodni ravni. 2. stopnja: Po okrepitvi področja nižjih delovnih mest in prisotnosti jezika na lokalni/regionalni ravni, se ta razširi na nižje vladne službe in množična občila. Javne vladne ustanove lahko ponudijo svoje storitve z uporabo manjšinskega jezika. Zdravstvene službe, poštni uradi, sodišča, policija, telefonske družbe, banke in veleblagovnice lahko prav tako pokažejo voljo do sporazumevanja v manjšinskem jeziku. Osrednja oblast si lahko želi imeti nadzor nad službami v manjšinskih regijah, da bi tako vplivala na njihovo mnenje, stališča, informacije in miselnost. Večja pravica do odločanja, ki je priznana tem regijam (samostojnost30) na izobraževalnem, ekonomskem in političnem področju, pomeni hkrati večjo moč lokalnega jezika, da oblikuje mnenje svoje skupnosti. no qualora sia presente in forma scritta, ampliando la possibilità di presentare il proprio punto di vista in ambito culturale, politico ed ideologico, senza subire passivamente o relativizzando quello della maggioranza. Stadio 4: A questo punto la lingua minoritaria esce dalla sua dimensione per abbracciare quella dell’intera comunità, attraverso l’insegnamento primario obbligatorio. Solo la comunità demograficamente ed economicamente forte può attraversare questo stadio con relativa sicurezza; la società provvede al supporto di cui le scuole stesse hanno bisogno al fine di estendere con successo gli sforzi verso i livelli superiori dell’inversione della deriva linguistica (RLS). Stadio 3: Rispetto alla fase precedente, in cui l’uso era limitato, ora la lingua minoritaria entra nella sfera inferiore lavorativa a livello locale/regionale sia tra i parlanti della lingua minoritaria sia tra quelli della maggioranza. In questa fase creare un’ampia base economica, che sappia andare oltre alle iniziative del singolo, significa dare impulso alla lingua nella sfera lavorativa, ovvero creare aziende con personale e servizi dove sarà importante conoscere/usare correttamente la lingua minoritaria per lavorare, di respiro non solo locale ma nazionale ed internazionale. Stadio 2: Una volta consolidatasi la sfera inferiore lavorativa e la presenza a livello locale/regionale della lingua, questa si estende nei servizi governativi a livello inferiore e nei mass media. Le istituzioni pubbliche governative possono offrire i loro servizi per il tramite della lingua minoritaria. I servizi sanitari, le poste, gli organi giudiziari, la polizia, le compagnie telefoniche, le banche e i supermercati possono anche presentare la volontà di comunicare nella lingua minoritaria. Il potere centrale potrebbe desiderare di avere il controllo sui servizi delle regioni minoritarie per influenzarne le opinioni, le attitudini, le informazioni e l’ideologia. Maggiore sarà la facoltà decisionale concessa a queste regioni (autonomia30), in ambito educativo, economi- Avtonomija je lahko predvsem ozemeljska in osebna. Pri prvi ima določeno ozemlje poseben status, ki je ponavadi v skladu z manjšinskimi interesi. Ta avtonomija dobi pomen samo, če manjšina postane večina in lahko na ta način izkoristi instrumente demokracije na podlagi večine. Druga avtonomija ni več povezana z ozemljem, temveč s člani manjšine. To vrsto osebne avtonomije lahko opredelimo kot obliko samouprave, ki je zagotovljena skupini preko organov ali organizacijskih struktur, ki uveljavljajo različne pravice in pooblastila, povezane z avtonomijo. V zvezi s tem glej: Georg Brunner in Herbert Küpper, European Options of Autonomy: A tipology of Autonomy Models of Minority Self-Governance, v: Minority governance in Europe, K. Gál (ur.), LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority issues, Local Government and Public Service Reform Initiative/Open Society Institute, Budapest 2002, str. 19-33. 30 L’autonomia può essere inquadrata sostanzialmente in territoriale e personale. Nella prima un determinato territorio è investito da uno status speciale, che di solito è in funzione degli interessi minoritari. Questa assume significato solo se in essa la minoranza diventa maggioranza e in tal modo può approfittare degli strumenti della democrazia su base maggioritaria. Nella seconda l’autonomia non è più in relazione al territorio ma ai membri della minoranza. Questo tipo di autonomia personale può essere definita come una forma di autogoverno garantita al gruppo, attraverso organi o strutture organizzative che esercitano vari diritti e poteri dell’autonomia. In merito si veda Georg Brunner e Herbert Küpper, European Options of Autonomy: A tipology of Autonomy 30 39 1. stopnja: Na zadnji stopnji se manjšinski jezik povzpne na višjo raven izobraževalnih (fakultete), strokovnih in vladnih dejavnosti ter večjih sredstev obveščanja in njihove produkcije. Fishman govori o teritorialni dvojezičnosti kot o vrhuncu procesa preusmeritve zamenjave jezika, s široko prisotnim manjšinskih jezikom na vseh ravneh javnega življenja, kar pomeni neke vrste večjezičnost na državni ravni, ki ga priznava jezikovna zakonodaja ali posebni zaščitni akti. Poleg določene stopnje ekonomske neodvisnosti obstaja tudi kulturna neodvisnost. Aktivnosti, predlagane za “preusmeritev” stanja, opisanega v zadnjih stopnjah, vključujejo podporo oblasti, saj predvidevajo ciljno naravnano jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje. Na podlagi uradnega priznanja bi imel manjšinski jezik prost dostop do domen, ki so bile sprva namenjene izključno različicam večinskega jezika (množična občila, obvezno izobraževanje in politična samoodločba). Fishman poudarja, da vsaka stopnja ni nujno odvisna od svoje predhodnice, vendar tudi višjih stopenj ne moremo šteti za stabilne, dokler predhodne stopnje niso okrepljene ali zaščitene. Fishman prav tako ugotavlja, da je nevarno delovati zgolj z namenom doseganja zlahka prepoznavnih in otipljivih rezultatov, kot so na primer dvojezični napisi in pojavljanje manjšinskega jezika v medijih. Te zmage, ki so jih na regionalni ravni dosegle številne manjšine, ne morejo nadomestiti drugih ciljev, ki jih je veliko težje doseči, vendar so trajnejši, in pri katerih se zdi teža, ki jo pripisujejo zmagam manjšinskega jezika, pretirana. Po mnenju omenjenega avtorja vsaka stopnja zahteva preučevanje na podlagi vprašanja, kako se lahko jezik ujema s stopnjo 6 – Medgeneracijski prenos manjšinskega jezika. Glavna oporna točka pri ohranjanju jezika je prav medgeneracijski prenos; brez prenosa iz družine na potomce ne bi bil noben jezik rešen pred zamenjavo. Omenjena točka se ujema tudi z opredelitvijo socialno-psiholingvistične vitalnosti, ki jo ponuja Berruto. Glede dvojezične vzgoje je Fishman zelo skeptičen. Če je taka vzgoja razumljena kot nekakšen surogat ali bolje, kot nadomestek prenosa jezika od staršev na potomce, in izpolnjuje nalogo spoznavanja otrok z manjšinskim jezikom, bodo le redki izmed njih uporabljali manjšinski jezik v svojem življenju co e politico, maggiore sarà la forza della lingua locale di forgiare le menti della propria comunità. Stadio 1: Nell’ultimo stadio la lingua minoritaria entra ai livelli educativi superiori (università), occupazionali, governativi e nei mezzi di comunicazione maggiori e nelle loro produzioni. Fishman parla di un bilinguismo territoriale come cuspide del processo di capovolgimento della sostituzione linguistica, con una presenza ampia della lingua minoritaria a tutti i livelli della vita pubblica, sorta di plurilinguismo a livello statale, riconosciuta attraverso una legislazione linguistica o atti di tutela specifici. Accanto ad un certo grado di autonomia economica vi sarà anche quella culturale. Le azioni proposte per “invertire” le situazioni descritte negli ultimi stadi implicano il supporto delle autorità, poiché contemplano una politica e una pianificazione linguistica mirata. Con il riconoscimento del carattere ufficiale, la lingua minoritaria avrebbe libero accesso ai domini che erano prima esclusivi della varietà della lingua maggioritaria (mass media, educazione obbligatoria e autodeterminazione politica). Fishman ribadisce che ogni stadio non è necessariamente dipendente da quello precedente, tuttavia, anche gli stadi superiori non possono essere considerati stabili sino a quando quelli precedenti non sono consolidati o messi in sicurezza. Egli evidenza anche che è pericoloso operare unicamente per ottenere dei risultati facilmente riconoscibili e tangibili, come ad esempio la segnaletica bilingue e la presenza della lingua minoritaria nei media; queste battaglie fatte e vinte a livello regionale da molte minoranze non possono sostituirsi ad altri obiettivi ben più difficili da conseguire, ma più duraturi, in cui appare eccessivo il peso dato alle vittorie della lingua minoritaria. Secondo lo stesso autore ogni stadio richiede di essere esaminato in virtù di come la lingua può essere fatta rientrare nello stadio 6, la trasmissione intergenerazionale della lingua minoritaria. Il mantenimento di una lingua ha come punto nevralgico o perno proprio la trasmissione intergenerazionale; senza trasmissione dalla famiglia ai figli nessuna lingua si può considerare salva dalla sostituzione. Punto che trova riscontro anche nella definizione di vitalità socio-psicolinguistica proposta da Berruto. Sull’eduModels of Minority Self-Governance, e Minority governance in: Europe, K. Gál (cur.), LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority issues, Local Government and Public Service Reform Initiative/Open Society Institute, Budapest 2002, pp. 19-33. 40 in pri vzgoji lastnih otrok. Čeprav nek otrok odlično usvoji znanje manjšinskega jezika, bodisi v govorjeni ali pisni obliki, bi jeziku brez občutne družbene in ekonomske podpore izven šole lahko grozilo usihanje in smrt. Jeziku, ki se ga otroci učijo v razredu, utegne groziti nevarnost, da postane zgolj šolski jezik. Če želimo jeziku omogočiti, da preživi v posamezniku, je potrebno, da je le-ta povezan z jezikovno skupnostjo v času šolanja, predvsem pa po njem. Sistem podpore in priznanj za rabo manjšinskega jezika pred vstopom v šolo, izven šole in po končanem šolanju je nujno potreben. Pri tem je bistvena ukoreninjenost jezika v vsakdanjem jeziku, v trikotniku družina – soseščina – skupnost. Če se to ne zgodi, je malo verjetno, da bi otroci, vzgojeni dvojezično, prenesli znanje manjšinskega jezika na naslednjo generacijo. Pri jezikovnem oživljanju ni potrebno prestopiti le ene stopnice naenkrat. Nešteto dejavnikov pri spreminjanju jezikovne situacije je med seboj zelo zapleteno povezanih. Pri 2. stopnji, na primer, je mogoče utrditi tudi nekatere elemente prejšnje stopnje. Jezik na 6. stopnji lahko vključuje organizacijo dolgoročnega načrtovanja, da si zagotovi višje stopnje. cazione bilingue Fishman appare essere molto scettico. Se questa viene intesa come un surrogato o meglio un sostituto della trasmissione parentale, assolvendo al compito di iniziare i bambini alla lingua minoritaria, pochi fra questi saranno quelli che useranno la lingua minoritaria nella propria vita e nell’educazione con i propri figli. Anche se un bambino acquisisce ottimamente sia nella forma parlata sia scritta la lingua minoritaria, senza un considerevole sostegno comunitario ed economico fuori dalla scuola, la lingua potrebbe correre il rischio di appassire e di morire. Una lingua appresa in classe può correre il rischio di diventare una lingua solo da scuola. Per far sopravvivere una lingua entro l’individuo è necessario che esso sia legato alla comunità linguistica durante il periodo scolastico, ma soprattutto dopo. Un sistema di supporto e di ricompense dell’uso della lingua minoritaria prima della scuola, fuori e dopo di essa è necessario. Il punto qui è il radicamento della lingua nella vita quotidiana del triangolo famiglia-vicinato-comunità. Qualora ciò non avvenga è poco probabile che i bambini educati in modo bilingue passino la lingua minoritaria alla prossima generazione. Nel revival linguistico non è necessario fare un gradino alla volta. La miriade di fattori nel ribaltamento della situazione linguistica sono collegati in modi complessi. Ad esempio allo stadio 2 si possono ancora mettere “in sicurezza” gli elementi dello stadio precedente. Una lingua allo stadio 6 può vedere l’organizzazione di una pianificazione a lungo termine per assicurarle gli stadi superiori. 3.3. Devet parametrov ali dejavnikov organizacije UNESCO Drugi teoretski pristop, ki je povezan z vprašanjem jezikovne vitalnosti, bo predstavljen in dopolnjen zaradi svoje večje uporabne razumljivosti in svoje močne povezanosti z usmeritvami na podlagi Fishmanove lestvice GIDS. Ta model, imenovan Jezikovna vitalnost in ogroženost – “Language vitality and endangerment”31, je pripravila za ta namen izbrana skupina strokovnjakov za ogrožene jezike, v okviru enote za nesnovno kulturno dediščino pri Unescu. Pristop je potrebno razumeti kot smernico, ki jo je mogoče prilagoditi različnim lokalnim razmeram, in predvideva navzočnost vsaj ene analize jezika, opravljene na kraju samem. Omenjeni pristop obravnava devet parametrov oziroma dejavnikov, ki imajo lahko stopnje od 0 do 3.3. I nove parametri o fattori dell’UNESCO Un altro approccio teorico, relativo alla questione della vitalità della lingua, sarà presentato ed integrato per la sua maggiore facilità applicativa e i suoi forti legami con le impostazioni alla base della GIDS di Fishman. Questo modello denominato Vitalità della lingua e messa in pericolo “Language vitality and endangerment”31 è stato elaborato da un gruppo di esperti ad hoc sulle lingue in pericolo, nell’ambito dell’Unità del Patrimonio Culturale Immateriale Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment (Document adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding of endangered Languages, Paris 10-12 marzo 2003. Disponibile anche su: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN. pdf (consultato il 10.4.2012). Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment (Document adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding of endangered Languages, Paris 10.-12. marec 2003. Na voljo tudi na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN. pdf (citirano 10.4.2012). 31 31 41 dell’UNESCO. 5, kjer nič predstavlja popoln prehod k drugemu jeziku, ki se v Unescovi terminologiji imenuje jezikovna smrt, pet pa predstavlja njegovo največjo vitalnost in je opredeljen kot popolnoma brez nevarnosti. Medgeneracijski prenos jezika, ki ga ponuja Fishmanova lestvica GIDS, je ohranjen tudi v pričujočem delu kot osrednji dejavnik vitalnosti. Poleg nje smo vključili nove elemente za ocenjevanje vpliva, ki ga lahko ima odnos do jezika na njegovo vitalnost. Prvih šest dejavnikov ocenjuje vitalnost nekega jezika in njegovo morebitno stanje ogroženosti, druga dva dejavnika ocenjujeta odnos do jezika, dodatni dejavnik pa je namenjen ocenjevanju potrebe po dokumentiranju jezikovne dediščine. Vitalnost jezikov se občutno spreminja glede na različne razmere, ki vladajo v jezikovnih skupnostih. Vsak uporabnik bi moral teorijo prilagoditi lokalnim razmeram in specifičnim ciljem, zastavljenim v raziskavi. Analizo dejavnikov lahko uporabi bodisi jezikovna skupnost kot sredstvo za določanje politik, ki jih je potrebno sprejeti, bodisi drugi uradni ali prostovoljni organi, ki so zainteresirani za ohranitev jezika, za njegovo revitalizacijo, razvoj opismenjevanja ali dokumentiranja. V nadaljevanju bomo v zelo strnjeni obliki predstavili dejavnike, prevedene iz angleškega jezika32 s strani različnih avtorjev. L’approccio deve essere inteso come una linea guida adattabile ad una varietà di situazioni locali e presuppone la presenza di almeno una analisi sulla lingua condotta in situ. Questo individua nove parametri o fattori, i quali possono avere livelli compresi tra 0 e 5, dove zero rappresenta il passaggio completo ad un’altra lingua, chiamato nel gergo dell’UNESCO come morta, e cinque rappresenta la sua massima vitalità e viene definita come esente da alcun pericolo. La trasmissione intergenerazionale della lingua proposta dalla Scala GIDS di Fishman è stata mantenuta anche nella presente come fattore centrale per la vitalità. Accanto ad essa sono stati introdotti nuovi elementi per valutare l’influenza che gli atteggiamenti verso la lingua possono avere sulla vitalità della stessa. I primi sei fattori valutano la vitalità di una lingua e il suo eventuale stato di minaccia, altri due fattori valutano gli atteggiamenti verso la lingua, e un ulteriore fattore è chiamato a valutare l’urgenza a documentare il patrimonio linguistico. La vitalità delle lingue varia notevolmente a seconda delle diverse situazioni delle comunità linguistiche. Ogni fruitore dovrebbe adattare la teoria al contesto locale e allo scopo specifico perseguito nella ricerca. L’esame dei fattori può essere utilizzato sia da una comunità linguistica come strumento per determinare le politiche da adottare che da altri organismi, di natura ufficiale o volontaria, interessati al mantenimento della lingua, alla sua rivitalizzazione, al suo sviluppo nell’alfabetizzazione o nella documentazione. Di seguito saranno tratteggiati in forma molto sintetica i fattori, tradotti da chi scrive dalla lingua inglese32. Si fa presente al lettore che possono essere presenti diverse traduzioni dei fattori del modello in questione da parte di altri autori. 32 Bralca seznanjamo o možnosti obstoja različnih prevodov dejavnikov obravnavanega modela s strani različnih avtorjev. 32 42 Fattore 1: Trasmissione intergenerazionale della lingua 1. dejavnik: Medgeneracijski prenos jezika Tab. 1: UNESCO Fattore 1: Trasmissione intergenerazionale Tab. 1: Unescov dejavnik 1: Medgeneracijski prenos Grado di minaccia Popolazione parlante Stopnja ogroženosti Livello di vitalità Raven vitalnosti Populacija govorcev Sicura 5 La lingua è usata da tutta la popolazione a partire dai bambini. Varen 5 Jezik uporablja celotna populacija, od otrok dalje. Minacciata 4 La lingua è usata da alcuni bambini in tutti i domini; mentre è usata da tutti i bambini in domini limitati. Ogrožen 4 Jezik uporabljajo nekateri otroci v vseh domenah; vsi otroci pa ga uporabljajo v omejenih domenah. Decadente 3 La lingua è usata dalla generazione parentale a salire con l’età. Razpadajoč 3 Jezik uporablja generacija staršev, naraščajoče s starostjo. Moribonda 2 La lingua è usata dalla generazione dei nonni. Izumirajoč 2 Jezik uporablja generacija starih staršev. Assente 1 La lingua è usata da pochi parlanti della generazione dei bisnonni. Na robu izumrtja 1 Jezik uporabljajo redki govorci generacije prastarih staršev. Morta 0 Non esistono parlanti. Mrtev 0 Govorcev ni. Fattore 2: Numero assoluto di parlanti 2. dejavnik: Absolutno število govorcev Oltre a registrare il numero assoluto di parlanti, i dati a cui si fa riferimento e le fonti devono essere registrate e controllate in rapporto alla loro affidabilità. Poleg registriranja absolutnega števila govorcev je potrebno referenčne podatke in vire zabeležiti in preveriti glede na njihovo verodostojnost. Fattore 3: Percentuale di parlanti sulla popolazione totale 3. dejavnik: Delež govorcev v celotni populaciji Število govorcev v skupini glede na celotno populacijo je najpomembnejši kazalnik vitalnosti jezika v primerjavi z absolutno številčnostjo populacije govorcev: Il numero di parlanti di un gruppo in rapporto alla popolazione totale è un indicatore della vitalità della lingua più significativo rispetto al numero assoluto della popolazione dei parlanti: Tab. 2: Unescov dejavnik 3: Delež govorcev v celotni populaciji Tab. 2: UNESCO Fattore 3: Percentuale di parlanti sulla popolazione totale Percentuale di parlanti sulla popolazione di riferimento Stopnja ogroženosti Raven vitalnosti 5 Tutti parlano la lingua. Ni ogrožen 5 Jezik govorijo vsi. Minacciata 4 Quasi tutti parlano la lingua. Ogrožen 4 Jezik govorijo skoraj vsi. Decadente 3 La maggioranza parla la lingua. Razpadajoč 3 Jezik govori večina. Moribonda 2 La minoranza parla la lingua. Izumirajoč 2 Jezik govori manjšina. Assente 1 In pochi parlano la lingua. Na robu izumrtja 1 Jezik govorijo redki. Morta 0 Nessuno parla la lingua. Mrtev 0 Jezika ne govori nihče. Grado di minaccia Livello di vitalità Assente 43 Delež govorcev v referenčni populaciji Fattore 4: Cambiamento dei domini d’uso della lingua 4. dejavnik: Sprememba domen rabe jezika Il fattore chiarisce e valuta dove e con chi la lingua viene utilizzata e in quali occasioni. Quanto più la lingua è usata, in modo coerente e continuato, tanto più forte essa risulta essere. L’ideale sarebbe una lingua usata in tutti i domini (uso universale). Dejavnik pojasnjuje in ocenjuje, kje in s kom se uporablja jezik in ob kakšnih priložnostih. Bolj ko se jezik dosledno in neprekinjeno uporablja, toliko močnejši postane. Idealno bi bilo, da bi se jezik uporabljal v vseh domenah (splošna raba). Tab. 3: UNESCO Fattore 4: Cambiamento dei domini d’uso della lingua Tab. 3: Unescov dejavnik 4: Sprememba domen rabe jezika Stato di vitalità Stopnja vitalnosti Livello di Domini e funzioni vitalità Uso universale Parità multilinguistica 5 La lingua è usata in tutti i domini e in tutte le funzioni. Splošna raba 5 Jezik se uporablja v vseh domenah in v vseh funkcijah. 4 Coesistono una lingua dominante e una non dominante con funzioni diverse (diglossia). Večjezična enakost 4 Sobivanje prevladujočega in podrejenega jezika z različnimi funkcijami (diglosija). La lingua è presente nei domini domestici e in molte funzioni, ma la lingua dominante incomincia ad erodere il dominio domestico (bilinguismo ricettivo)33. Domene v upadanju 3 Jezik je prisoten v družinskih domenah in v številnih funkcijah, vendar prevladujoči jezik začenja spodjedati družinsko domeno (receptivna dvojezičnost)33. Omejene in formalne domene 2 Jezik se uporablja v nekaterih precej omejenih družbenih domenah in v zelo formalnih okoliščinah (prireditve, svečanosti). Strogo omejene domene 1 Jezik se uporablja v redkih in precej zaprtih domenah in v maloštevilnih funkcijah. Mrtva 0 Jezik se ne uporablja v nobeni domeni in v nobeni funkciji. Domini in calo 3 Domini limitati e formali 2 Domini severamente limitati Morta Raven Domene in funkcije vitalnosti La lingua è usata in alcuni domini sociali assai limitati e in situazioni molto formali (festival, cerimonie …). 1 La lingua è usata in pochi e assai ristretti domini e per poche funzioni. 0 La lingua non è usata in nessun dominio e per nessuna funzione. Fattore 5: Risposta ai nuovi domini e media I nuovi domini della lingua sono ad esempio le scuole, le nuove occupazioni, i nuovi media, compresi i mezzi radiotelevisivi ed internet. 5. dejavnik: Odziv na nove domene in medije Nove domene rabe jezika so na primer šole, nova področja zaposlovanja, novi mediji, vključno z radiem, televizijo in svetovnim spletom. Tab. 4: UNESCO Fattore 5: Risposta ai nuovi domini e ai media Tab. 4: Unescov dejavnik 5: Odziv na nove domene in medije Stato di vitalità Livello di vitalità Nuovi domini e media accolti dalla lingua in pericolo Stopnja vitalnosti Dinamica 5 La lingua è usata in tutti i nuovi domini. Dinamična 5 Jezik se uporablja v vseh novih domenah. Robusta/ attiva 4 La lingua è usata in quasi tutti i nuovi domini. Trdna/aktivna 4 Jezik se uporablja v skoraj vseh novih domenah. Ricettiva 3 La lingua è usata in molti dei nuovi domini. Receptivna 3 Jezik se uporablja v mnogih novih domenah. Reattiva 2 La lingua è usata in qualche nuovo dominio. Reaktivna 2 Jezik se uporablja v nekaterih novih domenah. Raven Nove domene in mediji, ki jih sprejme vitalnosti ogroženi jezik Otroci imajo delno znanje zadevnega jezike, med odraslimi prevladuje dvojezičnost 33 I bambini hanno una conoscenza parziale della lingua in questione, tra gli adulti domina il bilinguismo. 33 44 Minimale 1 La lingua è usata in pochi dei nuovi domini. Minimalna 1 Jezik se uporablja v redkih novih domenah. Inattiva 0 La lingua non è usata in alcuno dei nuovi domini. Neaktivna 0 Jezik se ne uporablja v nobeni novi domeni. 6. dejavnik: Gradiva za jezikovno izobraževanje in opismenjevanje Fattore 6: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione nella lingua Večja raznolikost gradiv, uporabljenih pri poučevanju, pomeni hkrati večjo moč jezika. Maggiore è la varietà dei materiali utilizzati per l’istruzione più la lingua è forte. Tab. 5: Unescov dejavnik 6: Gradiva za jezikovno izobraževanje in opismenjevanje Tab. 5: UNESCO Fattore 6: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione nella lingua Livello Raven Accessibilità dei materiali scritti Dostopnost pisnih gradiv 5 Določen je pravopis, tradicija opismenjevanja s slovnicami, slovarji, besedili, literaturo in sodobnimi sredstvi obveščanja. Pisni jezik se uporablja v upravi in v izobraževanju. 4 Obstajajo pisna gradiva, otroci se v šoli opismenijo. Pisni jezik se ne uporablja v upravnih organih. 4 I materiali scritti esistono e a scuola i bambini vengono alfabetizzati nella lingua. La lingua scritta non è utilizzata nell’amministrazione. 3 Obstajajo pisna gradiva in otroci se v šoli lahko spoznavajo s pisno obliko jezika. Opismenjevanje ne poteka prek tiska. 3 I materiali scritti esistono e i bambini possono essere introdotti alla forma scritta della lingua a scuola. L’alfabetizzazione non è promossa attraverso la stampa. 2 Obstajajo pisna gradiva, vendar so uporabna le za nekatere člani skupnosti; za druge imajo lahko simbolni pomen. Opismenjevanje ni del šolskega kurikuluma. 1 Praktični pravopis je na voljo skupnosti in pisnim virom. 2 I materiali scritti esistono, ma possono essere utili solo per alcuni membri della comunità; per gli altri possono avere un significato simbolico. L’alfabetizzazione nella lingua non è parte del curriculum scolastico. 0 Skupnost nima na voljo nobenega pravopisa. 1 Un’ortografia pratica è a disposizione della comunità e delle fonti scritte. 0 Nessuna ortografia è a disposizione della comunità. 5 C’è una ortografia stabilita, una tradizione d’alfabetizzazione con grammatiche, dizionari, testi, letteratura e mezzi di comunicazione odierni. La lingua scritta è utilizzata nell’amministrazione e nell’istruzione. 7. in 8. dejavnik se nanašata na odnos in politike na lokalni, regionalni in/oziroma nacionalni ravni. 7. dejavnik: Odnos do jezika in politik, vključno z uradnim statusom in rabo jezika, na vladni in institucionalni ravni I fattori 7 e 8 si rivolgono agli atteggiamenti e alle politiche a livello locale, regionale e/o nazionale. Ta dejavnik opozarja na odnos oseb izven jezikovne skupnosti do zadevnega jezika. Vlade in institucije spodbujajo eksplicitne politike in/oziroma impliciten odnos do prevladujočih in podrejenih jezikov. Fattore 7: Atteggiamento a livello governativo ed istituzionale verso la lingua e verso le politiche, compreso lo status ufficiale e l’uso della stessa Questo fattore evidenzia gli atteggiamenti delle persone esterne alla comunità linguistica verso la lingua in questione. I governi e le istituzioni promuovono delle esplicite politiche e/o atteggiamenti impliciti verso le lingue dominanti e subordinate. 45 Tab. 6: UNESCO Fattore 7: Atteggiamento a livello governativo ed istituzionale verso la lingua e verso le politiche, compreso lo status ufficiale e l’uso della stessa. Tab. 6: Unescov dejavnik 7: Odnos do jezika in politik, vključno z uradnim statusom in rabo jezika, na vladni in institucionalni ravni Grado di sostegno Atteggiamento a livello governativo ed istituzionale Stopnja podpore 5 Tutte le lingue sono protette. 5 Vsi jeziki so zaščiteni. Sostegno differenziato 4 Le lingue minoritarie sono protette primariamente come lingue nei domini privati. L’uso della lingua è prestigioso. Enakovredna podpora Diferencirana podpora 4 Assimilazione passiva Manjšinski jeziki so zaščiteni predvsem kot jeziki v zasebnih domenah. Raba jezika je prestižna. 3 3 Ne obstajajo eksplicitne politike v podporo manjšinskim jezikom; večinski jezik prevladuje v javnih domenah. Aktivna asimilacija 2 Vlada spodbuja asimilacijo v prid prevladujočega jezika. Manjšinski jeziki nimajo nobene zaščite. Livello di vitalità Uguale sostegno Non esistono politiche esplicite a sostegno delle lingue minoritarie; la lingua dominante prevale nei domini pubblici. Raven Odnos na vladni in institucionalni ravni vitalnosti Pasivna asimilacija Assimilazione attiva 2 Il governo incoraggia l’assimilazione in direzione della lingua dominante. Non vi è alcuna protezione per le lingue minoritarie. Assimilazione forzata 1 La lingua dominante è l’unica lingua ufficiale, mentre le altre lingue non dominanti non sono né riconosciute né protette. Prisilna asimilacija 1 Prevladujoči jezik je edini uradni jezik, medtem ko drugi, podrejeni jeziki, niso ne priznani ne zaščiteni. Vietata 0 Le lingue minoritarie sono proibite. Prepovedan 0 Manjšinski jeziki so prepovedani. Fattore 8: Atteggiamenti dei membri della Comunità verso la propria lingua 8. dejavnik: Odnos pripadnikov skupnosti do svojega jezika Questo fattore riguarda gli atteggiamenti degli appartenenti alla comunità linguistica verso la loro lingua. Questi siano essi positivi, indifferenti o negativi, vanno ad interagire con le politiche governative e si traducono in pressioni sociali volte a condizionare l’ampiezza d’uso della lingua nei diversi domini. Ta dejavnik je povezan z odnosom pripadnikov jezikovne skupnosti do svojega jezika. Ne glede na to, ali je ta odnos pozitiven, indiferenten ali negativen, prihaja do njegove interakcije z vladnimi politikami in se spreminja v družbeni pritisk, namenjen ustvarjanju pogojev za širšo rabo jezika v različnih domenah. Tab. 7: UNESCO Fattore 8: Atteggiamenti dei membri della Comunità verso la loro lingua Tab. 7: Unescov dejavnik 8: Odnos pripadnikov skupnosti do svojega jezika Raven Odnos skupnosti do svojega jezika Livello Atteggiamenti della Comunità verso la loro lingua 5 Tutti i membri danno valore alla loro lingua e desiderano la sua promozione. 4 La maggior parte dei membri sostiene il mantenimento della lingua. 3 Molti membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua. 2 Alcuni membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua. 1 Solo pochi membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua. 0 Nessuno si preoccupa se la lingua va a perdersi, tutti preferiscono usare la lingua dominante. 46 5 Vsi pripadniki cenijo svoj jezik in si želijo njegove promocije. 4 Večina pripadnikov podpira ohranjanje jezika. 3 Številni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika. 2 Nekateri pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika. 1 Le maloštevilni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika. 0 Nikogar ne skrbi, če bo jezik izginil, vsi raje uporabljajo večinski jezik. Fattore 9: Quantità e qualità della documentazione 9. dejavnik: Količina in kakovost dokumentacije Una comunità linguistica dovrebbe avere idealmente un’abbondanza di materiali trascritti, tradotti e analizzati. Questi dovrebbero includere grammatiche e dizionari completi, testi di ampia divulgazione e abbondanti registrazioni audio e video di alta qualità. Maggiore è la disponibilità di materiali storici e contemporanei nella lingua tanto più forte è la stessa. Jezikovna skupnost bi morala v idealnih pogojih imeti obilico zapisanega, prevedenega in analiziranega gradiva. Gradiva bi morala vključevati celovite slovnice in slovarje, besedila za široko objavo in dovolj kakovostnih avdio in video posnetkov. Če ima jezik na voljo več zgodovinskega in sodobnega gradiva, to pomeni tudi njegovo večjo moč. 3.3.1 Fattori aggiuntivi al modello dell’UNESCO 3.3.1 Dodatni dejavniki k modelu Unesca Per contestualizzare il modello teorico dell’UNESCO con la realtà preposta ad analisi, con il fine di contribuire alla teorizzazione e alla ricerca in questo campo, sono stati aggiunti due ulteriori fattori. Si tratta del fattore 10, che analizza gli atteggiamenti dei membri della maggioranza (linguistica e culturale) verso la lingua (e cultura) minoritaria, ritenuto oltremodo importante per verificare se e in quale misura la società locale riconosce una posizione particolareggiata alla lingua e ne desidera la sua promozione. Il fattore 11, il quale analizza la dispersione dei parlanti della comunità linguistica, invece approfondisce la concentrazione linguistica sul territorio. Questa si muove lungo un continuum che va dall’isola linguistica frammista o meno a vario grado ad altri gruppi all’area linguisticamente compatta con scarsa presenza o alcuna di altri parlanti. Si presenteranno a seguire entrambi i fattori, i quali trovano importanti richiami in altre importanti teorizzazioni sull’argomento. Pri umeščanju Unescovega teoretskega modela v kontekst s skupnostjo, ki je vključena v analizo, smo želeli prispevati k teoretizaciji in raziskavam na tem področju, zato smo dodali še dva dejavnika. Gre za 10. dejavnik, ki preučuje odnos pripadnikov večine (jezikovne in kulturne) do jezika (in kulture) manjšine, ki se šteje kot nadvse pomemben za preverjanje, ali in v kolikšni meri lokalna skupnost prepoznava poseben položaj jezika in si želi njegovega napredovanja. 11. dejavnik, ki ocenjuje razpršenost govorcev jezikovne skupnosti, pa podrobneje obravnava jezikovno zgoščenost na področju. Slednja se giblje vzdolž premice, ki poteka od bolj ali manj razpršenega jezikovnega otoka do ostalih skupin, vse do jezikovno kompaktnega območja z majhnim številom ali odsotnostjo drugih govorcev. V nadaljevanju bosta predstavljena oba dejavnika, ki se pomembno navezujeta na ostala pomembna teoriziranja na to temo. 10. dejavnik: Odnos pripadnikov večine do manjšinskega jezika. Fattore 10: Atteggiamenti dei membri della maggioranza verso la lingua non dominante. Ta dejavnik je povezan z odnosom pripadnikov večinske lokalne jezikovne skupnosti do jezika manjšinske skupine. Ponovno bomo obravnavali zgodovinsko-socialno spremenljivko, natančneje status izven skupnosti (kaj menijo druge skupine istega jezika) pri Gilesovem, Bourhisovem in Taylorjevem modelu etno-lingvistične vitalnosti. V evropskem sistemu reorganizacije lokalnih oblasti na teritorialni podlagi si bodo regionalne in lokalne skupnosti v bližnji prihodnosti zagotovile vedno večja nova področja in pristojnosti. Večja samostojnost pri političnem, gospodarskem, socialnem in jezikovnem upravljanju ozemlja bo v vse večji meri dodeljena lokalni družbi, kar pomeni večinski jezikovni skupnosti. Razmerje med jezikovnimi skupnostmi na Questo fattore riguarda gli atteggiamenti degli appartenenti alla comunità linguistica dominante locale verso la lingua della comunità non dominante. Viene ripresa la variabile storico-sociale, più precisamente lo status al di fuori della comunità (cosa pensano gli altri gruppi della medesima lingua) del modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor. In una logica europea di riorganizzazione dei poteri locali su base territoriale, gli enti regionali e locali si ritaglieranno, nel prossimo futuro, in maniera crescente nuove attribuzioni e competenze. Della maggiore autonomia nella gestione politica, economica, sociale e linguistica del territorio sarà sempre di più investita la società locale e quindi la comunità lingui47 ozemlju postaja eden izmed osrednjih elementov tudi glede rabe in vrste domen, v katerih se jezik uporablja34. Bolj kot je odnos prevladujoče skupnosti do manjšinskega jezika pozitiven, močnejši je sam jezik. Če pa pripadniki večine dojemajo zadevni jezik kot nevarnost35 oziroma ga štejejo za nekoristnega pri ekonomski mobilnosti ter pri družbenem in poklicnem napredku, lahko razvijejo negativen ali ravnodušen odnos do tega jezika. stica dominante. La relazione tra le comunità linguistiche sul territorio diventa uno degli elementi centrali anche in rapporto all’uso e alla tipologia dei domini in cui la lingua viene utilizzata34. Più l’atteggiamento della comunità dominante verso la lingua non dominante è positivo più forte è la lingua stessa. Se invece i membri maggioritari percepiscono la lingua in questione come un pericolo35 o attribuiscono ad essa scarsa utilità per la mobilità economica e per l’avanzamento socio-professionale essi possono sviluppare atteggiamenti negativi o indifferenti verso la stessa. Aleksandro Burra, L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010, p. 282. 35 Per quanto riguarda la conflittualità tra le comunità linguistiche vediamo che essa è più frequente se sono presenti le seguenti situazioni: - presenza di ideologie aggressive, ostili, contrarie alla diversità etnica, che mettono al centro l’irredentismo quale programma politico; - presenza di gruppi minoritari assai numerosi e compattamente insediati (che possono avere maggiori possibilità di far sentire le loro rivendicazioni, aumentando i rischi di un potenziale conflitto); - presenza di problematiche vecchie ma mai risolte; - presenza di grandi differenze culturali e organizzative che non permettono al momento integrativo di svolgere la sua funzione unificante in un rapporto bilanciato con quello distintivo; - presenza di sostanziali differenze nelle dinamiche della struttura demografica a causa di emigrazioni o dovute alla crescita di un solo gruppo etnico della popolazione. In: Jernej Zupančič, Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije, in Geografija in njene aplikativne možnosti, M. Bufon (cur.), Melikovi dnevi-znanstveno in strokovno srečanje, Portorose 27-28 settembre 2002, Dela, vol. 18, Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 2002, pp. 307-308. 34 Aleksandro Burra, L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in Istria e Quarnero, Etnia vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010, str. 282. 35 V zvezi s konfliktnostjo med jezikovnimi skupnostmi je moč opaziti, da je pogostejša v naslednjih okoliščinah: - prisotnost agresivnih, sovražnih ideologij, ki nasprotujejo etnični raznolikosti in postavljajo v ospredje iredentizem kot politični program; - prisotnost številnih in gosto naseljenih manjšinskih skupin (ki imajo lahko večje možnosti za izražanje svojih zahtev, s čimer se povečuje tveganje za potencialni spor); - prisotnost starih, nikoli razrešenih perečih zadev; - prisotnost velikih kulturnih in organizacijskih razlik, ki ne omogočajo, da bi se povezovalna vloga uresničevala v uravnoteženem odnosu; - prisotnost bistvenih razlik v demografski dinamiki zaradi izseljevanja oziroma zaradi rasti ene same etnične skupine v populaciji. V: Jernej Zupančič, Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije, Geografija in njene aplikativne možnosti, v M. Bufon (ur.), Melikovi dnevi-znanstveno in strokovno srečanje, Portorož 27-28 septembra 2002, Dela, zv. 18, Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 2002, str. 307-308. 34 48 Tab. 8: Dejavnik 10: Odnos pripadnikov večine do manjšinskega/podrejenega jezika Tab. 8: Fattore 10: Atteggiamenti dei membri della maggioranza verso la lingua non dominante/subordinata Livello Atteggiamenti della maggioranza verso la lingua non dominante/ subordinata 5 Tutti i membri danno valore alla lingua e desiderano la sua promozione. Possono essere presenti partiti politici a livello regionale, non espressione della minoranza, a sostegno della diversità linguistica. 4 Raven Odnos večine do manjšinskega/podrejenega jezika. La maggior parte dei membri sostiene il mantenimento della lingua. Possono essere presenti partiti politici a livello regionale a sostegno della diversità linguistica. 3 Molti membri sostengono il mantenimento della lingua, altri sono indifferenti o contrari alla lingua. Non vi sono partiti politici a livello regionale a sostegno della diversità linguistica. 2 Alcuni membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri sono contrari alla lingua. 1 Solo pochi membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri sostengono la sua scomparsa. 0 Tutti sostengono la scomparsa della lingua subordinata. Vsi pripadniki cenijo jezik in si želijo njegovega napredka. Potencialne politične stranke na regionalni ravni, ki niso izraz manjšine, podpirajo jezikovno raznolikost. 4 Večina pripadnikov podpira ohranjanje jezika. Potencialne politične stranke na regionalni ravni podpirajo jezikovno raznolikost. 3 Številni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so ravnodušni ali nasprotujejo jeziku. Ni političnih strank na regionalni ravni, ki bi podpirale jezikovno raznolikost. 2 Nekateri pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi jeziku nasprotujejo. 1 Le maloštevilni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi podpirajo njegovo izginotje. 0 Vsi podpirajo izginotje podrejenega jezika. 11. dejavnik: Razpršenost govorcev jezikovne skupnosti Fattore 11: Dispersione dei parlanti della comunità linguistica Ta dejavnik smo vključili zaradi izboljšanja kakovosti prvih treh dejavnikov, s ponovnim poudarkom na taksonomiji demografskih spremenljivk pri Gilesovem, Bourhisovem in Taylorjevem36 modelu etno-lingvistične vitalnosti, ter upoštevajoč teoretični doprinos Fishmanovega modela Preusmeritve procesa opuščanja jezika, ki je predstavljen v drugem poglavju. Drugi in tretji dejavnik, prav tako pa tudi pričujoči dejavnik, so vključeni v okvir dejavnikov kvantitativnega vrednotenja jezikovne vitalnosti na podlagi definicije Lenore Grenoble in Lindsay Whaley. Unescov metodološki pristop je tako dopolnjen s prvo podkategorijo Gilesovih demografskih dejavnikov, v kateri je prikazana razpršenost govorcev na podlagi deleža in zgoščenosti pripadnikov skupnosti, tako na regionalni kot na državni ravni. Večja zgoščenost skupnosti pomeni večjo varnost samega jezika, in obratno, bolj ko je skupnost razpršena, večje težave se pojavljajo pri ohranjanju jezika. Tale fattore è stato inserito per raffinare la qualità dei primi tre fattori ricalcando la tassonomia delle variabili demografiche del modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor36 e considerando anche l’apporto teorico del modello dell’Inversione della deriva linguistica di Fishman presentato nel secondo capitolo. Sia il fattore due e tre, nonché il presente si inseriscono all’interno dei fattori di valutazione quantitativa della vitalità linguistica sulla scia della definizione di Grenoble e Whaley. L’approccio metodologico dell’UNESCO viene così a completarsi attraverso la prima sottocategoria dei fattori demografici di Giles, nella quale è evidenziata la distribuzione dei parlanti, attraverso la percentuale e la concentrazione degli appartenenti alla comunità, sia a livello regionale sia statale. Maggiore è la concentrazione della comunità e più sicura è la lingua stessa, viceversa più questa è dispersa maggiori sono le difficoltà a preservarla. 36 5 Giles et al., op. cit., p. 309. 36 49 Giles et al., op. cit., str. 309. Tab. 9: Fattore: Dispersione dei parlanti della comunità linguistica Grado di minaccia Livello di vitalità Tab. 9: Dejavnik 11: Razpršenost govorcev jezikovne skupnosti Stopnja ogroženosti Dispersione dei parlanti della comunità linguistica Assente 5 Concentrata Minacciata 4 Molto concentrata Decadente 3 Mediamente concentrata Seriamente in pericolo 2 Poco concentrata Gravemente in pericolo 1 Dispersa Estinta 0 Molto dispersa Raven vitalnosti Razpršenost govorcev jezikovne skupnosti Ni ogrožen 5 Zgoščena Ogrožen 4 Zelo zgoščena Razpadajoč 3 Srednje zgoščena Resno ogrožen 2 Slabo zgoščena Hudo ogrožen 1 Razpršena Mrtev 0 Zelo razpršena 3.4. L’approccio dell’UNESCO e la GIDS di Fishman. Considerazioni finali 3.4. Unescov pristop in Fishmanova lestvica GIDS. Zaključne ugotovitve Se confrontiamo l’approccio dell’UNESCO e quello di Fishman (GIDS) notiamo che: i gradi da uno a tre della Scala GIDS sono ampliati o espansi nei cinque livelli del quarto fattore dell’UNESCO: Cambiamento dei domini d’uso della lingua; i gradi di GIDS quattro e cinque in materia di alfabetizzazione sono anche ampliati nei cinque livelli del sesto fattore dell’UNESCO: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione; gli stadi dal sei all’otto della scala GIDS sono estesi nei cinque livelli del primo fattore: la trasmissione intergenerazionale. Lo strumento di valutazione dell’UNESCO introduce quattro innovazioni. Considera non solo i domini esistenti, ma anche quelli nuovi (fattore 5); il numero della popolazione sia assoluto sia relativo (fattori 2 e 3); il prestigio esterno ed interno (atteggiamenti politici e linguistici, fattori 7 e 8) e la quantità e la qualità della documentazione a disposizione (fattore 9). Inoltre, i cinque livelli per ogni fattore permettono una valutazione più raffinata che non è possibile ottenere con il modello GIDS. Inoltre il quadro proposto dall’UNESCO viene fornito con numerosi distinguo importanti. Nessuno di questi fattori dovrebbe essere usato da solo; i nove fattori sono destinati ad essere utilizzati insieme per valutare la vitalità delle lingue. Il gruppo di esperti dell’UNESCO mette in guardia dal trattare tutti i fattori come equamente importanti e di mettere assieme un punteggio per ogni fattore della lingua e quindi confrontarlo tra le singole lingue, sulla base di semplici risultati quantitativi. Le particolari condizioni a livello locale possono rendere un fattore più importante per la vitalità della lingua ri- Če primerjamo Unescov in Fishmanov pristop (GIDS), opazimo, da so stopnje od ena do tri na lestvici GIDS razširjene na pet ravni četrtega dejavnika pri Unescu: Sprememba domen rabe jezika; četrta in peta stopnja lestvice GIDS s področja opismenjevanja sta prav tako razširjeni na pet ravni šestega dejavnika pri Unescu: Gradiva za izobraževanje in opismenjevanje; faze od šest do osem na lestvici GIDS so razširjene na pet ravni prvega dejavnika: Medgeneracijski prenos. Unescov način vrednotenja vključuje štiri inovacije. Poleg že obstoječih upošteva tudi nove domene (5. dejavnik); absolutno in relativno številčnost populacije (2. in 3. dejavnik); zunanji in notranji prestiž (politični in jezikovni odnos, 7. in 8. dejavnik) ter količino in kakovost dokumentacije, ki je na voljo (9. dejavnik). Pet ravni za vsak dejavnik poleg tega omogoča natančnejše vrednotenje, česar ni mogoče doseči z modelom GIDS. Okvir, ki ga ponuja UNESCO, ima hkrati tudi številne pomembne razločke. Nobenega izmed teh dejavnikov ne bi smeli uporabljati posamično; vseh devet dejavnikov naj bi se pri vrednotenju jezikovne vitalnosti uporabljalo skupaj. Skupina Unescovih strokovnjakov opozarja pred obravnavanjem vseh dejavnikov kot enako pomembnih in pred seštevanjem točk za vsak jezikovni dejavnik ter primerjavo posameznih jezikov na podlagi preprostih kvantitativnih rezultatov. Svojstveni pogoji na lokalni ravni lahko prispevajo k večjemu pomenu določenega dejavnika za vitalnost jezika v primerjavi z drugimi, zato je pomembno, da raziskovalci le-te dobro pretehtajo. 50 spetto ad altri, pertanto, è importante che questi siano ponderati bene dagli studiosi. L’approccio dell’UNESCO richiede sondaggi dettagliati e sopraluoghi locali e nazionali sulla lingua. Molte di queste informazioni possono essere ottenute per il tramite di ricerche sociolinguistiche in scala minore. Alcuni dati come ad esempio la percentuale di parlanti in una popolazione non sono né disponibili nei censimenti nazionali né realisticamente ottenibili da una breve ricerca. Nel caso specifico i ricercatori devono fare una stima attendibile sulla base di interviste e delle fonti locali o nazionali a disposizione. Il documento dell’UNESCO e la GIDS rilevano la questione degli studi sull’uso della lingua, che sono un prerequisito fondamentale per un’accurata valutazione della vitalità della lingua. Una valutazione della lingua “richiede sforzi costanti e ripetuti”. Idealmente, una comunità linguistica dovrebbe essere sottoposta ad analisi e studiata ogni decennio circa. Unescov pristop zahteva natančno zbiranje podatkov ter lokalne in nacionalne jezikovne raziskave. Številne od teh informacij je mogoče pridobiti na podlagi sociolingvističnih raziskav v manjšem obsegu. Nekateri podatki, kot na primer delež govorcev v določeni populaciji, niso na voljo niti v nacionalnih popisih, niti jih ni mogoče realno pridobiti s krajšo raziskavo. V posameznem primeru morajo raziskovalci zanesljivo oceno pridobiti na podlagi intervjuvanja in lokalnih ali nacionalnih virov, ki so na voljo. Unescov dokument in lestvica GIDS izpostavljata vprašanje raziskav o rabi jezika, ki so osnovni predpogoj za natančno vrednotenje jezikovne vitalnosti. Vrednotenje jezika “terja neprekinjena in večkratna prizadevanja”. V idealnih pogojih bi bilo potrebno v jezikovni skupnosti opravljati analize in raziskave približno vsakih deset let. 51 Capitolo III III. poglavje LO SCHEMA DELL’INDAGINE EMPIRICA OSNUTEK EMPIRIČNE RAZISKAVE Il progetto di ricerca empirica si propone di contribuire alla definizione dello stato della lingua italiana nei territori sloveni confinanti con l’Italia mediante un approfondimento di alcuni fattori del modello dell’UNESCO adattato alla realtà presa in analisi e descritto nel capitolo precedente. Cilj projekta empirične raziskave je prispevati k opredelitvi stanja italijanskega jezika na slovenskem ozemlju ob meji z Italijo, in sicer s poglobljeno obravnavo nekaterih dejavnikov Unescovega modela, prilagojenega skupnosti, ki je vključena v analizo. Navedeni model je opisan v prejšnjem poglavju. Per lo svolgimento del lavoro di ricerca è stato predisposto un percorso suddiviso in più fasi. Si è definito l’oggetto d’indagine, l’area territoriale della ricerca empirica, il quadro teorico di riferimento all’interno del quale sono state effettuate le scelte specifiche in ordine al contenuto ed agli strumenti d’indagine. Za izvedbo raziskovalnega dela je bil oblikovan postopek, razdeljen na več faz. Opredeljen je bil predmet raziskave, ozemeljsko območje empirične raziskave in referenčni teoretski okvir, znotraj katerega so bile opravljene specifične izbire v zvezi z vsebino in raziskovalnimi instrumenti. L’indagine empirica, atta a verificare e approfondire la complessa problematica legata allo stato della lingua italiana in Slovenia, è stata pianificata per il territorio del Capodistriano e del Goriziano. Nel Capodistriano sono stati inclusi i comuni di Capodistria, Isola e Pirano, mentre nel Goriziano quelli di Sežana (Sesana), Kozina (Cosina) e Nova Gorica. Empirična raziskava za ugotavljanje in poglobljeno obravnavo kompleksne problematike, povezane s stanjem italijanskega jezika v Sloveniji, je namenjena Koprskemu in Goriški. Na Koprskem so bile v raziskavo vključene občine Koper, Izola in Piran, na Goriškem pa Sežana, Kozina in Nova Gorica. 1. QUADRO DI RIFERIMENTO 1. REFERENČNI OKVIR La ricerca si prefigge di valutare lo stato della lingua italiana nell’ambito della realtà storico-geografica ed etnolinguistica del Capodistriano e del Goriziano. Tale valutazione viene effettuata attraverso l’analisi di determinanti fattori della vitalità della lingua italiana. Namen raziskave je oceniti stanje italijanskega jezika v okviru zgodovinsko-geografskih in etno-lingvističnih razmer na Koprskem in Goriškem. Vrednotenje je bilo opravljeno s pomočjo analize odločujočih dejavnikov vitalnosti italijanskega jezika. Il Capodistriano rappresenta l’area d’insediamento storico della CNI residente in Slovenia. In quest’area, l’uso della lingua italiana a livello istituzionale è formalmente sancito a livello di leggi nazionali e statuti comunali. L’area del Goriziano è, invece, una fascia confinaria che si presenta con una geografia etnolinguistica differente. La conoscenza e l’uso della lingua italiana è da attribuire anche alla vicinanza delle aree plurilingui del Capodistriano, della zona confinaria orientale d’Italia, nonché dell’Italia tutta. Koprsko je območje zgodovinske prisotnosti italijanske narodne skupnosti, ki prebiva v Sloveniji. Rabo italijanskega jezika na tem območju na institucionalni ravni uradno zagotavljajo nacionalna zakonodaja in občinski statuti. Goriška pa je obmejni pas, za katerega je značilna drugačna etnolingvistična geografija. Poznavanje in rabo italijanskega jezika gre pripisati tudi bližini večjezičnih območij na Koprskem, italijanskega vzhodnega obmejnega območja in hkrati tudi celotne Italije. A seguito della definizione dell’oggetto d’indagine, e delineato il quadro di riferimento teorico, sono stati evidenziati gli elementi verificabili tramite la ricerca empirica. Na podlagi opredelitve predmeta raziskave in začrtanega referenčnega teoretskega okvirja so bili ugo52 La ricerca empirica è rivolta alla categoria d’intervistati che esercitano mansioni dirigenziali negli enti pubblici e in varie aziende d’interesse pubblico del Capodistriano e del Goriziano. tovljeni elementi, ki jih je mogoče preveriti s pomočjo empirične raziskave. Empirična raziskava se osredotoča na kategorijo anketirancev, ki opravljajo vodstvene funkcije v javnih ustanovah in v različnih podjetjih javnega interesa na Koprskem in Goriškem. Le principali riflessioni teoriche concernenti l’uso della lingua in situazione di plurilinguismo sono state esposte nel capitolo precedente. I fattori della vitalità della lingua, rilevanti per l’approfondimento e per l’analisi dell’oggetto di studio, sono stati desunti dalle teorie consultate e sono: a) i dati demografici; b) l’uso della lingua italiana (domini d’uso, cambiamento dei domini e trasmissione intergenerazionale della lingua); c) opinioni, percezioni e atteggiamenti dei membri della maggioranza e della minoranza verso la lingua italiana; d) il livello di applicazione delle leggi che tutelano l’utilizzo della lingua italiana nelle aree bilingui del Capodistriano. Poglavitne teoretske refleksije glede rabe jezika v večjezični situaciji so bile predstavljene v predhodnem poglavju. Dejavniki jezikovne vitalnosti, ki so pomembni za preučevanje in analizo predmeta raziskave, so bili povzeti po obstoječih teorijah, in so naslednji: a) demografski podatki; b) raba italijanskega jezika (domene rabe jezika, sprememba domen in medgeneracijski prenos jezika); c) mnenje, percepcija in odnos pripadnikov večine in manjšine do italijanskega jezika; d) raven izvajanja zakonov, ki ščitijo rabo italijanskega jezika na dvojezičnem Koprskem. L’uso della lingua italiana, le opinioni, le percezioni e gli atteggiamenti verso la lingua italiana vengono analizzati anche per il sottogruppo di dirigenti slavofoni del Capodistriano. Si ottengono così delle risposte importanti relative all’atteggiamento di questo particolare segmento della popolazione maggioritaria nei confronti della lingua italiana. I dati, inoltre, analizzati nell’ottica “top down”, forniscono informazioni rilevanti per la situazione di lingue e culture in contatto, dove anche il prestigio attribuito alla lingua italiana a livello dirigenziale, può incidere sull’uso della stessa. Raba italijanskega jezika, mnenje, percepcija in odnos do italijanskega jezika bodo predmet analize tudi pri podskupini slovensko govorečega vodstvenega osebja na Koprskem. Tako smo prišli do pomembnih odgovorov, povezanih z odnosom tega svojstvenega segmenta večinskega prebivalstva do italijanskega jezika. Poleg tega podatki, analizirani s “top down” pristopom, ponujajo informacije, ki so pomembne za položaj jezikov in kultur v stiku, kjer tudi prestiž, pripisan italijanskemu jeziku na vodstveni ravni, lahko vpliva na njegovo rabo. Ci si prefigge, inoltre, di valutare lo stato della lingua italiana nell’area plurilingue del Capodistriano, analizzando l’applicazione della normativa sul rispetto del bilinguismo. La particolarità e la rilevanza di questa indagine si devono anche al fatto che viene analizzata per la prima volta - e in maniera sistematica - la realizzazione del bilinguismo negli enti pubblici e presso le sedi delle maggiori aziende d’interesse pubblico. Un tale approccio permette di evidenziare qual è la situazione esistente e di formulare delle proposte per una strategia d’intervento. Dodatni cilj raziskave je oceniti položaj italijanskega jezika na večjezičnem Koprskem, in sicer z analizo izvajanja predpisov s področja spoštovanja dvojezičnosti. Posebnost in pomen te raziskave gre pripisati tudi dejstvu, da je bilo prvič – na sistematičen način – analizirano uresničevanje dvojezičnosti v javnih ustanovah in na sedežih večjih podjetij javnega interesa. Tak pristop omogoča prikaz obstoječe situacije in oblikovanje predlogov za odzivno strategijo. 53 2. DEFINIZIONE DELL’UNIVERSO E CAMPIONAMENTO 2. OPREDELITEV POPULACIJE IN VZORČENJA Per la definizione del campione di studio è stata analizzata la tipologia degli enti pubblici e delle aziende d’interesse pubblico più importanti con sede operativa nel Capodistriano e nel Goriziano. Za opredelitev študijskega vzorca je bila opravljena analiza tipologije najpomembnejših javnih ustanov in podjetij javnega interesa z operativnim sedežem na Koprskem in Goriškem. Dall’analisi è emerso che, per quanto riguarda gli enti pubblici, si era in grado di affrontare un’indagine quasi capillare. La grandezza dell’universo ha permesso di creare un campione che prende in esame la quasi totalità degli enti presenti sul territorio. A tale scopo è stata delineata la tipologia degli enti pubblici che è costituita dalle seguenti categorie: Analiza je pokazala, da se je bilo glede javnih ustanov potrebno spoprijeti s precej razvejano raziskavo. Velikost populacije je omogočila oblikovanje vzorca, ki vključuje skoraj vse ustanove, prisotne na tem območju. V ta namen je bila začrtana tipologija javnih ustanov, ki jo sestavljajo naslednje kategorije: a) lokalne ustanove: dislocirane enote ministrstev, občine, zavodi za socialno varstvo, občinske službe; a) enti locali: sedi dislocate dei ministeri, comuni, istituti di previdenza sociale, enti per i servizi comunali; b) kulturne ustanove: mestne umetnostne galerije, mestna gledališča, ljudske univerze, muzeji; b) enti culturali: gallerie d’arte cittadine, teatri comunali, università popolari, musei; c) zdravstvo: bolnišnice, zdravstveni domovi, zavodi za zdravstveno zavarovanje; c) sanità: ospedali, case della sanità, istituti per l’assicurazione sanitaria; d) sodišča; d) tribunali; e) zavodi za zaposlovanje in pokojninski zavodi; e) istituti di collocamento e pensionistici; f) podjetja javnega sektorja, ki opravljajo različne vrste storitev; pošte, distribucija električne energije, vodovod, gasilci, avtobusne in železniške postaje. f) aziende del settore pubblico che espletano vari tipi di servizi: poste, erogazione corrente elettrica, acquedotto, pompieri, stazioni autocorriere e ferroviarie. V zvezi s podjetji javnega interesa je bila opravljena analiza tistih pomembnejših podjetij, ki opravljajo dejavnosti v neposrednem stiku z javnostjo: lekarne, trgovska središča, bančne ustanove, zavarovalnice in kinematografi. Per quanto riguarda le aziende d’interesse pubblico sono state analizzate quelle più rilevanti che espletano un tipo di attività a diretto contatto con il pubblico: farmacie, centri commerciali, istituti bancari, assicurazioni e cinema. Vzorec vključuje 204 javne ustanove in podjetja. Javne ustanove predstavljajo dve tretjini vzorca (66 %). Il campione comprende 204 enti pubblici e aziende. Gli enti pubblici rappresentano i due terzi del campione (66%). Strategija vzorčenja, izbrana za intervjuje, predvideva njihovo enakomerno porazdelitev na podlagi vrste storitve/dejavnosti, ki jo izvaja ustanova oz. podjetje. Odločili smo se za 10 intervjujev, ki predstavljajo 5 % preučevanega vzorca. Po opredelitvi tipologije javnih ustanov in podjetij smo se odločili za uporabo enega intervjuja za vsako kategorijo pripadnosti. Izbira javne ustanove ali podjetja je bila za vsako kategorijo naključna. Opravljena je bila z metodo naključnega žrebanja. La strategia di campionamento adottata per le interviste ha previsto l’equidistribuzione delle stesse in base al tipo di servizio/attività svolto dall’ente/ azienda. Si è optato per l’applicazione di 10 interviste che rappresentano il 5% del campione preso in esame. In seguito all’individuazione della tipologia degli enti pubblici e delle aziende si è optato per l’applicazione di un’intervista per ogni categoria di appartenenza. Per ogni categoria la scelta dell’ente pubblico e dell’azienda è stata casuale ed è stata effettuata col metodo dell’estrazione casuale. 54 3. GLI STRUMENTI D’INDAGINE 3. RAZISKOVALNI INSTRUMENTI Ai fini dell’indagine empirica sono stati definiti tre strumenti d’indagine37: il primo è di carattere qualitativo: l’intervista semistrutturata; gli altri due sono di carattere quantitativo: il questionario e la griglia d’osservazione. Za namene empirične raziskave so bili opredeljeni trije raziskovalni instrumenti37. Prvi ima kvalitativni značaj: polstrukturirani intervju; druga dva imata kvantitativni značaj: anketni vprašalnik in opazovalni list. Per la strutturazione dell’intervista, per la costruzione del questionario e della griglia di osservazione è stata consultata la letteratura sociologica, socio-linguistica e socio-psicologica citata anche nel capitolo precedente. Inoltre, sono stati esaminati vari studi di esperti locali del settore riportati nella bibliografia38. Pri strukturiranju intervjuja, sestavi anketnega vprašalnika in opazovalnega lista je bila upoštevana sociološka, sociolingvistična in socialno-psihološka literatura, ki je navedena tudi v prejšnjem poglavju. Hkrati so bile analizirane različne študije lokalnih strokovnjakov na tem področju, ki so navedeni v bibliografiji38. Gli strumenti d’indagine sono interconnessi per quanto riguarda i contenuti della ricerca. Per delineare lo stato della lingua italiana vengono analizzate le percezioni, le opinioni e gli atteggiamenti dei dirigenti degli enti/aziende dell’area capodistriana connessi ai seguenti aspetti dell’uso della lingua italiana: Raziskovalni instrumenti so glede vsebin raziskave medsebojno povezani. Za opredelitev stanja italijanskega jezika bo opravljena analiza percepcije, mnenja in odnosa vodstvenega osebja v ustanovah in podjetjih na Koprskem, ki so povezani z naslednjimi vidiki rabe italijanskega jezika: a) la percezione dell’uso e della presenza della lingua italiana; a) percepcija rabe in prisotnosti italijanskega jezika; In appendice. Ci riferiamo a: Anna Maria Boileau e Emidio Sussi, Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale, Editrice Grillo, Udine 1981; Nelida Milani Kruljac, La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e bilinguismo, Etnia, vol. I, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Trieste-Rovigno 1990; Luciano Monica, La scuola italiana in Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia, vol. II, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991; Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istroquarnerina, Etnia, vol. V, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994; Robert Blagoni, O nekim aspektima lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, in “Annales. Annali di studi istriani e mediterranei”, series historia et sociologia, n. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44; Furio Radin, I giovani della Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; La comunità rimasta, F. Radin e G. Radossi (cur.), Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Laura Bergnach, Giovanni Delli Zotti e Enzo Luigi Marcon, “Cultura Imprenditoriale” e “Cultura Economica” in Istria e Quarnero, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Norma Zani, Studio sull’imprenditorialità della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste, Trieste 2004; Aleksandro Burra e Andrea Debeljuh, I profili professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria: rapporto finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria, Capodistria 2009; Burra, op. cit.; Andrea Debeljuh, Modello di formazione extrascolastica per la minoranza italiana in Croazia, Etnia, vol. XI, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010; Rita Scotti Jurić e Neala Ambrosi, L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas JuliaEdit, Pola-Fiume 2010. 37 V prilogi. Sklicujeva se na: Anna Maria Boileau in Emidio Sussi, Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale, Editrice Grillo, Udine 1981; Nelida Milani Kruljac, La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e bilinguismo, Etnia, knj. I, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Trieste-Rovigno 1990; Luciano Monica, La scuola italiana in Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia knj. II, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991; Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istro-quarnerina, Etnia, knj. V, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994; Robert Blagoni, O nekim aspektima lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, v: “Annales. Anali za istrske in mediteranske študije”, series historia et sociologia, št. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44; Furio Radin, I giovani della Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; La comunità rimasta, F. Radin in G. Radossi (ur.), Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Laura Bergnach, Giovanni Delli Zotti in Enzo Luigi Marcon “Cultura Imprenditoriale” e “Cultura Economica” in Istria e Quarnero, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Norma Zani, Studio sull’imprenditorialità della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste, Trieste 2004; Aleksandro Burra in Andrea Debeljuh, I profili professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria: rapporto finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria, Capodistria 2009; Burra, op. cit.; Andrea Debeljuh, Modello di formazione extrascolastica per la minoranza italiana in Croazia, Etnia, knj. XI, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010; Rita Scotti Jurić in Neala Ambrosi, L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas Julia-Edit, Pola-Fiume 2010. 37 38 38 55 b) l’importanza attribuita alla lingua italiana; b) pomen, ki se pripisuje italijanskemu jeziku; c) l’importanza attribuita alla cultura italiana; c) pomen, ki se pripisuje italijanski kulturi; d) l’uso delle varianti standard e dialettale della lingua italiana; d) uporaba standardnih italijanskega jezika; e) l’atteggiamento nei confronti dei parlanti di madrelingua italiana e di vari aspetti del bilinguismo; e) odnos do govorcev italijanskega maternega jezika in različnih vidikov dvojezičnosti; in narečnih različic f) izvajanje predpisov, povezanih s spoštovanjem dvojezičnosti s strani javnih ustanov in podjetij javnega interesa na Koprskem. f) l’applicazione della normativa inerente il rispetto del bilinguismo da parte degli enti pubblici e delle aziende d’interesse pubblico del Capodistriano. Polstrukturirani intervju, anketni vprašalnik in opazovalni list sta sestavila avtorja pričujoče raziskave. L’Intervista semistrutturata, il Questionario e la Griglia di osservazione sono stati costruiti dagli autori della presente ricerca. 3.1. Polstrukturirani intervju 3.1. L’Intervista semistrutturata Za namene oblikovanja dokončnega obrazca za intervju je bilo potrebno izpeljati nekatere pilotne intervjuje. Ti so omogočili dokončno urejanje instrumenta, ki nosi naslov Intervju projekta JEZIKLINGUA. Intervjuji so bili opravljeni tudi z namenom uporabe podatkov, ki so bistvenega pomena pri nadaljnjem sestavljanju anketnega vprašalnika. Con lo scopo di pervenire alla stesura dello schema definitivo dell’Intervista sono state realizzate alcune interviste pilota. Queste hanno permesso di effettuare la taratura dello strumento definitivo che porta il nome di Intervista Progetto JEZIKLINGUA. Le interviste sono state effettuate anche con lo scopo di usare i dati ritenuti rilevanti per la successiva stesura del Questionario. Osnutek intervjuja je sestavljen iz devetih vprašanj. Jezik za opravljanje intervjuja izbere intervjuvana oseba med dvema možnima odgovoroma, ki predvidevata rabo italijanskega ali slovenskega jezika. La traccia dell’Intervista è composta da nove domande. La lingua di svolgimento dell’Intervista viene scelta dall’intervistato tra due opzioni di risposta che prevedevano l’uso della lingua italiana o della lingua slovena. Pri vseh intervjuvancih je bil uporabljen enak obrazec za intervju. Intervju zagotavlja anonimnost. Vsi intervjuvanci so izjavili, da so seznanjeni s ciljem intervjuja, ki predvideva zbiranje podatkov izključno za namene raziskave. A tutti gli intervistati è stato sottoposto lo stesso schema d’intervista. L’Intervista garantisce l’anonimato e tutti gli intervistati hanno dichiarato di essere stati informati sullo scopo dell’intervista finalizzato alla raccolta di dati ai soli fini della ricerca. 3.2. Anketni vprašalnik Anketni vprašalnik je anonimen in nosi naslednji naslov: “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji razumljen in predstavljen italijanski jezik”. 3.2. Il Questionario Pri sestavi anketnega vprašalnika so bili združeni prispevki vseh predhodnih študijskih faz. Opredeljeni so bili nekateri tematski sklopi, razdeljeni v specifične podsklope. Posamezna vprašanja iz različnih tematskih skupin so predstavljena v neurejenem vrstnem redu, Il Questionario è anonimo ed ha il seguente titolo: “Comprendere in che modo viene studiata compresa e presentata la lingua italiana in Slovenia”. Per la costruzione del Questionario sono stati sintetizzati i contributi di tutte le fasi di studio 56 preliminari. Sono stati individuati alcuni blocchi tematici, a loro volta articolati in sottotemi specifici. Le singole domande dei vari gruppi tematici sono presenti in ordine sparso, in modo da evitare eventuali condizionamenti di risposta. da ne pride do morebitnih povezanih odgovorov. Analiza rezultatov intervjujev je omogočila ponovno obdelavo določenih vsebin posameznih tematskih sklopov v anketnem vprašalniku. Odgovori vodilnih delavcev, ki so v veliki večini primerov vodstveni kadri slovenskega maternega jezika, so služili kot smernice pri reviziji vprašalnika in njegovem dokončnem oblikovanju. L’analisi dei risultati delle interviste ha permesso di rielaborare determinati contenuti dei singoli blocchi tematici del Questionario. Le risposte dei dirigenti, che nella stragrande maggioranza dei casi sono quadri dirigenziali di madrelingua slovena, sono servite da guida per la revisione del Questionario e la sua formulazione definitiva. Anketni vprašalnik vsebuje 34 vprašanj. Sestavljen je v italijanskem jeziku in zatem preveden v slovenščino. Anketirana oseba lahko, tako kot v primeru intervjuja, izbere, ali bo vprašalnik izpolnila v italijanskem ali slovenskem jeziku. Il Questionario è composto da 34 domande. È stato redatto in italiano e, successivamente, tradotto in sloveno. L’intervistato, come nel caso dell’Intervista, poteva scegliere di compilare il Questionario in lingua italiana o slovena. Vprašanja v anketnem vprašalniku so razdeljena na štiri tematske sklope, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju. Le domande del Questionario si suddividono in quattro blocchi tematici che esporremo qui di seguito. I: Splošni podatki in lastnosti anketirancev: a) spol, b) starost, c) stopnja izobrazbe, d) poklic, e) stalno prebivališče, f) stanovanjska I: Dati di tipo generale e caratteristiche degli intervistati: mobilnost. a) sesso, b) età, c) livello d’istruzione, d) professione, e) residenza, f) mobilità II: Podatki, ki se nanašajo na lastnosti anketirancev v zvezi z jezikovno problematiko, so razdeljeni v dve podskupini: residenziale. II: Dati che si riferiscono alle caratteristiche degli intervistati relative alla problematica linguistica, suddivisi in due sottogruppi: A. Podatki, povezani z maternim jezikom in z učenjem italijanskega jezika: a) materni jezik, b) kraj/okoliščine učenja italijanskega jezika. A. Dati relativi alla madrelingua e all’apprendimento della lingua italiana: B. Podatki, povezani z rabo jezikov: a) lingua madre, b) luogo/situazione di apprendimento della lingua italiana. a) raba italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu, b) pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk. B. Dati relativi all’uso delle lingue: a) uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, nei luoghi pubblici e sul posto di lavoro, b) frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati. III: Podatki o percepciji, mnenju in odnosu anketiranih oseb do italijanskega jezika, so razdeljeni v tri podskupine: III: Dati di percezione, opinione e atteggiamento degli intervistati nei confronti della lingua italiana, suddivisi in tre sottogruppi: A. Podatki, povezani s percepcijo jezikovne in kulturne konotacije na tem območju in znanjem italijanskega jezika: A. Dati relativi alla percezione della connotazione linguistica e culturale del territorio e della conoscenza della lingua italiana: a) opredelitev jezikovnih značilnosti tega območja; b) opredelitev kulturnih značilnosti 57 a) caratterizzazione linguistica del territorio; b) caratterizzazione culturale del territorio; c) comprensione orale, parlata e scritta. tega območja; c) ustno, pogovorno in pisno razumevanje. B. Podatki, ki zadevajo mnenje o različnih vidikih, povezanih z rabo in znanjem italijanskega jezika in učenjem italijanskega jezika pri Slovencih: B. Dati concernenti l’opinione su vari aspetti legati all’uso e alla conoscenza della lingua italiana e all’apprendimento della lingua italiana da parte degli Sloveni: a) mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in o kakovosti takega poučevanja; b) mnenje anketirancev o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale in o boljših možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju; c) mnenje anketirancev o obvezni postavitvi napisov v italijanščini v krajih na Obali in o ohranjanju italijanskega jezika na obalnem območju. a) opinione degli intervistati sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene e sulla qualità di tale insegnamento; b) opinione degli intervistati sulla necessità per gli abitanti della costa di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza della stessa offre per avere successo nella vita; c) opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località della costa e sulla persistenza della lingua italiana sul territorio costiero. C. Podatki, ki zadevajo odnos do medetničnih razmerij, lastnosti dvojezičnosti in različnih oblik dvojezičnosti; C. Dati concernenti gli atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici, alle qualità del bilinguismo ed alle diverse forme di bilinguismo: a) odnos do medetničnih razmerij; b) odnos do nekaterih vidikov večjezičnega okolja; c) odnos do nekaterih lastnosti večjezičnega posameznika; d) odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in neformalne dvojezičnosti. a) atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici; b) atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti dell’ambiente plurilingue; c) atteggiamenti relativi ad alcune qualità dell’individuo plurilingue; d) atteggiamenti relativi all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale. IV. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika na vizualni, pisni in multimedijski ravni v ustanovi oz. podjetju anketiranca: a) dvojezične table in urniki, b) dvojezičnost na okencih, c) dvojezične pisne informacije in obrazci, d) dvojezične spletne strani. IV. Dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana a livello visivo, scritto e multimediale nell’ente/azienda dell’intervistato: 3.3. Opazovalni list a) insegne e orario bilingui, b) bilinguismo agli sportelli, c) informazioni scritte e modulistica bilingue, d) sito internet bilingue. Namen opazovalnega lista je ugotoviti raven izvajanja predpisov v okviru institucionalne dvojezičnosti, povezane z rabo italijanskega jezika na pisni in ustni ravni. Podatki, zbrani v ustanovah/podjetjih na Koprskem, so naslednji: 3.3. La Griglia di osservazione a) dvojezične table in urniki; b) dvojezičnost na okencih, c) dvojezične pisne informacije in obrazci, d) navodila v italijanskem jeziku, e) pravilnost italijanskega jezika; f) znanje italijanskega jezika pri osebju; g) dvojezične spletne strani. La finalità della Griglia di osservazione è quella di rilevare il livello di applicazione della normativa a livello di bilinguismo istituzionale inerente l’uso della lingua italiana a livello scritto e orale. I dati rilevati negli enti/aziende del Capodistriano sono i seguenti: a) insegne e orario bilingui, b) bilinguismo agli sportelli, c) informazioni scritte e modulistica bilingue, 58 4. ZBIRANJE IN POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV d) istruzioni in lingua italiana; e) correttezza della lingua italiana; f) conoscenza della lingua italiana da parte del personale; g) sito internet bilingue. I) Tako pilotne kot dokončne intervjuje je opravil član raziskovalne skupine, ki se je srečal z vsakim posameznim intervjuvancem. Vsak intervju je bil posnet v zadevnem jeziku – italijanskem ali slovenskem – in nato zapisan. Podatki, zbrani s pilotnimi intervjuji, so bili obdelani z enakimi tehnikami, ki so bile uporabljene pri analizi dokončnih podatkov. Rezultati prve obdelave so, tudi ob upoštevanju težav, na katere smo naleteli, služili kot smernica pri dokončnem urejanju anketnega vprašalnika. 4. RILEVAZIONE E METODO DI ELABORAZIONE I) Le interviste, sia quelle pilota sia quelle definitive, sono state realizzate da un membro del gruppo di ricerca che ha incontrato singolarmente ogni intervistato. Ogni intervista è stata registrata nella rispettiva lingua di svolgimento - italiano o sloveno - e poi sbobinata. I dati raccolti con le interviste pilota sono stati elaborati con le stesse tecniche utilizzate per l’analisi dei dati definitivi. I risultati di questa prima elaborazione, considerando anche le difficoltà incontrate, sono serviti da guida per la taratura del Questionario. Postopek obdelave podatkov, zbranih z intervjujem, je kvalitativnega tipa. Sestavili smo tudi masko za enostavnejšo primerjavo posameznih odgovorov. II) Za aplikacijo anketnega vprašalnika je usposobljeni anketar obiskal posamezne ustanove in podjetja. Vprašalnik je prejel direktor ustanove oz. podjetja. Il metodo di elaborazione dei dati dell’Intervista è di tipo qualitativo. È stata creata una maschera per agevolare la comparazione delle singole risposte. Za postopek obdelave podatkov z anketnega vprašalnika so bile zasnovane statistične matrike v programu SPSS, v katerega so bili vneseni zbrani podatki. To je omogočilo izračun frekvenc in odstotkovnih vrednosti spremenljivk. Pri statistični obdelavi so bili upoštevani podatki vzorca (N=204) in podatki podskupin, oblikovanih za potrebe analize in primerjave. Oblikovane so bile naslednje podskupine: a) podskupina anketirancev, ki prebivajo na Koprskem (N=134), b) podskupina slovensko govorečih anketirancev, ki prebivajo na Koprskem (N=118), c) podskupina ustanov/podjetij s sedežem na Koprskem (N=132), d) podskupina ustanov s sedežem na Koprskem (N=64), e) podskupina podjetij s sedežem na Koprskem (N=68). II) Per l’applicazione del Questionario, un intervistatore addestrato si è recato presso i singoli enti/ aziende. Il Questionario è stato somministrato al dirigente dell’ente/azienda. Per il metodo di elaborazione dei dati del questionario sono state create le matrici statistiche nel programma SPSS nel quale sono stati immessi i dati ottenuti. Ciò ha permesso il calcolo delle frequenze e dei valori percentuali delle variabili. Per l’elaborazione statistica sono stati presi in considerazione i dati del campione (N=204) e quelli dei sottogruppi creati per le esigenze di analisi e comparazione. Sono stati creati i seguenti sottogruppi: a) sottogruppo degli intervistati residenti nel Capodistriano (N=134), b) sottogruppo degli intervistati slavofoni residenti nel Capodistriano (N=118), c) sottogruppo degli enti/aziende con sede nel Capodistriano (N=132), d) sottogruppo degli enti con sede nel Capodistriano (N=64), e) sottogruppo delle aziende con sede nel Capodistriano (N=68). Statistična analiza predvideva opis in primerjavo podatkov o frekvenci ter pripadajoče odstotke, brez preverjanja statističnega pomena podatkov, saj je bil izbrani pristop kvalitativnega tipa. Za predstavitev podatkov je bila izbrana metoda grafične predstavitve (torta in histogram). Podatki se nanašajo na vzorec 204. anketirancev in na pet podskupin, ki so bile oblikovane za potrebe raziskave in so obsegale 134, 118, 132, 64 in 68 anketirancev. Absolutno število anketiranih smo navedli v naslovu vsakega grafa, v posameznih grafih pa so podatki predstavljeni zgolj v odstotkih. L’analisi statistica prevede la descrizione e comparazione dei dati di frequenza e rispettive percentuali, senza porre a verifica la significatività statistica dei dati, poiché si è scelto di perseguire un approccio di tipo qualitativo. Per la presentazione dei dati abbiamo adottato il metodo della rappresentazione grafica (torta e istogramma). I dati si riferiscono al campione di 204 59 Opravljene so bile tri vrste vsebinskih analiz. Prva je deskriptivna analiza splošnih lastnosti in lastnosti, povezanih z jezikovno problematiko anketirancev. Druga se nanaša na analizo podatkov o percepciji, mnenju in odnosu. Tretja analiza se nanaša na raven izvajanja predpisov s področja rabe italijanskega jezika na vizualni, pisni in multimedijski ravni v ustanovi oz. podjetju anketiranca. intervistati ed ai cinque sottogruppi di 134, 118, 132, 64 e 68 intervistati creati per le esigenze della ricerca. Abbiamo segnalato il numero assoluto d’intervistati nel titolo di ogni grafico, mentre nei singoli grafici i dati vengono presentati con i soli valori percentuali. Sono stati effettuati tre tipi di analisi contenutistiche. La prima è l’analisi descrittiva delle caratteristiche generali e di quelle relative alla problematica linguistica degli intervistati. La seconda si riferisce all’analisi dei dati di percezione, opinione e atteggiamento. La terza analisi si riferisce al livello di applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana a livello visivo, scritto e multimediale nell’ente/azienda dell’intervistato. III) Za zbiranje podatkov z opazovalnega lista je usposobljeni anketar obiskal posamezne ustanove in podjetja. Na ta način je zbiralec podatkov na mestu samem izpolnil opazovalni list za vsako posamezno ustanovo/podjetje. Postopek obdelave podatkov z opazovalnega lista je kvantitativnega tipa. Zasnovane so bile statistične matrike v programu SPSS, v katerega so bili vneseni zbrani podatki, in izračunane frekvence in odstotkovne vrednosti spremenljivk. III) Per la rilevazione dei dati della Griglia di osservazione, un rilevatore addestrato si è recato presso i singoli enti e aziende. In tal modo, trovandosi in loco, il rilevatore ha compilato la Griglia di osservazione per ogni singolo ente/azienda. Il metodo di elaborazione dei dati della Griglia di osservazione è di tipo quantitativo. Sono state create le matrici statistiche nel programma SPSS, nel quale sono stati immessi i dati ottenuti, e calcolate le frequenze e i valori percentuali delle variabili. 60 Capitolo IV IV. poglavje LA DESCRIZIONE DELLE RISPOSTE AGLI STRUMENTI D’INDAGINE OPIS ODGOVOROV NA RAZISKOVALNE INSTRUMENTE Per la presentazione e l’interpretazione dei dati, ottenuti con i tre strumenti d’indagine, ci è sembrato opportuno seguire la logica espositiva che prevede prima la descrizione del campione per quanto riguarda le caratteristiche generali e quelle relative alla problematica linguistica. Questi dati, ottenuti con l’applicazione del Questionario, sono esposti nel presente capitolo. Pri predstavitvi in interpretaciji podatkov, zbranih na podlagi treh raziskovalnih instrumentov, se nam je zdelo primerno upoštevati predstavitveno logiko, ki najprej predvideva opis vzorca s stališča splošnih lastnosti in lastnosti, povezanih z jezikovno problematiko. Ti podatki, zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, so predstavljeni v pričujočem poglavju. V. poglavje vsebuje predstavitev in analizo preostalih podatkov iz anketnega vprašalnika, ki so povezani s percepcijo, mnenjem in odnosom, ter podatkov o izvajanju predpisov s področja dvojezičnosti. Sledi prikaz in analiza podatkov s tabele opažanj in iz intervjuja. Nel capitolo V vengono esposti ed analizzati i restanti dati del Questionario, che riguardano le percezioni, le opinioni, gli atteggiamenti ed i dati sull’applicazione della normativa del bilinguismo. A seguire, verranno esposti ed analizzati i dati della Griglia di osservazione e dell’Intervista. Pri odčitavanju in interpretaciji grafikonov so bile odstotkovne vrednosti ustrezno zaokrožene. Zaradi enostavnejšega odčitavanja podatkov smo se odločili za njihovo grafično ponazoritev. Nella lettura e nell’interpretazione dei grafici i valori percentuali sono stati opportunamente arrotondati. Per agevolare la lettura dei dati si è preferito rappresentarli in modo grafico. Za prikaz splošne slike preučevanega vzorca so najprej opisane splošne lastnosti anketirancev, sledijo pa lastnosti, povezane z jezikovno problematiko. Per ottenere un quadro generale del campione indagato saranno descritte prima le caratteristiche generali degli intervistati e poi quelle relative alla problematica linguistica. 1. SPLOŠNE LASTNOSTI ANKETIRANCEV 1.1. Spol in starost 1. LE CARATTERISTICHE GENERALI DEGLI INTERVISTATI Podatki o spolu kažejo, da vzorec 204 anketirancev sestavlja 35,4 % moških in 63,2 % žensk. To kaže na visok delež žensk na vodilnih položajih. Kar zadeva starost, je najvišji delež mogoče najti v starostni skupini od 36 do 55 let (sl. 1). 1.1. Sesso ed età I dati riguardanti il sesso indicano che il campione di 204 intervistati è formato dal 35,4% di uomini e dal 63,2% di donne. Questo indica l’esistenza di un’alta percentuale di donne dirigenti. Per quanto riguarda l’età la percentuale più alta si riscontra nella fascia che va dai 36 ai 55 anni d’età (Fig. 1). 61 Da 20 a 35 / Med 20 in 35 Da 36 a 55 / Med 36 in 55 Più di 55 / Nad 55 Non risponde / Brez odgovora Fig. 1: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alle classi d’età (campione, N=204) Sl. 1: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi starostnih razredov (vzorec, N=204) 1.2. Livello d’istruzione e professione 1.2. Stopnja izobrazbe in poklic Il tipo di scuole ultimate ci indica la misura del livello d’istruzione degli intervistati. Le frequenze più alte sul totale generale si riscontrano per quanti hanno portato a termine la scuola media superiore e per i laureati (Fig. 2). Questi dati indicano l’esistenza di un livello di scolarità medio-alto. Vrsta dokončanih šol nam kaže stopnjo izobrazbe anketirancev. Največjo pogostnost glede na skupni seštevek je najti pri tistih, ki so končali srednje šole in fakultete (sl. 2). Ti podatki kažejo na doseženo srednjo-visoko stopnjo izobrazbe. Elementare / Osnovna Media / Srednja Laurea / Dodiplomska Laurea specialistica / Magisterij/zaključen specialistični študij Non risponde / Brez odgovora Fig. 2: Distribuzione percentuale degli intervistati in base al livello d’istruzione formale conseguito (campione, N=204) Sl. 2: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi dosežene formalne stopnje izobrazbe (vzorec, N=204) Per l’area professionale degli intervistati prevalgono i profili economico-amministrativi (53%) e quelli tecnici (11%). Il settore medico e sociale copre il 9% del campione. Il tipo di professione prevalente spetta al settore economico-amministrativo. A questa domanda non ha risposto il 12% degli intervistati (Fig. 3). Na poklicnem področju anketirancev prevladujejo ekonomsko-upravni (53 %) in tehnični profili (11 %). Zdravstveni in socialni sektor pokriva 9 % vzorca. Prevladujoči poklici sodijo v ekonomsko-upravni sektor. Na to vprašanje ni odgovorilo 12 % anketirancev (sl. 3). 62 Commerciale / Komercialno Economico-amministrativo / Ekonomsko-upravno Medico / Zdravstveno Sociale / Socialno Tecnico / Tehniško Altro / Drugo Non risponde / Brez odgovora Fig. 3: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’area professionale (campione, N=204) Sl. 3: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi poklicnega področja (vzorec, N=204) 1.3. Luogo di residenza e mobilità residenziale 1.3. Kraj stalnega prebivališča in stanovanjska mobilnost Per quanto riguarda il luogo di residenza emerge che i due terzi del campione risiede nel Capodistriano (Fig. 4). Per quanto concerne la mobilità residenziale i dati rilevano che la maggior parte degli intervistati (78%) risiede da sempre nell’attuale luogo di residenza. Z zvezi s krajem stalnega prebivališča je videti, da dve tretjini vzorca stalno prebivata na Koprskem (sl. 4). V primeru stanovanjske mobilnosti podatki kažejo, da večina anketirancev (78 %) že ves čas prebiva v trenutnem kraju stalnega prebivališča. Capodistria / Koper Isola / Izola Pirano / Piran Sesana – Divaccia / Sežana – Divača Nova Gorica Esterno alle zone / Izven teh območij Non risponde / Brez odgovora Fig. 4: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla residenza (campione, N=204) Sl. 4: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi stalnega prebivališča (vzorec, N=204) Viste le finalità della ricerca empirica viene ulteriormente analizzata la variabile “luogo di residenza” creando il sottogruppo dei residenti del Capodistriano e il sottogruppo dei residenti del Goriziano. Questa suddivisione consente l’analisi dell’uso della lingua italiana nel solo Capodistriano, territorio di residenza della CNI. Il sottogruppo del Capodistriano è formato da 134 intervistati che rappresentano il 69% del campione (Fig. 5). Ob upoštevanju smotrov empirične raziskave je bila zatem opravljena analiza spremenljivke “kraj stalnega prebivališča” z oblikovanjem podskupine oseb s stalnim prebivališčem na Koprskem in podskupine oseb s stalnim prebivališčem na Goriškem. Ta delitev omogoča analizo rabe italijanskega jezika izključno na Koprskem, ki je območje stalnega prebivališča italijanske narodne skupnosti (INS). Podskupino na Koprskem sestavlja 134 anketirancev, ki predstavljajo 69 % vzorca (sl. 5). 63 Capodistriano / Koprsko Goriziano / Goriška Non rispodne / Brez odgovora Fig. 5: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla residenza nel Capodistriano e nel Goriziano (campione, N=204) Sl. 5: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi stalnega prebivališča na Koprskem in Goriškem (vzorec, N=204) 2. LE CARATTERISTICHE DEGLI INTERVISTATI RELATIVE ALLA PROBLEMATICA LINGUISTICA 2. LASTNOSTI ANKETIRANCEV V ZVEZI Z JEZIKOVNO PROBLEMATIKO La quasi totalità degli intervistati ha scelto di rispondere alla versione del Questionario in lingua slovena, e precisamente 199 (98%) intervistati su 204. Skoraj vsi anketiranci so se odločili, da bodo na anketni vprašalnik odgovarjali v slovenskem jeziku, natančneje 199 (98 %) anketirancev od 204. Le caratteristiche degli intervistati relative alla problematica linguistica si dividono in due gruppi. Il primo è di carattere descrittivo e si riferisce alla madre lingua ed al luogo/situazione di apprendimento della lingua italiana. Il secondo si riferisce all’uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, nei luoghi pubblici e sul posto di lavoro, nonché alla frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati. Lastnosti anketirancev, povezane z jezikovno problematiko, se delijo v dve skupini. Prva je deskriptivnega značaja in se nanaša na materni jezik in na okolje/okoliščine učenja italijanskega jezika. Druga se nanaša na rabo italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu, kot tudi na pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk. Lastnosti anketirancev, povezane z jezikovno problematiko, so bile predmet analize tudi v podskupini s Koprskega. Primerna se nama je zdela vzporedna predstavitev podatkov, saj je tako zagotovljena takojšnja primerjava in njihova poenostavljena obrazložitev. Le caratteristiche degli intervistati relative alla problematica linguistica vengono analizzate anche per il sottogruppo del Capodistriano. Ci è sembrato pertinente esporre i dati parallelamente, in modo da garantire sia il confronto immediato, quanto la loro semplificazione espositiva. Podskupino s Koprskega sestavljajo italijansko in slovensko govoreči anketiranci. Ob upoštevanju smotrov analize 10. dejavnika – Odnos pripadnikov večine do manjšinskega jezika – (ki smo ga dodali k Unescovemu teoretskemu modelu: “Jezikovna vitalnost in ogroženost”) je bila oblikovana tudi podskupina slovensko govorečih anketirancev s stalnim prebivališčem na Koprskem. To podskupino sestavlja 118 anketirancev oziroma 88 % od skupaj 134 oseb s stalnim prebivališčem na Koprskem. Il sottogruppo del Capodistriano è formato da italofoni e slavofoni. Viste le finalità di analisi del Fattore 10 - Atteggiamenti dei membri della maggioranza verso la lingua non dominante - (che abbiamo aggiunto al modello teorico dell’UNESCO: “Vitalità della lingua e messa in pericolo”) è stato creato anche il sottogruppo di slavofoni residenti nel Capodistriano. Questo sottogruppo è composto da 118 intervistati, ossia l’88% dei 134 residenti del Capodistriano. 64 2.1. Lingua madre e luogo/situazione di apprendimento dell’italiano standard 2.1. Materni jezik in okolje/okoliščine učenja italijanskega knjižnega jezika La domanda della madrelingua dell’intervistato prevede una sola risposta. È stato riscontrato, invece, che una piccola percentuale di intervistati si ritiene bilingue e dichiara di possedere due lingue materne. Vprašanje o maternem jeziku anketiranca predvideva samo en možni odgovor. Ugotovljeno je bilo sicer, da se manjši delež anketirancev šteje za dvojezične in navaja, da ima dva materna jezika. Meniva, da je to predvsem posledica diglosijskega razmerja med dvema jezikoma in med tema jezikoma in njunimi narečji. La maggioranza del campione è di madre lingua slovena (Fig. 6). Considerando l’eventualità della risposta multipla, il grafico descrive il livello percentuale raggiunto da ogni singola lingua materna rispetto alla sua possibilità teorica di raggiungere il livello del 100%. L’italiano standard viene dichiarato come madrelingua al 6,9% e lo sloveno all’85,3%. Il dialetto istroveneto e quello istrosloveno, nonché le lingue croata e serba si fermano a livelli percentuali molto bassi che vanno dall’1% al 2,9%. Italiano Italijanščina Sloveno Dialetto Slovenščina istro-veneto Istrsko narečje Večina vzorca pripada slovenskemu maternemu jeziku (sl. 6). Ob upoštevanju več možnih odgovorov grafikon prikazuje delež, ki ga je dosegel vsak posamezni materni jezik glede na njegovo teoretično možnost, da doseže raven 100 %. 6,9 % anketirancev navaja italijanski knjižni jezik kot materni jezik, slovenščino pa 85,3 %. Istrsko in slovensko narečje, hrvaščina in srbščina so zastopani z zelo nizkim deležem, ki se giblje med 1 % in 2,9 %. Dialetto sloveno Slovensko Croato Hrvaščina Serbo Srbščina Altro Drugo narečje Fig. 6: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla lingua madre (campione, N=204) Sl. 6: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi maternega jezika (vzorec, N=204) La domanda sull’apprendimento dell’italiano standard prevede la risposta multipla. La scuola risulta essere al primo posto come luogo di apprendimento della lingua italiana e cioè al 71,6%, mentre la famiglia lo è al 24%, gli amici al 17,2% e il posto di lavoro al 9,3% (Fig. 7). Vprašanje o učenju italijanskega knjižnega jezika predvideva več možnih odgovorov. Šola je na prvem mestu kot okolje za učenje italijanskega jezika in sicer z 71,6 %, medtem ko družina dosega 24 %, prijatelji 17,2 % in delovno mesto 9,3 % (sl. 7). 65 A scuola V šoli In famiglia V družini Con gli amici S prijatelji Corsi extrascolastici Izvenšolski tečaji Al lavoro Pri delu Dalla TV Na TV Fig. 7: Distribuzione percentuale degli intervistati in base al luogo d’apprendimento dell’italiano standard (campione, N=204) Sl. 7: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi okolja učenja italijanskega knjižnega jezika (vzorec, N=204) 2.2. Uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, nei luoghi pubblici e sul posto di lavoro 2.2. Raba italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu L’uso della lingua standard sul posto di lavoro e in varie situazioni della vita privata ci dà una prima indicazione della frequenza d’utilizzo dell’italiano standard dei dirigenti degli enti e delle aziende d’interesse pubblico con sede nel territorio confinante del Capodistriano e del Goriziano, più specificatamente in quello del Capodistriano (Figg. 8-10). Raba italijanskega knjižnega jezika na delovnem mestu in v različnih situacijah v zasebnem življenju je prvi pokazatelj pogostnosti uporabe italijanskega knjižnega jezika s strani vodilnih v ustanovah in podjetjih javnega interesa s sedežem na koprskem in goriškem obmejnem ozemlju, še zlasti na Koprskem (sl. 8-10). V 78,9 % primerov anketiranci nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo italijanskega knjižnega jezika pri komunikaciji s svojimi zaposlenimi. V 67,6 % primerov ga ne uporabljajo pri komunikaciji s poslovnimi partnerji (sl. 8). Nel 78,9% dei casi gli intervistati non usano mai o quasi mai l’italiano standard con i loro dipendenti e nel 67,6% dei casi non la usano con i partner commerciali (Fig. 8). Kar zadeva rabo italijanskega knjižnega jezika v različnih situacijah v zasebnem življenju (v družini, s prijatelji, v prodajalnah, lokalih in restavracijah, v javnih uradih in bankah), je moč ugotoviti, da se delež anketirancev, ki italijanskega jezika nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo, giblje od najmanj 57,4 % do največ 81,9 %. Per quanto riguarda l’uso dell’italiano standard in varie situazioni della vita privata (in famiglia, con gli amici, nei negozi, al bar e al ristorante, presso gli uffici pubblici e in banca) emerge che la percentuale di intervistati che non la utilizza mai o quasi mai va da un minimo di 57,4% ad un massimo di 81,9%. La percentuale d’uso più alta è con gli amici (abbastanza 21,1%, spesso o sempre 17,2%), mentre in famiglia la parla abbastanza il 13,2% e spesso o sempre il 9,3% degli intervistati. Nei bar e nei ristoranti si utilizza abbastanza il 18,1% e spesso o sempre il 10,8%, mentre nei negozi si adopera abbastanza il 23,5% e spesso o sempre il 7,8%. Le percentuali d’u- Najvišji delež rabe italijanskega jezika je s prijatelji (dovolj 21,1 %, pogosto ali vedno 17,2 %), medtem ko v družini italijanski jezik dovolj govori 13,2 %, pogosto ali vedno pa 9,3 % anketirancev. V lokalih in restavracijah ga uporablja dovolj 18,1 %, pogosto ali vedno 10,8 %, medtem ko ga v prodajalnah uporablja dovolj 23,5 % in pogosto ali vedno 7,8 %. Najnižji de66 lež rabe italijanskega jezika je v javnih uradih (dovolj 9,8 %, pogosto ali vedno 3,4 %) in v bankah (dovolj 7,8 %, pogosto ali vedno 4,4 %). so più basse si hanno negli uffici pubblici (abbastanza 9,8%, spesso o sempre 3,4%) e in banca (abbastanza 7,8%, spesso o sempre 4,4%). Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde / Brez odgovora h te ah iali erji i ci ah h lici nci elji bli radi žin nk ran acij erc rtn lna t bb pu lužbe prija V dru daja ci pub nih u / V ba /risto stavr omm mi pa i t ga us / S ia / V pro li uffi V jav anca l bar lih/re tner c lovni pie nimi ici igl A ka s i / Neg par S po In b li im Z jav gli am In fam egoz g V lo Con n n i o e Con C N Fig. 8: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana (campione, N=204) Sl. 8: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe italijanskega jezika v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (vzorec, N=204) Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde / Brez odgovora i / h h ci / ci h ji ji h i/ bbli žben rijatel družin ajalna uradi banka orante vracija ercial artner p d m p ih V st ti pu slu /V ta ega vnimi u mici / S miglia i / V pro / V javn anca / l bar/ri lih/res er com ovnimi i p m Z ja z i A loka artn posl In b gli a gli i In fa i nego ubblic S V Con p Con Con Ne ffici p li u g e N Fig. 9: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 9: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe italijanskega knjižnega jezika v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina s Koprskega, N=134) I dati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano fanno emergere una situazione analoga a quella dell’intero campione. Rimangono praticamente immutate le percentuali d’uso anche per i domini del settore privato (Fig. 10). Podatki za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega kažejo enako situacijo, kot velja za celoten vzorec. Praktično nespremenjen je delež rabe italijanskega jezika tudi v domenah na zasebnem področju (sl. 10). 67 Una leggera variazione, che vede aumentare la percentuale d’uso dell’italiano standard, si ha con il sottogruppo del Capodistriano che include anche i parlanti italofoni. Aumenta leggermente l’utilizzo dell’italiano standard con gli amici (abbastanza 21,2%, spesso o sempre 19,4%) e in famiglia (abbastanza 16,4%, spesso o sempre 10,4%), mentre nei negozi e al bar/ristorante rimane sostanzialmente invariato (Fig. 9). Rahlo spremembo, ki se kaže v povečanju deleža rabe italijanskega knjižnega jezika, je opaziti pri podskupini s Koprskega, ki vključuje tudi italijanske govorce. Raba italijanskega knjižnega jezika se rahlo poveča s prijatelji (dovolj 21,2 %, pogosto ali vedno 19,4 %) in v družini (dovolj 16,4 %, pogosto ali vedno 10,4 %), medtem ko v prodajalnah in v lokalih oz. restavracijah ostaja v bistvu nespremenjena (sl. 9). Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine Fig. 10: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Con partner commerciali S poslovnimi partnerji Al bar/ristorante V lokalih/restavracijah In banca V bankah Negli uffici pubblici V javnih uradih Nei negozi V prodajalnah In famiglia V družini Con gli amici S prijatelji Con gli impiegati pubblici Z javnimi uslužbenci Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde / Brez odgovora Sl. 10: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe italijanskega knjižnega jezika v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) I dati che riguardano l’uso del dialetto istroveneto nelle varie situazioni di vita quotidiana e nel mondo del lavoro non si discostano molto da quelli ottenuti per l’utilizzo dell’italiano standard. Si notano le stesse percentuali molto basse per l’uso del dialetto con i dipendenti del pubblico impiego, negli uffici pubblici e in banca. Rimangono pressoché invariate le percentuali d’utilizzo del dialetto con gli amici e in famiglia, mentre nei negozi, al bar e al ristorante si adopera meno dello standard (Fig. 11). Podatki, ki se nanašajo na rabo istrskega narečja v različnih situacijah v vsakdanjem življenju in v delovnem okolju, ne odstopajo občutneje od podatkov, zbranih za rabo italijanskega knjižnega jezika. Opaziti je enak, zelo nizek delež rabe narečja pri komunikaciji z javnimi uslužbenci, v javnih uradih in v bankah. Skorajda nespremenjeni ostajajo deleži uporabe narečja s prijatelji in v družini, medtem ko se v prodajalnah, v lokalih in restavracijah uporablja manj pogosto kot italijanski knjižni jezik (sl. 11). 68 Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli Con partner commerciali S poslovnimi partnerji Al bar/ristorante V lokalih/restavracijah In banca V bankah Negli uffici pubblici V javnih uradih Nei negozi V prodajalnah In famiglia V družini Con gli amici S prijatelji Con gli impiegati pubblici Z javnimi uslužbenci Non risponde / Brez odgovora Fig. 11: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (campione, N=204) Sl. 11: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (vzorec, N=204) er il sottogruppo del Capodistriano il dialetto P istroveneto si usa di più nella sfera privata, cioè in famiglia e con gli amici (Fig. 12). Questo aspetto emerge anche per i dati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano (Fig. 13). I dati indicano che esiste una fascia di popolazione plurilingue, che parla italiano standard, sloveno e rispettivi dialetti. L’aspetto plurilingue degli intervistati comporta anche l’uso di più lingue nella vita quotidiana. In tal senso, va segnalato, anche l’utilizzo dell’italiano standard e del dialetto istroveneto al bar/ristorante si attesta a percentuali che vanno da un minimo dell’8,5% (Figg. 10 e 13) ad un massimo del 10,8% (Fig. 8) per la categoria di risposta sempre o spesso, mentre va da un minimo del 15,2% (Fig. 11) a un massimo del 22,4% (Fig. 9) per la categoria di risposta abbastanza. Podskupina s Koprskega pogosteje uporablja istrsko narečje v zasebni sferi, torej v družini in s prijatelji (sl. 12). Ta vidik se kaže tudi pri podatkih za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega (sl. 13). Podatki kažejo, da obstaja večjezični del populacije, ki govori italijanski knjižni jezik, slovensko in pripadajoča narečja. Večjezični vidik anketirancev je povezan tudi z rabo več jezikov v vsakdanjem življenju. V tem smislu je potrebno opozoriti tudi na rabo italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v lokalih oz. restavracijah, ki se kaže v deležih, ki se gibljejo od najmanj 8,5 % (sl. 10 in 13) do največ 10,8 % (sl. 8) pri možnem odgovoru vedno ali pogosto, medtem ko se gibljejo od najmanj 15,2 % (sl. 11) do največ 22,4 % (sl. 9) pri možnem odgovoru dovolj. 69 Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli In b V ba anca nk a h V lo Al ba kal r/ri ih/r sto esta ran Con vra te cija par h t n S po er c slov omm nim erc i pa iali rtn erji Con g li im Z ja piega vni ti p mi u ubb služ lici ben ci Con gli a S pr mici ijat elji In f am V dr iglia u ž in i N V pr ei neg oda ozi jaln Neg ah li uffi V ja ci pub vni blic hu i rad ih Non risponde / Brez odgovora Fig. 12: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 12: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina s Koprskega, N=134) Per il sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano emerge l’uso più frequente del dialetto istroveneto con gli amici. Il 28% lo utilizza abbastanza e il 15,3% spesso o sempre. In famiglia lo parla abbastanza il 16,9% e spesso o sempre l’11,9%. Sono molto basse le percentuali d’utilizzo negli uffici pubblici, con gli impiegati pubblici e in banca (Fig. 13). Gli intervistati slavofoni del Capodistriano usano meno il dialetto istroveneto e un po’ di più l’italiano standard. Pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega se kaže pogostejša raba istrskega narečja s prijatelji. 28 % ga uporablja dovolj, 15,3 % pa pogosto ali vedno. V družini ga dovolj govori 16,9 %, pogosto ali vedno pa 11,9 %. Zelo nizek delež rabe narečja je v javnih uradih, z javnimi uslužbenci in v bankah (sl. 13). Slovensko govoreči anketiranci s Koprskega manj pogosto uporabljajo istrsko narečje in malce pogosteje italijanski knjižni jezik. 70 Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja Spesso o sempre / Pogosto ali vedno Abbastanza / Dovolj Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli Co n gli im Z ja piega vni ti p mi ubb uslu lic žbe i nci Co n gli S pr amici i j at elji In f am V d iglia ruž ini Ne i V p ne r o d g oz aja i lna Ne g h li u ffic V ja i pub vni bli h u ci rad ih In b V b anc a ank ah V lo Al ba k al r/r i h / r i s to est ran avr te Co n acij par ah S po tner c s l ov o m nim mer i pa ciali r tn erji Non risponde / Brez odgovora Fig. 13: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 13: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 2.3. Uso orale e scritto della lingua italiana sul posto di lavoro 2.3. Ustna in pisna raba italijanskega jezika na delovnem mestu I dati sull’uso orale e scritto della lingua italiana sul posto di lavoro prendono in esame sia gli intervistati italofoni sia slavofoni. I dati, pertanto, ci danno un quadro complessivo sull’utilizzo della lingua italiana anche quando gli intervistati sono di madre lingua italiana. Podatki o ustni in pisni rabi italijanskega jezika na delovnem mestu obravnavajo italijansko in slovensko govoreče anketirance. Zato nam podatki ponujajo celotno sliko rabe italijanskega jezika tudi v primerih, ko je materni jezik anketirancev italijanščina. Iz vprašanja: “V kakšni meri ustno, pisno oziroma po elektronski pošti na delovnem mestu komunicirate v italijanskem jeziku”, izhaja, da italijanščino ustno dovolj uporablja 42,6 %, pogosto ali vedno pa 22,1 % anketirancev, medtem ko 32,8 % nikoli ali skoraj nikoli ne uporablja italijanskega jezika na ustni ravni. V primeru rabe italijanskega jezika iz poslovnih razlogov, se le-ta uporablja predvsem na ustni ravni (42,6 % dovolj, 22,1 % pogosto ali vedno), medtem ko ga 16,7 % dovolj uporablja v pisni obliki, 9,8 % pa pogosto ali vedno. Elektronsko pošto dovolj uporablja 20,6 %, pogosto ali vedno pa 9,3 % anketirancev (sl. 14). Alla domanda: “In che misura comunica oralmente, per iscritto o via e-mail in lingua italiana sul posto di lavoro”, emerge che oralmente lo usa abbastanza il 42,6% e spesso o sempre il 22,1% degli intervistati, mentre il 32,8% non usa mai o quasi mai la lingua italiana a livello orale. Quando si adopera l’italiano per motivi di lavoro, questi viene usato soprattutto a livello orale (42,6% abbastanza e 22,1% spesso o sempre), mentre il 16,7% usa la forma scritta abbastanza e il 9,8% spesso o sempre. L’e-mail viene usato abbastanza dal 20,6% e spesso o sempre dal 9,3% degli intervistati (Fig. 14). 71 Spesso o sempre Pogosto ali vedno Abbastanza Dovolj Mai o quasi mai Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde Brez odgovora Comunicazione orale Ustna komunikacija Comunicazione scritta Pisna komunikacija Comunicazione via mail Komunikacija po el. pošti Fig. 14: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di lavoro (campione, N=204) Sl. 14: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na delovnem mestu (vzorec, N=204) L’uso orale, scritto e per e-mail, per il sottogruppo del Capodistriano, indica l’utilizzo più frequente della forma orale (abbastanza 47%, spesso o sempre 23,1%), mentre le percentuali per lo scritto e la comunicazione via e-mail cambiano minimamente (Fig. 15). Ustna in pisna raba ter raba za elektronsko pošto pri podskupini s Koprskega kaže pogostejšo rabo ustne oblike (dovolj 47 %, pogosto ali vedno 23,1 %), medtem ko se deleži za pisno in elektronsko komunikacijo le minimalno spremenijo (sl. 15). Spesso o sempre Pogosto ali vedno Abbastanza Dovolj Mai o quasi mai Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde Brez odgovora Comunicazione orale Ustna komunikacija Comunicazione scritta Pisna komunikacija Comunicazione via mail Komunikacija po el. pošti Fig. 15: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di lavoro (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 15: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na delovnem mestu (podskupina s Koprskega, N=134) La situazione, per quanto concerne l’uso orale, scritto o via e-mail cambia di poco per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano rispetto al sottogruppo del Capodistriano (che include anche gli italofoni). Le percentuali di coloro che usano spesso o sempre Situacija v zvezi z ustno, pisno ali rabo za elektronsko pošto se le nekoliko spremeni pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega glede na podskupino s Koprskega (ki vključuje tudi govorce italijanskega jezika). Delež tistih, ki pogosto ali vedno 72 l’italiano in forma orale (21,2%), scritta (11%) e via e-mail (8,5%) rimangono sostanzialmente agli stessi livelli percentuali (Fig. 16). uporabljajo italijanščino v ustni (21,1 %), pisni obliki (11 %) ali za elektronsko pošto (8,5 %) ostajajo v bistvu na enakih ravneh (sl. 16). Questi dati indicano l’influenza minima, a livello percentuale, degli intervistati italofoni che rappresentano una minoranza numerica all’interno del campione. Gli italofoni, essendo parte integrante della popolazione residente nel Capodistriano, contribuiscono alla caratterizzazione generale dei vari aspetti della nostra analisi sullo stato della lingua italiana. La loro presenza è rilevante per la nostra analisi. Essa, infatti, ci indica che questa presenza emerge a livello di percentuale statistica, poiché si presuppone che un italiano sia propenso e motivato all’uso della propria madre lingua quando, vivendo in ambiente plurilingue, ha l’opportunità e/o l’esigenza di farlo. Ti podatki kažejo minimalni vpliv, na odstotkovni ravni, italijansko govorečih anketirancev, ki predstavljajo številčno manjšino znotraj vzorca. Italijanski govorci kot del populacije, ki prebiva na Koprskem, prispevajo k splošni opredelitvi različnih vidikov pričujoče analize o stanju italijanskega jezika. Njihova prisotnost je za pričujočo analizo pomembna. Ta nam namreč kaže, da njihova prisotnost izstopa na ravni statističnega deleža, kajti mogoče je domnevati, da so Italijani naklonjeni in motivirani za rabo svojega maternega jezika, ko imajo v večjezičnem okolju, v katerem živijo, to možnost in/ali potrebo. Spesso o sempre Pogosto ali vedno Abbastanza Dovolj Mai o quasi mai Nikoli ali skoraj nikoli Non risponde Brez odgovora Comunicazione orale Ustna komunikacija Comunicazione scritta Pisna komunikacija Comunicazione via mail Komunikacija po el. pošti Fig. 16: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di lavoro (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 16: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na delovnem mestu (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 2.4. Frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati 2.4. Pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk La televisione è il mezzo di comunicazione di massa che viene seguito maggiormente in lingua italiana, segue la radio e poi la carta stampata. Televizija je sredstvo množičnega obveščanja, ki ga največ anketirancev spremlja v italijanskem jeziku, sledijo radio in tiskani mediji. Il 2,5% degli intervistati segue i programmi televisivi solo in lingua italiana e il 21,6% più in lingua italiana che slovena, mentre il 27,9% in entrambe le lingue. Il 6,9% degli intervistati ascolta la radio più in 2,5 % anketirancev spremlja televizijske programe samo v italijanskem jeziku, 21,6 % pogosteje v italijanskem kot v slovenskem jeziku, 27,9 % pa v obeh jezikih. 6,9 % anketirancev posluša radio pogo73 steje v italijanskem kot v slovenskem jeziku, 20,6 % anketirancev posluša radio v obeh jezikih. 14,2 % bere italijanski in slovenski tisk (sl. 17). italiano che in sloveno e il 20,6% degli intervistati l’ascolta in entrambe le lingue. Il 14,2% segue la stampa italiana e slovena (Fig.17). Tv Tv Radio Radio Legge Branje Solo italiano Samo v italijanščini Più ita che slo Pogosteje v ita kot slo Sia ita che slo Tako v ita kot v slo Più slo che ita Pogosteje v slo kot v ita Solo slo Samo v slo Fig. 17: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (campione, N=204) Sl. 17: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika, ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in tisk (vzorec, N=204) Per il sottogruppo del Capodistriano aumentano lievemente i valori percentuali per la fruizione dei mezzi di comunicazione di massa “più in italiano che in sloveno”, che sono del 29,9% per la tivù, del 9% per la radio e del 6% per la carta stampata. La variazione percentuale, peraltro, presente anche per le altre categorie di risposta, indicherebbe l’incidenza percentuale minima degli italofoni (Fig. 18). Pri podskupini s Koprskega se rahlo povečajo odstotkovne vrednosti za spremljanje medijev “pogosteje v italijanščini kot v slovenščini”, ki znašajo 29,9 % za televizijo, 9 % za radio in 6 % za tiskane medije. Sicer pa sprememba deleža, ki je opazna tudi pri drugih kategorijah odgovorov, verjetno kaže minimalno incidenco deleža italijansko govorečih anketirancev (sl. 18). Tv Tv Radio Radio Legge Branje Solo italiano Samo v italijanščini Più ita che slo Pogosteje v ita kot slo Sia ita che slo Tako v ita kot v slo Più slo che ita Pogosteje v slo kot v ita Solo slo Samo v slo Fig 18: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 18: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika, ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in tisk (podskupina s Koprskega, N=134) I dati per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano evidenziano un uso maggiore del mezzo televi- Podatki za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega kažejo večjo uporabo televi74 zijskega medija v italijanskem jeziku v primerjavi z drugimi načini uporabe: 3 % spremljajo samo italijanske programe, 27 % pogosteje spremlja v italijanskem kot v slovenskem in 25 % spremlja programe v obeh jezikih. S seštevkom teh treh deležev dobimo 55 % slovensko govorečih anketirancev, ki spremljajo televizijske programe v italijanskem jeziku. Če temu podatku dodamo še 29,4 % anketirancev, ki pogosteje spremljajo TV program v slovenskem kot v italijanskem jeziku, se prisotnost italijanskega jezika kaže v odstotkovni vrednosti 84,4 %. sivo in lingua italiana, rispetto a tutte le altre modalità d’uso: il 3% segue solo i programmi italiani, il 27% segue più in italiano che in sloveno e il 25% segue in entrambe le lingue. Sommando queste tre percentuali otteniamo il 55% di intervistati slavofoni che seguono programmi televisivi in lingua italiana. Se a questo dato associamo il 29,4% di intervistati che segue la tivù più in sloveno che in italiano, la presenza della lingua italiana si attesta al valore percentuale dell’84,4%. La radio viene ascoltata dal 7% degli intervistati più in italiano che in sloveno e dal 22% in entrambe le lingue. La stampa, invece, viene letta in entrambe le lingue dal 14% degli intervistati, il 3% legge più in italiano che in sloveno (Fig. 19). 7 % anketirancev posluša radio pogosteje v italijanskem kot slovenskem jeziku, 22 % pa v obeh jezikih. Tiskane medije v obeh jezikih bere 14 % anketirancev, 3 % berejo pogosteje v italijanskem kot v slovenskem jeziku (sl. 19). Tv Tv Radio Radio Legge Branje Solo italiano Samo v italijanščini Più ita che slo Pogosteje v ita kot slo Sia ita che slo Tako v ita kot v slo Più slo che ita Pogosteje v slo kot v ita Solo slo Samo v slo Fig. 19: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 19: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika, ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in tisk (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 3. CONCLUSIONI 3. ZAKLJUČKI Il campione di 204 dirigenti di enti locali e aziende d’interesse pubblico del Capodistriano e del Goriziano è al 63,2% di sesso femminile e il 91% dei casi appartiene alla fascia d’età tra i 20 e i 55 anni. Il livello d’istruzione è medio-alto: il 47% degli intervistati ha ultimato la scuola media e il 45% ha conseguito la laurea. L’area professionale dominante è quella economico-amministrativa (53%), seguita da quella tecnica (11%), commerciale (9%) e dal settore medico e sociale (9%). Vzorec 204 vodilnih v lokalnih ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem in Goriškem sestavlja 63,2 % ženskega spola. V 91 % primerov sodijo v starostno skupino med 20 in 55 let. Stopnja dosežene izobrazbe je srednja-visoka. 47 % anketirancev je končalo srednjo šolo, diplomiralo jih je 45 %. Prevladujoče poklicno področje je ekonomsko-upravno (53 %), sledijo mu tehniški (11 %) in komercialni poklici (9 %) ter zdravstveni in socialni sektor (9 %). 69 % anketirancev stalno prebiva na Koprskem, 23 % pa na Goriškem. Il 69% degli intervistati risiede nel Capodistriano ed il 23% nel Goriziano. 75 Italijanski knjižni jezik kot materni jezik dosega raven 6,9 %, istrsko narečje dosega raven 1 %. Slovenski knjižni jezik kot materni jezik dosega raven 85,3 %, hrvaški 2,9 %, srbski 2,5 % in slovensko narečje 2,5 %. L’italiano standard è lingua materna al livello del 6,9% e il dialetto istroveneto all’1%. Lo sloveno standard è lingua materna all’85,3%, la croata al 2,9%, la serba al 2,5% e il dialetto sloveno al 2,5%. L’apprendimento della lingua italiana avviene soprattutto a scuola, in famiglia e con gli amici. Prevale l’apprendimento scolastico che raggiunge il 71,6% di risposte. Una minima parte di intervistati ha imparato la lingua italiana sul posto di lavoro o frequentando corsi extrascolastici. Il fatto che l’italiano si apprenda anche con gli amici, attesta la presenza della lingua italiana anche nei domini informali della comunicazione sociale. Učenje italijanskega jezika poteka predvsem v šolah, v družini in s prijatelji. Prevladuje učenje v šoli, ki dosega 71,6 % odgovorov. Zelo majhen del anketirancev se je italijanskega jezika naučil na delovnem mestu oziroma z obiskovanjem izvenšolskih tečajev. Dejstvo, da se italijanščine naučijo tudi s prijatelji, potrjuje prisotnost italijanskega jezika tudi v neformalnih domenah socialne komunikacije. I dati sull’uso orale, scritto e via e-mail non ci indicano la distribuzione percentuale sull’uso dell’italiano in una “giornata tipo”. Il dato si riferisce alle varie modalità d’uso dell’italiano standard e/o dialetto istroveneto “quando questi viene usato”. In tal senso prevale l’uso orale e non ci sono grosse differenze tra l’uso scritto e quello via e-mail. Podatki o ustni in pisni rabi ter rabi za elektronsko pošto nam ne pokažejo odstotkovne porazdelitve o rabi italijanskega jezika v “običajnem dnevu”. Podatek se nanaša na različne načine rabe italijanskega knjižnega jezika in/ali istrskega narečja, “ko se ta uporablja”. V tem smislu prevladuje ustna raba, ni opaziti velikih razlik med pisno rabo in rabo za elektronsko pošto. Non si riscontrano grandi differenze tra l’uso dell’italiano standard e l’uso del dialetto istroveneto. Questo indicherebbe che, laddove è conosciuta lo standard lo è parimenti anche l’istroveneto. L’unica differenza si riscontra per l’uso più frequente dell’istroveneto con gli amici da parte del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano. Questo dato indica che a livello colloquiale e amicale viene preferito il dialetto all’italiano standard, e questo avviene proprio nell’area capodistriana dove l’istroveneto - come del resto in genere i dialetti locali - sono percepiti come codici linguistici che contribuiscono a diminuire la distanza sociale. Niso bile ugotovljene velike razlike med rabo italijanskega jezika in rabo istrskega narečja. To verjetno kaže, da tam, kjer obvladajo italijanski knjižni jezik, v enaki meri obvladajo tudi istrsko narečje. Edino razliko je moč ugotoviti glede pogostejše rabe istrskega narečja s prijatelji pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Ta podatek kaže, da na pogovorni in prijateljski ravni raje uporabljajo narečje kot italijanski knjižni jezik. To se dogaja prav na Koprskem, kjer istrsko narečje – kot sicer na splošno lokalna narečja – dojemajo kot jezikovni kod, ki prispeva k zmanjševanju družbene distance. L’italiano standard e il dialetto istroveneto vengono usati nell’ambiente di lavoro e in varie situazioni della vita quotidiana. I valori percentuali sono bassi, e si riferiscono mediamente a circa un quarto degli intervistati, sia a livello di campione sia per i sottogruppi del Capodistriano e degli slavofoni della stessa area. Prevale l’utilizzo a livello amicale, in famiglia, nei negozi, al bar e al ristorante. La presenza minima dell’italiano si riscontra nel mondo del lavoro, negli uffici pubblici e in banca. Questa presenza percentuale minima dell’uso della lingua italiana nel mondo del lavoro, negli uffici pubblici e in banca - che è comunque inferiore agli altri domini d’uso - indica che la lingua italiana, seppur paritetica a livello di normativa Italijanski knjižni jezik in istrsko narečje se uporabljata na delovnem mestu in v različnih okoliščinah v vsakdanjem življenju. Odstotkovne vrednosti so nizke in se v povprečju nanašajo na približno četrtino anketirancev, tako na ravni vzorca kot pri podskupinah s Koprskega in slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Prevladuje raba na prijateljski ravni, v družini, v prodajalnah, lokalih in restavracijah. Najnižjo prisotnost italijanščine je moč ugotoviti v delovnem okolju, javnih uradih in bankah. Ta najnižji delež rabe italijanskega jezika v delovnem okolju, javnih uradih in bankah – ki je vsekakor nižji od drugih domen rabe jezika – kaže, da italijanski jezik, čeprav enakovre76 istituzionale, non realizza pienamente le funzioni garantite dallo status normativo. den na ravni institucionalnih predpisov, funkcije, ki jo zagotavljajo zakoni in drugi predpisi, ne uresničuje v celoti. La percentuale più bassa di intervistati, del sottogruppo del Capodistriano, che dichiara di non usare mai o quasi mai l’italiano nelle diverse situazioni di vita quotidiana è del 53,7%; e si riferisce alle interazioni con gli amici. Questo dato indicherebbe che in media un intervistato su due usa all’occorrenza la lingua italiana in determinate situazioni della vita pubblica e privata. L’aspetto plurilingue degli intervistati emerge, ad es., dai dati sull’uso della lingua italiana con i mezzi di comunicazione di massa. In questo ambito si riscontrano i livelli d’utilizzo più alti. Le percentuali di intervistati che usano solo la lingua slovena sono, infatti, l’11,2% per la tivù, il 32,1% per la radio e il 34,3% per la carta stampata. Questi dati forniscono indicazioni sull’uso passivo della lingua italiana e non indicano quello attivo. Najnižji delež anketirancev - podskupina s Koprskega, ki navaja, da nikoli ali skoraj nikoli ne uporablja italijanščine v različnih situacijah v vsakdanjem življenju, znaša 53,7 %; nanaša se na prijateljske vezi. Ta podatek kaže, da v povprečju eden od dveh anketirancev po potrebi uporablja italijanski jezik v določenih situacijah v javnem in zasebnem življenju. Večjezični vidik anketirancev izhaja npr. iz podatkov o spremljanju italijanskega jezika v sredstvih množičnega obveščanja. Na tem področju je mogoče ugotoviti najvišjo raven uporabe. Deleži anketirancev, ki spremljajo samo slovenski jezik, dosegajo namreč 11,2 % za televizijo, 32,1 % za radio in 34,3 % za tiskane medije. Navedeni podatki kažejo na pasivno in ne na aktivno rabo italijanskega jezika. I dati sulle modalità d’utilizzo della lingua italiana (orale, scritto, e-mail), connesse alle varie situazioni della vita privata (famiglia, amici, negozi, banca, bar e ristorante), vanno interpretati anche alla luce della vicinanza territoriale dell’Italia. Per queste tre modalità d’uso, infatti, non si richiede espressamente qual è l’uso della lingua italiana nel solo ambito territoriale analizzato, ma in generale. Il confine “aperto”, di tipo europeo, agevola la mobilità giornaliera e vari tipi di scambi economici e culturali sia a livello concreto sia virtuale, il tutto indubbiamente a favore dell’utilizzo della lingua italiana, qualora l’interlocutore sloveno la conosca, altrimenti si ricorre all’uso di un’altra lingua, soprattutto l’inglese. Podatke o načinih uporabe italijanskega jezika (ustno, pisno, el. pošta), povezanih z različnimi situacijami v zasebnem življenju (družina, prijatelji, prodajalne, banke, lokali in restavracije), je potrebno razumeti tudi ob upoštevanju bližine italijanskega ozemlja. Pri teh treh načinih rabe se ne sprašuje izrecno, za katero rabo italijanskega jezika gre izključno na analiziranem ozemeljskem območju, temveč na splošno. “Odprta” meja evropskega tipa omogoča enostavnejšo dnevno mobilnost in različne vrste gospodarskih in kulturnih izmenjav na realni in virtualni ravni. Vse to je nedvomno v prid rabi italijanskega jezika, če ga slovenski sogovornik obvlada, sicer je potrebno uporabiti drug jezik, predvsem angleščino. A livello linguistico, la vicinanza territoriale dell’Italia ed i mezzi di comunicazione di massa, pongono gli italofoni in una situazione di “penisola linguistica dell’Italia”, cioè una realtà sociolinguistica agganciata alla dimensione linguistica italiana, ma staccata a livello geo-politico. Riteniamo che questo aspetto influisca sulla percentuale d’uso della lingua italiana ed offra maggiori possibilità di interazione linguistica in vari domini della vita pubblica e privata, non solo per gli italofoni ma anche per gli slavofoni del territorio confinante. Bližina italijanskega ozemlja in mediji na jezikovni ravni postavljajo italijanske govorce v položaj “italijanskega jezikovnega polotoka”, torej v sociolingvistične razmere, ki so povezane z italijansko jezikovno sfero, vendar ločene na geopolitični ravni. Meniva, da ta vidik vpliva na delež rabe italijanskega jezika in ponuja večje možnosti jezikovne interakcije v različnih domenah javnega in zasebnega življenja, ne le za italijanske, temveč tudi za slovenske govorce na obmejnem območju. Večjezični anketiranci iz našega vzorca, ne glede na to, ali gre za italijanske ali slovenske govorce, uporabljajo tudi italijanski knjižni jezik in/ali istrsko narečje. Italijanščino torej, odvisno od okoliščin, uporablja določen delež slovensko govorečih anketirancev. Gli intervistati plurilingui del nostro campione, indipendentemente se italofoni o slavofoni, utilizzano anche l’italiano standard e/o il dialetto istroveneto. L’italiano standard, pertanto, viene usato a seconda 77 delle circostanze da una determinata percentuale di intervistati slavofoni. La percentuale d’uso varia a seconda dei domini. È, comunque, più marcata nell’ambito privato. La percentuale d’utilizzo più alta si riscontra per il mezzo televisivo. Delež rabe se spreminja glede na domene. Vsekakor je izrazitejši v zasebnem okolju. Najvišji delež rabe je moč ugotoviti pri televiziji. Raba italijanskega jezika pri italijanskih in slovenskih govorcih prispeva k oblikovanju jezikovnih in kulturnih značilnostih tega prostora. Zbrani podatki potrjujejo, da je italijanska komponenta sestavni del tega večjezičnega in večkulturnega območja. Smotri pričujoče raziskave nama ne omogočajo nadaljnje poglobljene obravnave tega vidika. Podatki iz te raziskave so primerni za nadaljnjo obdelavo in analize, ki pa zaenkrat ostajajo nedokončane. Zaradi svoje specifike namreč predstavljajo uporabno podatkovno zbirko za druge študije in preučevanja. L’uso della lingua italiana, da parte dei parlanti italofoni e slavofoni, contribuisce a creare la connotazione linguistica e culturale del territorio. I nostri dati confermano che la componente italiana è parte integrante di questa territorialità plurilingue e pluriculturale. Le finalità della presente ricerca non ci consentono di approfondire ulteriormente questo aspetto. I dati della presente indagine si prestano ad ulteriori elaborazioni ed analisi, che per ora rimangono inevase, ma che nello specifico rappresentano una banca dati utilizzabile per altri studi e approfondimenti. Meniva, da 23 % anketirancev z območja Gorice prav tako prispeva k oblikovanju nekaterih vidikov jezikovne vitalnosti italijanskega jezika na celotnem obmejnem območju. Upoštevati je potrebno, da Goriška ni dvojezično območje in da gre prisotnost italijanskega jezika pripisati predvsem bližini Italije ter gospodarskim in kulturnim izmenjavam med dvema obmejnima regijama. Tudi to specifično lastnost omenjenega območja bi bilo potrebno dodatno temeljito preučiti v okviru drugih raziskav. Riteniamo che anche il 23% di intervistati del Goriziano contribuisce alla configurazione di alcuni aspetti della vitalità linguistica della lingua italiana per l’intero territorio confinante. Va considerato che il Goriziano non è territorio bilingue e che la presenza della lingua italiana si deve soprattutto alla vicinanza dell’Italia ed agli scambi economici e culturali tra le due realtà confinanti. Anche questa specificità del territorio andrebbe ulteriormente approfondita con altre ricerche. 78 Capitolo V V. poglavje ANALISI DEI DATI DEGLI STRUMENTI D’INDAGINE ANALIZA PODATKOV IZ RAZISKOVALNIH INSTRUMENTOV 1. I DATI DEL QUESTIONARIO 1. PODATKI IZ ANKETNEGA VPRAŠALNIKA L’analisi dei dati del Questionario si suddivide in quattro gruppi tematici e non segue l’ordine delle domande presentate nel Questionario, che sono distribuite in modo sparso per questioni di carattere metodologico. I gruppi tematici si riferiscono ai seguenti dati: 1. dati di percezione; 2. dati di opinione; 3. dati di atteggiamento; 4. dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana nell’area del Capodistriano. Analiza podatkov iz anketnega vprašalnika se deli na štiri tematske skupine in ne upošteva vrstnega reda vprašanj, predstavljenih v vprašalniku, ki so zaradi metodoloških lastnosti razpršena. Tematske skupine se nanašajo na naslednje podatke: 1. podatki o percepciji; 2. podatki o mnenju; 3. podatki o odnosu; 4. podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika na Koprskem. Podatki o percepciji, mnenju in odnosu so prikazani za vzorec (N=204), za podskupino anketirancev, ki stalno prebivajo na Koprskem (N=134), in, kjer se je zdelo primerno za namen raziskave, tudi za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega (N=118). I dati di percezione, di opinione e di atteggiamento vengono esposti per il campione (N=204), per il sottogruppo d’intervistati residenti nel territorio del Capodistriano (N=134), e laddove risulta pertinente per le finalità della ricerca anche per il sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano (N=118). Podatki, povezani s predpisi glede rabe italijanskega jezika, so bili zbrani samo za statutarno dvojezično območje Koprskega. Oblikovane so bile tri skupine. V prvi skupini so ustanove in podjetja javnega interesa s sedežem na Koprskem (N=132). Drugo skupino sestavljajo ustanove (N=64), tretjo pa podjetja (N=68) s sedežem na Koprskem. I dati relativi alla normativa sull’uso della lingua italiana sono stati rilevati soltanto per il territorio statutariamente bilingue del Capodistriano. Sono stati creati tre sottogruppi. Il primo è composto dagli enti e aziende d’interesse pubblico con sede nel Capodistriano (N=132). Il secondo è composto dagli enti (N=64) e il terzo dalle aziende (N=68) con sede nel Capodistriano. 1.1. Podatki o percepciji 1.1. Dati di percezione Podatki o percepciji se nanašajo na večjezično in večkulturno konotacijo Koprskega. Tem podatkom se približujejo podatki o individualni večjezičnosti, zlasti v zvezi z odgovori vodilnih v posameznih ustanovah in podjetjih, ki se nanašajo na njihovo percepcijo ravni znanja italijanskega jezika njihovih zaposlenih. I dati di percezione si riferiscono alla connotazione plurilingue e pluriculturale dell’area capodistriana. A questi dati si accostano quelli del plurilinguismo individuale, con riferimento specifico alla risposta dei dirigenti dei singoli enti e aziende, in merito alla loro percezione del livello di conoscenza della lingua italiana da parte dei loro dipendenti. Pri dveh vprašanjih o percepciji jezikovnih in kulturnih značilnosti območja, na katerem živi anketirana oseba, je bilo potrebno v odstotkovnih deležih izraziti oceno prisotnosti posameznih jezikov in kultur na tem območju. Odstotkovne vrednosti so bile razvrščene v pet kategorij odgovorov (sl. 20-23). Potrebno je opozoriti, da je kategorija “brez odgovora (B.o.)” najvišja med vsemi vprašanji z anketnega vprašalnika. Pri vprašanju o jezikovnih značilnostih se neodgovorjeni delež giblje od najmanj 18,6 % do največ 41,5 %, Per le due domande che riguardano la percezione della connotazione linguistica e culturale della zona in cui vive l’intervistato, si chiede di esprimere in valori percentuali la valutazione della presenza delle singole lingue e culture presenti sul territorio. I valori percentuali sono stati raggruppati in cinque categorie di risposta (Figg. 20-23). Va segnalato, che la categoria “non risponde (n.r.)”, risulta essere la più alta 79 tra tutte le domande del Questionario. Per la domanda sulla connotazione linguistica la non risposta va da un minimo del 18,6% ad un massimo del 41,5%, mentre per quella culturale va da un minimo del 16,4% ad un massimo del 24,6%. medtem ko se za kulturne značilnosti giblje od najmanj 16,4 % do največ 24,6 %. 1.1.1. Percepcija jezikovne konotacije tega območja 46,3 % anketirancev iz podskupine s Koprskega meni, da je italijanski jezik opredeljujoča lastnost tega območja od 0 do 10 %, 19,4 % pa jih meni, da je opredeljujoča lastnost od 11 do 20 %. 14,9 % jih dojema italijanski jezik kot opredeljujočo lastnost v deležu nad 20 % (sl. 20). 47,5% anketirancev iz podskupine slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je italijanski jezik opredeljujoča lastnost za to območje od 0 do 10 %, 17,8% pa jih meni, da je opredeljujoč od 11 do 20 %. 16,1 % jih dojema italijanski jezik kot opredeljujočo lastnost tega območja v deležu nad 20 % (sl. 21). 1.1.1. Percezione della connotazione linguistica del territorio Il 46,3% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano ritiene che la lingua italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 19,4% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 14,9% percepisce la lingua italiana con una caratterizzazione superiore al 20% (Fig. 20). Il 47,5% degli intervistati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene che la lingua italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 17,8% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 16,1% percepisce la lingua italiana con una caratterizzazione del territorio superiore al 20% (Fig. 21). 55,2 % anketirancev iz podskupine s Koprskega meni, da je istrsko narečje opredeljujoča lastnost tega območja od 0 do 10 %, 14,2 % pa jih meni, da je opredeljujoča od 11 do 20 %. 8,2 % jih dojema italijanski knjižni jezik kot opredeljujočo lastnost v deležu nad 20 % (sl. 20). 54,2 % anketirancev iz podskupine slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je istrsko narečje opredeljujoče za to območje od 0 do 10 %, 13,6 % pa jih meni, da je opredeljujoče od 11 do 20 %. 8,5 % jih dojema istrsko narečje kot opredeljujočo lastnost v deležu nad 20 % (sl. 21). Il 55,2% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano ritiene che il dialetto istroveneto caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 14,2% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. L’8,2% percepisce l’italiano standard con una caratterizzazione superiore al 20% (Fig. 20). Il 54,2% degli intervistati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene che il dialetto istroveneto caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 13,6% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. L’8,5% percepisce il dialetto istroveneto con una caratterizzazione del territorio superiore al 20% (Fig. 21). Pri ravneh, ki presegajo 20 %, večje število anketirancev iz obeh podskupin meni, da je italijanski knjižni jezik bolj opredeljujoč za večjezično območje kot istrsko narečje. Per i livelli superiori al 20%, un numero maggiore d’intervistati di entrambi i sottogruppi, ritiene che l’italiano standard caratterizza il territorio plurilingue più del dialetto istroveneto. Glede večjezične konotacije tega območja večina anketirancev iz obeh skupin dojema slovenski knjižni jezik kot prevladujoč jezik. Druge jezike (italijanščino, hrvaščino in srbščino) in narečja (istrsko in slovensko) dojemajo kot manjšinske jezike/narečja. Med manjšinskimi idiomi dojemajo kot bolj opredeljujoče: na prvem mestu slovensko narečje, sledi italijanski knjižni jezik, istrsko narečje se nahaja na tretjem mestu, sledi srbski jezik in kot zadnja še hrvaščina. Per la connotazione plurilingue del territorio, la maggioranza degli intervistati di entrambi i gruppi, percepisce lo sloveno standard come lingua dominante. Le altre lingue (italiano, croato e serbo) e dialetti (istroveneto e istrosloveno) vengono percepiti come lingue/dialetti minoritari. Tra gli idiomi minoritari quelli percepiti come maggiormente caratterizzanti sono: al primo posto il dialetto sloveno e a seguire l’italiano standard, il dialetto istroveneto si trova al terzo posto, ed a seguire la lingua serba, e per ultima quella croata. 80 Più del 31% / Več kot 31 % Da 21 a 30% / Od 21 do 30 % Da 11 a 20% / Od 11 do 20 % Da 0 a 10% / Od do 10 % N.r. / B.o. Croato Hvaščina Istroveneto Istrsko narečje Dialetto sloveno Slovensko narečje Italiano Italijanščina Sloveno Slovenščina Serbo Srbščina Sl. 20: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina s Koprskega, N=134) Fig. 20: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione del livello di connotazione linguistica del territorio (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Più del 31% / Več kot 31 % Da 21 a 30% / Od 21 do 30 % Da 11 a 20% / Od 11 do 20 % Da 0 a 10% / Od 0 do 10 % Croato Hrvaščina Istroveneto Dialetto sloveno IIstrsko narečje Slovensko narečje Italiano Italijanščina Sloveno Slovenščina Serbo Srbščina Fig. 21: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione del livello di connotazione linguistica del territorio (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 21: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 1.1.2. Percezione della connotazione culturale del territorio 1.1.2. Percepcija kulturne konotacije tega območja Il 38,8% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano ritiene che la cultura italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 18,7% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 26,1% percepisce la cultura italiana con una caratterizzazione superiore al 20% (Fig. 22). Il 37,3% degli intervistati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene che la cultura italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 19,5% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 25,4% percepisce la cultura italiana con una caratterizzazione del territorio superiore al 20% (Fig. 23). 38,8 % anketirancev iz podskupine s Koprskega meni, da je italijanska kultura opredeljujoča lastnost tega območja od 0 do 10 %, 18,7 % pa jih meni, da je opredeljujoča od 11 do 20 %. 26,1 % jih dojema italijansko kulturo kot opredeljujočo lastnost v deležu nad 20 % (sl. 22). 37,3 % anketirancev iz podskupine slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je italijanska kultura opredeljujoča za to območje od 0 do 10 %, 19,5 % pa jih meni, da je opredeljujoča od 11 do 20 %. 25,4 % jih dojema italijansko kulturo kot opredeljujočo lastnost tega območja v deležu nad 20 % (sl. 23). 81 I livelli di percezione, per entrambi i sottogruppi presi in esame, non si differenziano sostanzialmente tra loro. Questo indica che gli italofoni e gli slavofoni concordano tra loro. Ravni percepcije se pri obeh obravnavanih podskupinah bistveno ne razlikujejo med seboj. To kaže, da so italijansko in slovensko govoreči anketiranci enakega mnenja. Per la connotazione pluriculturale del territorio, la maggioranza degli intervistati di entrambi i sottogruppi percepisce la cultura slovena come la cultura dominante. Le altre tre culture, quella italiana, serba e croata, vengono percepite come culture minoritarie. Tra le culture minoritarie, quella italiana viene percepita come maggiormente caratterizzante, dopo quella slovena. Seguono, leggermente distanziate, la cultura serba e quella croata. Glede večkulturne konotacije tega območja večina anketirancev iz obeh podskupin dojema slovensko kulturo kot prevladujočo kulturo. Druge tri kulture, torej italijansko, srbsko in hrvaško, dojemajo kot manjšinske kulture. Med manjšinskimi kulturami dojemajo italijansko kulturo kot bolj opredeljujočo, takoj za slovensko. Sledita srbska in hrvaška kultura, ki rahlo zaostajata. Più del 31% / Več kot 31 % Da 21 a 30% / Od 21 do 30 % Da 11 a 20% / Od 11 do 20 % Da 0 a 10% / Od 0 do 10 % N.r. / B.o. Croata Hrvaška Italiana Italijanska Slovena Slovenska Fig. 22: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione del livello di connotazione culturale del territorio (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Serba Srbska Sl. 22: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina s Koprskega, N=134) 82 Più del 31% / Več kot 31 % Da 21 a 30% / Od 21 do 30 % Da 11 a 20% / Od 11 do 20 % Da 0 a 10% / Od 0 do 10 % N.r. / B.o. Croata Hrvaška Italiana Italijanska Slovena Slovenska Serba Srbska Fig. 23: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione del livello di connotazione culturale del territorio (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 23: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni kulturne konotacije tega območja (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 1.1.3. Percezione degli intervistati in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana 1.1.3. Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih Na ravni vzorca 53,4 % anketirancev meni, da njihovi zaposleni razumejo italijanski jezik, 39,7 % jih meni, da ta jezik govorijo, 41,2 % pa jih meni, da znajo brati v italijanščini. Visoki so tudi deleži pri odgovoru, ki se nanašajo na delno znanje razumevanja, govorjenja in branja v italijanskem jeziku (sl. 24). A livello di campione, il 53,4% degli intervistati, ritiene che i loro dipendenti capiscano la lingua italiana, il 39,7% ritiene che la parlino e il 41,2% ritiene che sappiano leggere in italiano. Sono elevate anche le percentuali di risposta che si riferiscono alla conoscenza parziale del capire, parlare e leggere in lingua italiana (Fig. 24). Na ravni podskupine s Koprskega 59,7 % anketirancev meni, da njihovi zaposleni razumejo italijanski jezik, 44 % jih meni, da ta jezik govorijo, 48,5 % pa jih meni, da znajo brati v italijanščini. Visoki so tudi deleži pri odgovoru, ki se nanašajo na delno znanje razumevanja, govorjenja in branja v italijanskem jeziku (sl. 25). A livello di sottogruppo del Capodistriano, il 59,7% degli intervistati, ritiene che i loro dipendenti capiscano la lingua italiana, il 44% ritiene che la parlino e il 48,5% ritiene che sappiano leggere in italiano. Sono elevate anche le percentuali di risposta che si riferiscono alla conoscenza parziale del capire, parlare e leggere in lingua italiana (Fig. 25). Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih je višje pri podskupini s Koprskega. Vendar s skupnim seštevkom deležev anketirancev, ki navajajo popolno znanje in tistih, ki navajajo delno znanje, pridemo do rezultata, ki je malone enak in zelo visok, tako pri vzorcu kot pri podskupini s Koprskega. Ta delež zajema skupaj okrog 93 % anketirancev. La percezione degli intervistati in merito alla conoscenza della lingua italiana da parte dei loro dipendenti è più alta per il sottogruppo del Capodistriano. Complessivamente, però, sommando le percentuali d’intervistati che dichiarano conoscenza totale e di quelli che dichiarano conoscenza parziale, otteniamo un risultato pressoché uguale e molto alto sia per il campione sia per il sottogruppo del Capodistriano. Questa percentuale si aggira complessivamente attorno al 93% d’intervistati. 83 Sì Da Parzialmente Delno No Ne Non risponde Brez odgovora Capiscono / Razumejo. Parlano / Govorijo. Leggono / Berejo. Fig. 24: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana (campione, N=204) Sl. 24: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih (vzorec, N=204) Sì / Da Parzialmente / Delno No / Ne Non risponde / Brez odgovora Capiscono / Razumejo Parlano / Govorijo Leggono / Berejo Fig. 25: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro percezione in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 25: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih (podskupina s Koprskega, N=134) 84 1.2. Dati di opinione 1.2. Podatki o mnenju 1.2.1. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene e sulla qualità di tale insegnamento 1.2.1. Mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in o kakovosti takega poučevanja Il 59% degli intervistati del campione è dell’opinione che la lingua italiana deve essere materia d’obbligo nelle scuole slovene (Fig. 26), della stessa opinione è il 68% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano (Fig. 27). Il 32% degli intervistati del campione e il 26% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano considerano l’insegnamento della lingua italiana “necessario ma non obbligatorio”. 59 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da mora biti italijanski jezik obvezen predmet v slovenskih šolah (sl. 26), enakega mnenja je 68 % anketirancev iz podskupine s Koprskega (sl. 27). 32 % anketirancev iz vzorca in 26 % anketirancev iz podskupine s Koprskega ocenjuje, da je poučevanje italijanskega jezika “potrebno, ne pa obvezno”. Deve essere obbligatorio Mora biti obvezno Necessario ma non deve essere obbligatorio Potrebno, vendar ne sme biti obvezno Non necessario né obbligatorio Niti potrebno niti obvezno Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 26: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene del Capodistriano (campione, N=204) Sl. 26: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah na Koprskem (vzorec, N=204) Deve essere obbligatorio Mora biti obvezno Necessario ma non deve essere obbligatorio Potrebno, vendar ne sme biti obvezno Non necessario né obbligatorio Niti potrebno niti obvezno Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 27: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 27: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134) 85 Per la qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole di lingua slovena del Capodistriano vengono richiesti tre tipi di opinioni: garantisce la comprensione della lingua italiana, fornisce strumenti per comunicare in lingua italiana e fornisce una preparazione per scrivere in italiano (Figg. 28-30). Glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem je potrebno navesti tri vrste mnenj: doseže raven razumevanja italijanskega jezika, usposablja za ustno sporazumevanje v italijanskem jeziku in usposablja za pisno sporazumevanje v italijanščini (sl. 28-30). Il 24% degli intervistati ritiene che l’italiano appreso a scuola sia di ottimo livello per la comprensione, il 20,6% lo ritiene di ottimo livello per la comunicazione orale ed il 19,6% lo ritiene di ottimo livello per la comunicazione scritta (Fig. 28). Le percentuali sono leggermente superiori per i due sottogruppi del Capodistriano e degli slavofoni del Capodistriano, ma per entrambi i gruppi le percentuali d’intervistati che ritengono ottimo il livello d’insegnamento dell’italiano è pressoché uguale (Figg. 29 e 30). 24 % anketirancev meni, da je italijanščina, ki se jo naučijo v šoli, na optimalni ravni za razumevanje, 20,6 % meni, da je na optimalni ravni za ustno sporazumevanje in 19,6 % meni, da je na optimalni ravni za pisno sporazumevanje (sl. 28). Deleži so rahlo višji pri dveh podskupinah s Koprskega in pri slovensko govorečih anketirancih s Koprskega, vendar je pri obeh skupinah delež anketirancev, ki meni, da je raven poučevanja italijanščine optimalna, malone enak (sl. 29 in 30). Le percentuali d’intervistati che ritengono sufficiente la conoscenza dell’italiano appreso nelle scuole slovene, per i tre livelli di comprensione della lingua italiana, sono più alte e vanno da un minimo di 58,3% per il campione ad un massimo del 67,8% per il sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano. Deleži anketirancev, ki menijo, da je znanje italijanščine, ki se jo naučijo v slovenskih šolah, zadovoljivo na vseh treh ravneh razumevanja italijanskega jezika, so višji in se gibljejo od najmanj 58,3 % pri vzorcu do največ 67,8 % pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Prevale, dunque, l’opinione che la qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole slovene sia di livello sufficiente, sia per la comprensione sia per la comunicazione orale e scritta, ed è prevalente anche l’opinione dell’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole di lingua slovena. Prevladuje torej mnenje, da je kakovost poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na zadovoljivi ravni, tako glede razumevanja kot za ustno in pisno komunikacijo. Prevladuje tudi mnenje o obveznem poučevanju italijanskega jezika v slovenskih šolah. Ottima Optimalna Sufficiente Zadovoljiva Insufficiente Nezadovoljiva Non risponde Brez odgovora Garantisce la comprensione Doseže raven razumevanja Fornisce strumenti per comunicare Usposablja za ustno sporazumevanje Prepara per scrivere Usposablja za pisno sporazumevanje Fig. 28: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole di lingua slovena del Capodistriano (campione, N=204) Sl. 28: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (vzorec, N=204) 86 Ottima Optimalna Sufficiente Zadovoljiva Insufficiente Nezadovoljiva Non risponde Brez odgovora Garantisce la comprensione Doseže raven razumevanja Fornisce strumenti per comunicare Usposablja za ustno sporazumevanje Prepara per scrivere Usposablja za pisno sporazumevanje Fig. 29: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole di lingua slovena del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 29: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134) Ottima Optimalna Sufficiente Zadovoljiva Insufficiente Nezadovoljiva Non risponde Brez odgovora Garantisce la comprensione Doseže raven razumevanja Fornisce strumenti per comunicare Usposablja za ustno sporazumevanje Prepara per scrivere Usposablja za pisno sporazumevanje Fig. 30: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole di lingua slovena del Capodistriano (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 30: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 87 1.2.2. Mnenje anketirancev o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale in o boljših možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju 1.2.2. Opinione degli intervistati sulla necessità per gli abitanti della costa di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza della lingua italiana offre per avere successo nella vita 65 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da je znanje italijanščine za prebivalce Obale “potrebno, ne sme pa biti obvezno”. To meni tudi 62 % anketirancev iz podskupine s Koprskega. Ugotovljeni so nižji deleži glede obveznega znanja italijanskega jezika, in sicer 24 % na ravni vzorca in 30 % pri podskupini s Koprskega (sl. 31 in 32). Kar zadeva mnenje o potrebnem znanju italijanskega jezika za večji uspeh v življenju, izhaja, da ga 21 % anketirancev šteje za nepogrešljivega, za 70 % je to znanje potrebno, ne pa nepogrešljivo. Deleži se le malo spremenijo pri podskupini s Koprskega (sl. 33 in 34). Il 65% d’intervistati del campione è dell’opinione che la conoscenza dell’italiano per gli abitanti della costa è “necessaria ma non deve essere obbligatoria”. Lo ritiene anche il 62% d’intervistati del sottogruppo del Capodistriano. Si hanno percentuali più basse per l’obbligatorietà di conoscere la lingua italiana che è del 24% a livello di campione e del 30% per il sottogruppo del Capodistriano (Figg. 31 e 32). Per quanto riguarda l’opinione sulla necessità di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella vita, emerge che il 21% degli intervistati la ritiene indispensabile e per il 70% è necessaria ma non indispensabile. Le percentuali variano di poco per il sottogruppo del Capodistriano (Figg. 33 e 34). Mnenje o pomenu znanja italijanskega jezika je zelo pozitivno. Znanje italijanskega jezika je razumljeno kot dejavnik, ki ponuja prebivalcem Koprskega boljše možnosti za uspeh v življenju. L’opinione sull’importanza di conoscere la lingua italiana è molto favorevole. La conoscenza della lingua italiana viene vista come un fattore che offre maggiori opportunità di successo nella vita per gli abitanti del Capodistriano. Deve essere obbligatoria Mora biti obvezno È necessaria ma non deve essere obbligatoria Je potrebno, vendar ne sme biti obvezno Non necessaria né obbligatoria Niti potrebno niti obvezno Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 31: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana (campione, N=204) Sl. 31: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale (vzorec, N=204) 88 Deve essere obbligatoria Mora biti obvezno È necessaria ma non deve essere obbligatoria Je potrebno, vendar ne sme biti obvezno Non necessaria né obbligatoria Niti potrebno niti obvezno Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 32: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 32: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale (podskupina s Koprskega, N=134) Indispensabile Nepogrešljivo Necessaria, ma non indispensabile Potrebno, a ne nepogrešljivo Non necessaria Ni potrebno Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 33: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella vita (campione, N=204) Sl. 33: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o potrebnem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale za večji uspeh v življenju (vzorec, N=204) Indispensabile Nepogrešljivo Necessaria, ma non indispensabile Potrebno, a ne nepogrešljivo Non necessaria Ni potrebno Non risponde Brez odgovora Fig. 34: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella vita (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 34: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o potrebnem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale za večji uspeh v življenju (podskupina s Koprskega, N=134) 89 1.2.3. Mnenje anketirancev o obvezni postavitvi napisov v italijanščini v krajih na Obali in o ohranjanju italijanskega jezika na obalnem območju 1.2.3. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località della costa e sulla persistenza della lingua italiana sul territorio costiero 55 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da so obvezni napisi v italijanskem jeziku v krajih na Obali “potrebni, vendar ne smejo biti obvezni”. To meni tudi 51% anketirancev iz podskupine s Koprskega. Ugotovljeni so nižji deleži glede obvezne prisotnosti napisov v italijanskem jeziku. To meni 33 % anketirancev iz vzorca in 39 % iz podskupine s Koprskega (sl. 35 in 36). Il 55% d’intervistati del campione è dell’opinione che le scritte obbligatorie in lingua italiana nelle località costiere sono “necessarie ma non devono essere obbligatorie”. Lo ritiene anche il 51% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano. Si hanno percentuali più basse per l’obbligatorietà di presenza delle scritte in lingua italiana. Lo ritiene il 33% degli intervistati del campione e il 39% del sottogruppo del Capodistriano (Figg. 35 e 36). Mnenje o obveznih napisih v italijanskem jeziku kaže, da samo tretjina vzorca meni, da je izvajanje institucionalne dvojezičnosti nujno potrebno. Prevladuje mnenje, po katerem so napisi v italijanskem jeziku “potrebni, ne pa obvezni”. Mnenje o “niti potrebnih, niti obveznih” napisih v italijanskem jeziku izpričuje 6 % anketirancev na ravni vzorca in 4 % iz podskupine na Koprskem. L’opinione sull’obbligatorietà delle scritte in lingua italiana, indica che solo un terzo del campione ritiene sia indispensabile applicare il bilinguismo istituzionale. Prevale l’opinione secondo la quale le scritte in lingua italiana sono “necessarie ma non obbligatorie”. L’opinione sulla “non necessità né obbligatorietà” delle scritte in lingua italiana si attesta al 6% d’intervistati a livello di campione e al 4% per il sottogruppo del Capodistriano. Kar zadeva mnenje o ohranjanju italijanskega jezika na Obali, izhaja, da 20 % anketirancev meni, da bo prisoten v manjši meri, 56 %, da bo dovolj prisoten, 18 % pa, da bo prisoten v veliki meri. Deleži se malo spremenijo pri podskupini s Koprskega (sl. 37 in 38). Per quanto riguarda l’opinione sulla persistenza della lingua italiana sulla costa emerge che il 20% degli intervistati ritiene che sarà poco presente, il 56% che sarà abbastanza presente e il 18% che sarà molto presente. Le percentuali variano di poco per il sottogruppo del Capodistriano (Figg. 37 e 38). Prevladuje mnenje, da so napisi v italijanskem jeziku “potrebni, ne pa obvezni”. Hkrati menijo, da bo italijanski jezik še naprej prisoten na obalnem območju. Polovica anketirancev iz vzorca meni, da bo prisoten “dovolj”, medtem ko se druga polovica skoraj v celoti v enaki meri deli na “malo” in “zelo”. Imamo torej polovico anketirancev, ki nam posredno povedo, da je po njihovem mnenju zaščita dvojezičnosti “potrebna”, vendar ni potrebno, da bi bila obvezna. Prevale l’opinione che le scritte in lingua italiana sono “necessarie ma non obbligatorie” e si ritiene che la lingua italiana continuerà ad essere presente nell’area costiera. La metà degli intervistati del campione ritiene che lo sarà “abbastanza”, mentre la quasi totalità dell’altra metà si divide in egual misura tra il “poco” e il “molto”. Abbiamo, dunque, la metà degli intervistati che ci fa sapere indirettamente che secondo loro la tutela del bilinguismo è “necessaria” ma non è necessario che sia obbligatoria. 90 Devono essere obbligatorie Morajo biti obvezni Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie So potrebni, ne smejo pa biti obvezni Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie Niso potrebni in ne smejo biti obvezni Altro Drugo Non risponde Brez odgovora Fig. 35: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulle scritte obbligatorie in lingua italiana, accanto a quelle in lingua slovena, nelle località costiere del Capodistriano (campione, N=204) Sl. 35: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznih napisih v italijanskem jeziku, poleg napisov v slovenskem jeziku, v obalnih krajih na Koprskem (vzorec, N=204) Devono essere obbligatorie Morajo biti obvezni Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie So potrebni, ne smejo pa biti obvezni Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie Niso potrebni in ne smejo biti obvezni Non risponde Brez odgovora Fig. 36: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla loro opinione sulle scritte obbligatorie in lingua italiana, accanto a quelle in lingua slovena, nelle località costiere del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 36: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznih napisih v italijanskem jeziku, poleg napisov v slovenskem jeziku, v obalnih krajih na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134) Per niente / Sploh ne Poco / Malo Abbastanza / Dovolj Molto / Zelo Troppo / Preveč Non risponde / Brez odgovora Fig. 37: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sulla presenza della lingua italiana parlata nel prossimo futuro sulla costa (campione, N=204) Sl. 37: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja o prisotnosti govorjenega italijanskega jezika na Obali v bližnji prihodnosti (vzorec, N=204) 91 Per niente / Sploh ne Poco / Malo Abbastanza / Dovolj Molto / Zelo Troppo / Preveč Non risponde / Brez odgovora Fig. 38: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sulla presenza della lingua italiana parlata nel prossimo futuro sulla costa (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Sl. 38: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja o prisotnosti govorjenega italijanskega jezika na Obali v bližnji prihodnosti (podskupina s Koprskega, N=134) 1.3. Dati di atteggiamento 1.3. Podatki o odnosu 1.3.1. Atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici 1.3.1. Odnos do medetničnih razmerij Gli atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici si riferiscono ai seguenti binomi comportamentali: piacevoli-spiacevoli, approfonditi-superficiali, soddisfacenti-insoddisfacenti e cooperativi-conflittuali. Si indaga sulla qualità dei rapporti intrattenuti con gli Italiani della CNI e con gli Italiani d’Italia (Fig. 39 e 40). I dati indicano - sia a livello di campione sia di sottogruppo di slavofoni del Capodistriano - l’esistenza di relazioni cooperative, soddisfacenti e piacevoli, che in parte rimangono a livelli di interrelazione neutrale e in parte sono più approfondite. Odnos do medetničnih razmerij se nanaša na naslednje vedenjske binome: prijetni-neprijetni, poglobljeni-površni, zadovoljivi-nezadovoljivi in kooperativni-konfliktni. Raziskuje se kakovost razmerij z Italijani italijanske narodne skupnosti (CNI) in z Italijani iz Italije (sl. 39 in 40). Podatki kažejo – tako na ravni vzorca kot pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, da obstajajo sodelovalna, zadovoljiva in prijetna razmerja, ki deloma ostajajo na ravni nevtralnih medsebojnih odnosov, deloma pa so bolj poglobljena. 92 Piacevoli / Prijetni Neutrali / Nevtralni Spiacevoli / Neprijetni N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI / Italijanska narodna skupnost Approfonditi / Poglobljeni Neutrali / Nevtralni Superficiali / Površni N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI / Italijanska narodna skupnost Soddisfacenti / Zadovoljivi Neutrali / Nevtralni Insoddisfacenti / Nezadovoljivi N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI = Italijanska narodna skupnost Cooperativi / Sodelovalni Neutrali / Nevtralni Conflittuali / Konfliktni N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI = Italijanska narodna skupnost Fig. 39: Distribuzione percentuale degli intervistati in base agli atteggiamenti di rapporti piacevole-spiacevole, superficiali-approfonditi, insoddisfacenti-soddisfacenti e conflittuali-cooperativi intrattenuti con Italiani d’Italia e con Italiani della CNI (campione, N=204) Sl. 39: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do razmerij prijetni-neprijetni, površni-poglobljeni, nezadovoljivi-zadovoljivi in konfliktni-sodelovalni, ki jih imajo z Italijani iz Italije in z Italijani italijanske narodne skupnosti CNI (vzorec, N=204) 93 Piacevoli / Prijetni Neutrali / Nevtralni Spiacevoli / Neprijetni N.r. / B.o. CNI / Italijanska narodna skupnost Italiani d’Italia / Italijani iz Italije Approfonditi / Poglobljeni Neutrali / Nevtralni Superficiali / Površni N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI / Italijanska narodna skupnost Soddisfacenti / Zadovoljivi Neutrali / Nevtralni Insoddisfacenti / Nezadovoljivi N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI / Italijanska narodna skupnost Cooperativi / Sodelovalni Neutrali / Nevtralni Conflittuali / Konfliktni N.r. / B.o. Italiani d’Italia / Italijani iz Italije CNI / Italijanska narodna skupnost Fig. 40: Distribuzione percentuale degli intervistati in base agli atteggiamenti di rapporti piacevole-spiacevole, superficiali-approfonditi, insoddisfacenti-soddisfacenti e conflittuali-cooperativi intrattenuti con Italiani d’Italia e con Italiani della CNI (slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 40: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do razmerij prijetni-neprijetni, površni-poglobljeni, nezadovoljivi-zadovoljivi in konfliktni-sodelovalni, ki jih imajo z Italijani iz Italije in z Italijani italijanske narodne skupnosti CNI (slovensko govoreči anketiranci s Koprskega, N=118) 94 1.3.2. Atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti dell’ambiente bilingue 1.3.2. Odnos do nekaterih vidikov dvojezičnega okolja Le qualità indagate sono sei e una soltanto può ritenersi più vicina anche a qualità della personalità del bilingue e precisamente: essere bilingui vuol dire essere più tolleranti verso le altre lingue e verso le persone in generale. Il 19,9% degli intervistati ritiene che il bilingue non è più tollerante del monolingue, il 22,1% lo ritiene abbastanza e il 55,9% ritiene che il bilingue sia più tollerante del monolingue. Raziskanih je bilo šest lastnosti in samo za eno je mogoče reči, da je bližja tudi osebnostnim lastnostim dvojezičnega govorca, natančneje: biti dvojezičen pomeni biti bolj strpen do drugih jezikov in do ljudi na splošno. 19,9 % anketirancev meni, da dvojezični govorec ni bolj strpen od enojezičnega govorca, 22,1 % meni, da je dovolj strpen, 55,9 % pa meni, da je dvojezični govorec bolj strpen od enojezičnega. Altre quattro qualità indagano sui seguenti aspetti: vivere in un ambiente bilingue arricchisce il singolo e l’intera società, la conoscenza di più lingue è una ricchezza, è bene conoscere più lingue perché così si ha la possibilità di conoscere altre culture interessanti e la conoscenza di più lingue aiuta a sviluppare l’attività economica. Per la maggioranza degli intervistati si riscontra un atteggiamento positivo a livelli percentuali molto alti. Druge štiri lastnosti raziskujejo naslednje vidike: življenje v dvojezičnem okolju bogati posameznika in celotno družbo, znanje več jezikov pomeni bogastvo, dobro je znati več jezikov, saj imamo tako možnost spoznati druge zanimive kulture, znanje več jezikov hkrati pomaga k razvoju gospodarske dejavnosti. Pri večini anketirancev je moč ugotoviti pozitiven odnos z zelo visokim deležem. Šesta lastnost se nanaša na nevarnost izgube lastne nacionalne identitete pri osebah, ki obvladajo več jezikov. Tudi tukaj 80,1 % anketirancev odgovori, da se ne strinjajo, ter tako znova potrdijo pozitiven odnos do dvojezičnih govorcev, ki kot taki ne tvegajo izgube svoje nacionalne identitete. 16,6 % pa meni, da obstaja nevarnost izgube identitete (sl. 41). La sesta qualità si riferisce al rischio di perdere la propria identità nazionale per le persone che conoscono più lingue. Anche qui gli intervistati rispondono all’80,1% di non essere d’accordo, riconfermando un atteggiamento positivo nei confronti del bilingue, che in quanto tale non rischia di perdere la propria identità nazionale. Il 16,6%, ritiene invece che esiste il rischio di perderla (Fig. 41). Opaziti je mogoče zelo naklonjen odnos do dvojezičnega okolja in do potencialnih lastnosti, ki jih lahko pripišemo osebnosti dvojezičnega govorca. Podatki o odnosu podskupine s Koprskega in podskupine slovensko govorečih anketirancev s Koprskega so podobni podatkom iz vzorca (sl. 42 in 43). Odnos anketirancev je torej v bistvu pozitiven do vseh vidikov dvojezičnega okolja, za katere je bila opravljena analiza. Si riscontra un atteggiamento sostanzialmente favorevole nei confronti dell’ambiente bilingue e delle potenziali qualità attribuibili alla personalità del bilingue. I dati sugli atteggiamenti del sottogruppo del Capodistriano e del sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano sono simili a quelli del campione (Figg. 42 e 43). L’atteggiamento degli intervistati è, dunque, sostanzialmente positivo per tutti gli aspetti dell’ambiente bilingue che sono stati analizzati. 95 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Poco o per niente Malo ali sploh ne N.r. B.o. Vivere in un ambiente bilingue arricchisce Življenje v dvojezičnem okolju bogati La conoConoscere Essere bilinpiù lingue gui significa scenza di più essere più lingue è una minaccia ricchezza l’identità tolleranti Znanje več Biti Znanje več jezikov jezikov dvojezičen pomeni ogroža pomeni biti bogatsvo identiteto bolj strpen Fig. 41: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue (campione, N=204) Conoscere Conoscere più lingue più lingue permette di aiuta conoscere l’economia più culture Znanje več Znanje več jezikov jezikov pomaga omogoča pri razvoju spoznavanje gospodarstva več kultur Sl. 41: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (vzorec, N=204) 96 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Poco o per niente Malo ali sploh ne N.r. B.o. Vivere in un ambiente bilingue arricchisce / Življenje v dvojezičnem okolju bogati Conoscere più lingue minaccia l’identità / Znanje več jezikov ogroža identiteto Essere bilingui significa essere più tolleranti / Biti dvojezičen pomeni biti bolj strpen La conoscenza di più lingue è una ricchezza / Znanje več jezikov pomeni bogatsvo Conoscere più lingue permette di conoscere più culture / Znanje več jezikov omogoča spoznavanje več kultur Fig. 42: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Conoscere più lingue aiuta l’economia / Znanje več jezikov pomaga pri razvoju gospodarstva Sl. 42: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (podskupina s Koprskega, N=134) 97 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Poco o per niente Malo ali sploh ne N.r. B.o. Vivere in un ambiente bilingue arricchisce / Življenje v dvojezičnem okolju bogati Conoscere più lingue minaccia l’identità / Znanje več jezikov ogroža identiteto Essere bilingui significa essere più tolleranti / Biti dvojezičen pomeni biti bolj strpen La conoscenza di più lingue è una ricchezza / Znanje več jezikov pomeni bogatsvo Conoscere più lingue permette di conoscere più culture / Znanje več jezikov omogoča spoznavanje več kultur Conoscere più lingue aiuta l’economia / Znanje več jezikov pomaga pri razvoju gospodarstva Fig. 43: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 43: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (podskupina slovenski govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 1.3.3. Atteggiamenti relativi ad alcune qualità dell’individuo bilingue 1.3.3. Odnos do nekaterih lastnosti dvojezičnega posameznika La serie di domande che indaga sugli atteggiamenti relativi alle qualità dell’individuo bilingue prende in esame sei qualità. Queste qualità si riferiscono alla rilevanza della presenza sociale della lingua italiana, all’opportunità di conoscerla e agli effetti che ne possono derivare in ambiente bilingue. Questa serie di atteggiamenti affronta tre aspetti potenzialmente positivi e tre aspetti potenzialmente negativi del bilinguismo, analizzati nella realtà locale del Capodistriano (Figg. 44 e 46). Gli aspetti potenzialmente positivi sono: è giusto che sulla costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche; vorrei che i miei figli parlassero l’italiano; la conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana. Gli aspetti potenzialmente negativi sono: se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano; la conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità Vrsta vprašanj, ki raziskujejo odnos do lastnosti dvojezičnega posameznika, obravnava šest lastnosti. Te lastnosti se nanašajo na pomen socialne prisotnosti italijanskega jezika, na možnost znanja jezika in na vplive, ki jih le-ta lahko ima v dvojezičnem okolju. Ta vrsta odnosov obravnava tri potencialno pozitivne vidike in tri potencialno negativne vidike dvojezičnosti, za katere je bila opravljena analiza v lokalnem okolju na Koprskem (sl. 44-46). Potencialno pozitivni vidiki so: prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju; želim si, da bi moji otroci govorili italijansko; znanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture. Potencialno negativni vidiki so: če si dvojezičen, ne znaš dobro niti slovenskega, niti italijanskega jezika; znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku; dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini. 98 Pri treh potencialno pozitivnih vidikih se delež anketirancev, ki se strinjajo ali popolnoma strinjajo, giblje od 61,8 % do 81,4 %. Minimalno se spremeni pri podskupini s Koprskega in pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. espressive in lingua slovena; bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza. Per i tre aspetti potenzialmente positivi la percentuale d’intervistati che è d’accordo o totalmente d’accordo va dal 61,8% all’81,4%, e cambia minimamente per il sottogruppo del Capodistriano e per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano. Pri treh potencialno negativnih vidikih se delež anketirancev, ki se nikakor ne strinjajo ali deloma strinjajo, giblje od 80 % do 86,3 %. Minimalno se spremeni pri podskupini s Koprskega in pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Per i tre aspetti potenzialmente negativi, la percentuale d’intervistati che è per niente o poco d’accordo varia dall’80% all’86,3%, e cambia minimamente per il sottogruppo del Capodistriano e per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano. Odstotkovne vrednosti odgovorov “nikakor ali deloma”, ki kažejo prisotnost negativnega odnosa, se gibljejo od najmanj 13 % do največ 18,1 % za potencialno pozitivne vidike. Pri negativnih se odgovori “strinjam se ali popolnoma se strinjam” gibljejo od 2,5 % do 6 %. Imamo torej precej raznoliko povprečje, kar zadeva posamezne negativne odnose, ki pa se kažejo na povprečno nizkih ravneh. I valori percentuali di risposte “per niente o poco”, che indicano la presenza di atteggiamenti negativi, vanno da un minimo del 13% ad un massimo del 18,1% per gli aspetti potenzialmente positivi. Per quelli negativi le risposte “d’accordo o totalmente d’accordo” vanno dal 2,5% al 6%. Si ha, dunque, una media comunque variegata per quanto riguarda i singoli atteggiamenti negativi, che però si attesta a livelli mediamente bassi. V pretežni meri izstopa pozitiven odnos do znanja in rabe italijanskega jezika, hkrati pa tudi do možnosti spoznavanja italijanske kulture. V enaki meri znanje italijanskega jezika ne šteje kot ovira, niti za kakovost znanja slovenskega jezika, niti za kakovost medetničnih odnosov. Večina anketirancev si želi, da bi njihovi otroci znali italijansko. Emerge, predominante, l’atteggiamento positivo nei confronti della conoscenza e dell’uso della lingua italiana, nonché nei confronti della possibilità di conoscere la cultura italiana. Parimenti, la conoscenza della lingua italiana non viene considerata un ostacolo, né per la qualità della conoscenza della lingua slovena, né per la qualità dei rapporti interetnici, e la maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri figli parlassero l’italiano. Se confrontiamo questi dati con quelli dell’atteggiamento nei confronti dell’ambiente bilingue si riscontra coerenza nelle risposte: gli atteggiamenti risultano essere positivi per la maggioranza degli intervistati in entrambe le batterie di domande analizzate. Če te podatke primerjamo s podatki glede odnosa do dvojezičnega okolja, ugotovimo skladnost v odgovorih: kaže se pozitiven odnos pri večini anketirancev v obeh sklopih analiziranih vprašanj. 99 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Niente o poco Nič ali malo N.r. B.o. È giusto che sulla Costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche / Prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju Se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano / Če si dvojezičen, ne znaš dobro niti slovenskega niti italijanskega jezika La conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena / Znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku Vorrei che i miei figli parlassero l’italiano / Želim, da bi moji otroci govorili italijansko La conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana / Znanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture Fig. 44: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (campione, N=204) Bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza / Dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini Sl. 44: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z možnostjo znanja jezika (vzorec, N=204) 100 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Niente o poco Nič ali malo N.r. B.o. È giusto che sulla Costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche / Prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju Se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano / Če si dvojezičen, ne znaš dobro niti slovenskega niti italijanskega jezika La conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena / Znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku Vorrei che i miei figli parlassero l’italiano / Želim, da bi moji otroci govorili italijansko La conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana / Znanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture Fig. 45: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza / Dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini Sl. 45: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z možnostjo znanja jezika (podskupina s Koprskega, N=134) 101 D’accordo o totalmente d’accordo Se strinja ali popolnoma strinja Abbastanza Dovolj Niente o poco Nič ali malo N.r. B.o. È giusto che sulla Costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche / Prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju Se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano / Če si dvojezičen, ne znaš dobro niti slovenskega niti italijanskega jezika La conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena / Znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku Vorrei che i miei figli parlassero l’italiano / Želim, da bi moji otroci govorili italijansko La conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana / Znanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture Bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza / Dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini Fig. 46: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 46: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z možnostjo znanja jezika (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 1.3.4. Atteggiamenti relativi all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale 1.3.4. Odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in neformalne dvojezičnosti L’ultima serie di domande sugli atteggiamenti indaga su cinque aspetti del bilinguismo istituzionale scritto e orale e precisamente: vedere le scritte bilingui per strada, eventi sociali in due lingue (bilingui), servizi disponibili in due lingue sia nel settore pubblico sia privato, media e giornali disponibili in due lingue. Il sesto aspetto riguarda il bilinguismo orale di tipo informale: sentire parlare due lingue per strada (Figg. 47 e 49). Le quattro categorie di risposta - niente, poco, abbastanza e molto - sono indicate con termini concettuali e non numerici. Le risposte “abbastanza” e “molto” indicano un atteggiamento prevalentemente Zadnja vrsta vprašanj o odnosu raziskuje pet vidikov pisne in ustne institucionalne dvojezičnosti, natančneje: pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici, družabni dogodki v obeh jezikih (dvojezični), storitve v obeh jezikih, tako v javnem kot zasebnem sektorju, mediji in časopisi na voljo v dveh jezikih. Šesti vidik se nanaša na neformalno ustno dvojezičnost: na ulici slišijo govoriti oba jezika (sl. 47, sl. 48 in sl. 49). Štiri kategorije odgovorov – nič, malo, dovolj in zelo – so označene s konceptualnimi in ne številčnimi pojmi. Odgovora “dovolj” in “zelo” označujeta pretežno pozitivni odnos, medtem ko “nič” ali “malo” označujeta pretežno negativni odnos. 102 Delež anketirancev, ki so odgovorili “zelo” pri vseh šestih vidikih institucionalne in neformalne dvojezičnosti, se giblje od največ 42,2 % do najmanj 20,6 %. 42,2 % se nanaša na dvojezične napise na ulici, 20,6 % pa se nanaša na to, da je na ulici slišati govoriti oba jezika. Ugotoviti je mogoče, da samo eden od petih anketirancev meni, da je za dvojezično območje zelo pomembno, da je na ulici mogoče slišati oba jezika družbenega okolja. Podoben je tudi delež 24 % anketirancev, ki meni, da je zelo pomembno, da se družabni dogodki odvijajo v obeh jezikih. positivo, mentre “niente” e “poco” indicano un atteggiamento prevalentemente negativo. La percentuale degli intervistati che ha risposto “molto” a tutti e sei gli aspetti del bilinguismo istituzionale e informale varia da un massimo del 42,2% a un minimo del 20,6%. Il 42,2% si riferisce alle scritte bilingui per strada e il 20,6% si riferisce al sentir parlare due lingue per strada. Emerge che solo un intervistato su cinque ritiene che per un’area bilingue sia molto importante sentire parlare per strada tutte e due le lingue dell’ambiente sociale. Analoga anche la percentuale del 24% d’intervistati che ritiene sia molto importante, che gli eventi sociali si svolgano in due lingue. Razlike so tudi med deleži odgovorov za javni in zasebni sektor: 33 % anketirancev meni, da je “zelo” pomembno, da so storitve v javnem sektorju na voljo v obeh jezikih, medtem ko za zasebni sektor ta delež anketirancev dosega 26,5 %. Ti podatki verjetno kažejo, da se večji pomen pripisuje institucionalni dvojezičnosti v javnem sektorju. Ci sono differenze, anche, tra le percentuali di risposta per il settore pubblico e privato: il 33% d’intervistati ritiene “molto” importante che nel settore pubblico i servizi siano disponibili in due lingue, mentre per il settore privato tale percentuale d’intervistati è del 26,5%. Questi dati indicherebbero che viene data maggiore importanza al bilinguismo istituzionale nel settore pubblico. 34,8 % anketirancev meni, da je “zelo” pomembno, da so mediji in časopisi na voljo v obeh jezikih. Če analiziramo podatke, zbrane pri obeh podskupinah, in sicer pri podskupini s Koprskega in podskupini slovenskih govorcev s Koprskega, se bistveno ne razlikujejo. Rahlo se povečajo odstotkovne vrednosti pri kategorijah odgovorov “zelo” in “dovolj” pomembno. Pomen, ki se pripisuje storitvam v javnem in zasebnem sektorju, na voljo v obeh jezikih, brez razlik med obema sektorjema, se povzpne na 48,3 %. Il 34,8% d’intervistati ritiene sia “molto” importante che i media ed i giornali siano disponibili in due lingue. I dati non si differenziano in maniera sostanziale se analizzati per i due sottogruppi, quello del Capodistriano e degli slavofoni del Capodistriano. Aumentano leggermente i valori percentuali nelle categorie di risposta “molto” e “abbastanza” importante. Sale al 48,3% la rilevanza da attribuire ai servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico e privato, senza distinzione tra i due settori. Ugotoviti je mogoče, da so napisi na ulici ter mediji in časopisi v obeh jezikih, najpomembnejši elementi dvojezičnega območja. Sledijo storitve v javnem sektorju, na voljo v obeh jezikih. Storitve v zasebnem sektorju, ki so na voljo v obeh jezikih, so za naš vzorec manj pomembne. Zadnja na lestvici po pomenu sta dva vidika, in sicer slišati govoriti oba jezika na ulici in družabni dogodki v obeh jezikih. Spričo tega je mogoče ugotoviti, da je za večino anketirancev pomembno spoštovanje formalne dvojezičnosti. Emerge che le scritte per strada, i media e i giornali in due lingue sono gli aspetti più importanti per un’area bilingue. Seguono i servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico. I servizi disponibili in due lingue nel settore privato risultano essere meno importanti per il nostro campione. Ultimi in graduatoria per importanza risultano essere i due aspetti del sentire parlare due lingue per strada e degli eventi sociali in due lingue. Emerge, pertanto, che per la maggioranza degli intervistati è importante il rispetto del bilinguismo formale. 103 Molto / Veliko Abbastanza / Dovolj Poco / Malo Niente / Nič N.r. / B.o. Vedere le scritte bilingui per strada / Pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici Sentire parlare due lingue per strada / Slišati govoriti oba jezika na ulici Eventi sociali in due lingue / Družabni dogodki v obeh jezikih Servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico / Storitve v obeh jezikih v javnem sektorju Fig. 47: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (campione, N=204) Servizi disponibili in due lingue nel settore privato / Storitve v obeh jezikih v zasebnem sektorju Media e giornali disponibili in due lingue / Mediji in časopisi na voljo v obeh jezikih Sl. 47: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti (vzorec, N=204) 104 Molto / Zelo Abbastanza / Dovolj Poco / Malo Niente / Nič N.r. / B.o. Vedere le scritte bilingui per strada / Pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici Sentire parlare due lingue per strada / Slišati govoriti oba jezika na ulici Eventi sociali in due lingue / Družabni dogodki v obeh jezikih Servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico / Storitve v obeh jezikih v javnem sektorju Fig. 48: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (sottogruppo del Capodistriano, N=134) Servizi disponibili in due lingue nel settore privato / Storitve v obeh jezikih v zasebnem sektorju Media e giornali disponibili in due lingue / Mediji in časopisi na voljo v obeh jezikih Sl. 48: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti (podskupina s Koprskega, N=134) 105 Molto / Zelo Abbastanza / Dovolj Poco / Malo Niente / Nič N.r. / B.o. Vedere le scritte bilingui per strada / Pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici Sentire parlare due lingue per strada / Slišati govoriti oba jezika na ulici Eventi sociali in due lingue / Družabni dogodki v obeh jezikih Servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico / Storitve v obeh jezikih v javnem sektorju Servizi disponibili in due lingue nel settore privato / Storitve v obeh jezikih v zasebnem sektorju Media e giornali disponibili in due lingue / Mediji in časopisi na voljo v obeh jezikih Fig. 49: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118) Sl. 49: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118) 1.4. Dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana 1.4. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika I dati relativi all’applicazione delle leggi che tutelano e garantiscono l’uso istituzionale della lingua italiana si riferiscono alla sola area del Capodistriano. In Slovenia sono in vigore una serie di leggi, delibere e accordi a livello internazionale a tutela della CNI. Agli intervistati è stato chiesto se nel loro ente/azienda viene usata la lingua italiana per fornire informazioni scritte di vario genere dentro e fuori all’ente/azienda (insegne, orari, avvisi agli sportelli, materiali informativi, modulistica e sito internet) (Figg. 50-52). Podatki v zvezi z izvajanjem zakonov, ki ščitijo in zagotavljajo institucionalno rabo italijanskega jezika, se nanašajo zgolj na Koprsko. V Sloveniji je v veljavi veliko zakonov, sklepov in sporazumov na mednarodni ravni, ki ščitijo italijansko narodno skupnost. Anketirancem je bilo zastavljeno vprašanje, ali se v njihovi ustanovi/podjetju uporablja italijanski jezik pri posredovanju različnih pisnih informacij znotraj in zunaj ustanove/podjetja (table, urniki, obvestila na okencih, informativna gradiva, obrazci in spletna stran) (sl. 50-52). Ugotovljena je bila določena razlika med ustanovami in podjetji v zvezi s prisotnostjo italijanskega jezika, ki gre v prid ustanov. Podatki kažejo, da so vodilni v ustanovah navedli pogostejšo rabo italijanskega jezika v primerjavi z vodilnimi v podjetjih, tako na vizualni kot na pisni ravni. Po besedah anketirancev ustanove namestijo dvojezične table v 71,2 % prime- Si rileva l’esistenza di una certa differenza tra enti ed aziende, per quanto concerne la presenza della lingua italiana, che va a favore degli enti. I dati indicano che i dirigenti degli enti hanno dichiarato un uso maggiore della lingua italiana, rispetto ai dirigenti delle aziende, sia a livello visivo sia scritto. A detta degli intervistati gli enti espongono l’insegna bilingue nel 71,2% (ossia 46 enti su 64) dei casi, mentre le aziende 106 rov (oziroma 46 ustanov od 64), medtem ko podjetja to storijo v 44,1 % primerov (oziroma 30 podjetij od 68). Drug dvojezični vidik, ki je zastopan z višjim deležem, je namestitev dvojezičnega urnika: 63,6 % za ustanove (oziroma 41 ustanov od 64) in 61,8 % za podjetja (oziroma 42 podjetij od 68). Vodilni v ustanovah trdijo, da se v 62,1 % primerov (oziroma v 40 ustanovah od 64) vidna dvojezičnost na okencih spoštuje z napisi v italijanskem jeziku znotraj ustanove, ta delež pa pri podjetjih dosega 38,2 % (oziroma 26 podjetij od 68). Občutno pa delež pade pri dvojezičnih gradivih, ki so na voljo znotraj ustanove ali podjetja. Pri prvih dosega raven 42,4 % (oziroma 27 ustanov od 64), pri slednjih pa približno 23,5 % (oziroma 16 podjeti od 68). Delež ustanov oz. podjetij, kjer je moč ugotoviti rabo pisanega italijanskega jezika, se precej poveča, če dodamo delež izjav o delnem izvajanju. Pri dvojezičnih napisih v ustanovah dosega 84,8 % (oziroma 54 ustanov od 64), v podjetjih pa 75 % (oziroma 51 podjetij od 68). Dvojezični urniki so nameščeni v 75,7 % ustanov (oziroma v 48 ustanovah od 64) in v 79,4 % podjetij (oziroma v 54 podjetjih od 68), medtem ko vidna dvojezičnost na okencih dosega 81,8 % v ustanovah (oziroma v 52 ustanovah od 64) in 63,2 % v podjetjih (oziroma v 43 podjetjih od 68). Dvojezična spletna stran je “na voljo” v 19,7 % (oziroma v 13 ustanovah od 64) in “delno na voljo” v 13,6 % ustanov (oziroma v 9 ustanovah od 64), oziroma 14,7 % (oziroma v 10 podjetjih od 68) in 8,8 % podjetij (oziroma v 6 podjetjih od 68). lo fanno nel 44,1% dei casi (ossia 30 aziende su 68). L’altro aspetto bilingue, presente a livelli percentuali più alti, è l’esposizione dell’orario bilingue: 63,6% per gli enti (ossia 41 enti su 64) e 61,8% per le aziende (ossia 42 aziende su 68). I dirigenti degli enti sostengono che nel 62,1% dei casi viene rispettato il bilinguismo visivo agli sportelli con indicazioni scritte in lingua italiana all’interno dell’ente (ossia 40 enti su 64), mentre per le aziende si ha la percentuale del 38,2% (ossia 26 aziende su 68). Scende, invece di molto la percentuale dei materiali bilingui reperibili all’interno. Per gli enti siamo ai livelli del 42,4% (ossia 27 enti su 64) e per le aziende del 23,5% circa (ossia 16 aziende su 68). La percentuale degli enti/aziende dove si riscontra l’uso della lingua italiana scritta aumenta di molto se aggiungiamo la percentuale di dichiarazioni dell’applicazione parziale. Per le insegne bilingui degli enti si arriva all’84,8% (ossia 54 enti su 64) e per quelle delle aziende al 75% (ossia 51 aziende su 68). L’orario bilingue viene esposto nel 75,7% degli enti (ossia 48 enti su 64) e nel 79,4% dalle aziende (ossia 54 aziende su 68), mentre il bilinguismo visivo agli sportelli si ha nell’81,8% degli enti (ossia 52 enti su 64) e nel 63,2% delle aziende (ossia 43 aziende su 68). Il sito internet bilingue è “presente” nel 19,7% (ossia 13 enti su 64) e “parzialmente presente” nel 13,6% degli enti (ossia 9 enti su 64). Esso è “presente” nel 14,7% (ossia 10 aziende su 68) e “parzialmente presente” nell’8,8% delle aziende (ossia 6 aziende su 68). Dai dati delle dichiarazioni dei dirigenti, emerge che circa il 20% di enti/aziende (ossia 26 enti/aziende su 132) afferma di non applicare la normativa sul bilinguismo. Nell’insieme emerge un quadro che attesta l’esistenza dell’uso manchevole della lingua italiana. C’è una grande varietà di situazioni che, a livello generale, indica l’esistenza di una situazione di precarietà. Si rileva l’esistenza di una percentuale rilevante di enti e aziende che non usano o usano parzialmente la lingua italiana. Laddove è presente, la lingua italiana, viene usata nei modi più disparati. Il grande divario esistente tra la percentuale d’insegne bilingui e la percentuale di modulistica bilingue reperibile, indica l’impossibilità per gli italofoni di usufruire dei servizi nella loro madrelingua in circa i due terzi degli enti e aziende del territorio. Questi dati indicano che la “forma” viene rispettata all’esterno, ma poi la “sostanza” manca all’interno. Iz podatkov na podlagi izjav vodilnih izhaja, da približno 20 % ustanov/podjetij (oziroma 26 ustanov/ podjetij od 132) ne izvaja predpisov o dvojezičnosti. Iz celotne slike je moč ugotoviti pomanjkljivo rabo italijanskega jezika. Obstaja veliko najrazličnejših okoliščin, ki na splošni ravni kažejo na negotovo stanje. Ugotovljen je bil občuten delež ustanov in podjetij, ki ne uporabljajo ali le delno uporabljajo italijanski jezik. Kjer pa je italijanski jezik vendarle prisoten, se uporablja na najrazličnejše načine. Veliko neskladje med deležem dvojezičnih napisov in deležem dvojezičnih obrazcev, ki so na voljo, kaže na nezmožnost govorcev italijanskega jezika, da bi uporabljali storitve v svojem maternem jeziku v približno dveh tretjinah ustanov in podjetij na tem območju. Ti podatki kažejo, da se spoštuje zunanji “videz”, znotraj pa ni “vsebine”. 107 Sì / Da Parzialmente / Delno No / Ne Non risponde / Brez odgovora Insegne bilingui / Dvojezične table Orario bilingue Dvojezični urnik Bilinguismo visivo Vidna dvojezičnost Materiale bilingue Dvojezična gradiva Fig. 50: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’ente o nell’azienda che dirigono (sottogruppo enti e aziende del Capodistriano, N=132) Modulistica bilingue Dvojezični obrazci Sito Internet Spletne strani Sl. 50: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih vidikov dvojezičnosti v ustanovi ali podjetju, ki ga vodijo (podskupina ustanov in podjetij s Koprskega, N=132). Sì Da Parzialmente Delno No Ne Non risponde Brez odgovora Insegne bilingui / Dvojezične table Orario bilingue / Dvojezični urnik Bilinguismo visivo / Vidna dvojezičnost Materiale bilingue / Dvojezična gradiva Fig. 51: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’ente che dirigono (sottogruppo enti del Capodistriano, N=64) Modulistica bilingue / Dvojezični obrazci Sito Internet / Spletne strani Sl. 51: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih vidikov dvojezičnosti v ustanovi, ki jo vodijo (podskupina ustanov s Koprskega, N=64). 108 Sì Da Parzialmente Delno No Ne Non risponde Brez odgovora Insegne bilingui / Dvojezične table Orario bilingue / Dvojezični urnik Bilinguismo visivo / Vidna dvojezičnost Materiale bilingue / Dvojezična gradiva Modulistica bilingue / Dvojezični obrazci Sito Internet / Spletne strani Fig. 52: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’azienda che dirigono (sottogruppo aziende del Capodistriano, N=68) Sl. 52: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih vidikov dvojezičnosti v podjetju, ki ga vodijo (podskupina podjetij s Koprskega, N=68). 1.5. Conclusioni 1.5. Zaključki I dati di percezione, opinione e atteggiamento del Questionario confermano l’esistenza di una connotazione plurilingue e pluriculturale del territorio costiero del Capodistriano. La maggioranza degli intervistati percepisce la lingua slovena come lingua dominante. Le altre lingue (italiano, croato e serbo) e dialetti (istroveneto e sloveno) vengono percepiti come lingue/dialetti minoritari. Tra gli idiomi minoritari quelli percepiti come maggiormente caratterizzanti sono al primo posto il dialetto sloveno ed a seguire l’italiano standard. Il dialetto istroveneto si trova al terzo posto, ed a seguire la lingua serba, e per ultima quella croata. Per quanto riguarda l’aspetto pluriculturale, la maggioranza degli intervistati percepisce la cultura slovena come cultura dominante. Le altre tre culture, quella italiana, serba e croata, vengono percepite come culture minoritarie. Tra le culture minoritarie, quella italiana viene percepita come maggiormente caratterizzante dopo quella slovena. Seguono, leggermente distanziate, la cultura serba e quella croata. Podatki iz anketnega vprašalnika o percepciji, mnenju in odnosu potrjujejo večjezično in večkulturno konotacijo obalnega koprskega območja. Večina anketirancev dojema slovenski jezik kot prevladujoči jezik. Druge jezike (italijanščino, hrvaščino in srbščino) in narečja (istrsko in slovensko) dojemajo kot manjšinske jezike/narečja. Med manjšinskimi idiomi dojemajo slovensko narečje kot bolj opredeljujoče (na prvem mestu), sledi italijanski knjižni jezik. Istrsko narečje se nahaja na tretjem mestu, sledi srbski jezik, na zadnjem je hrvaščina. Glede večkulturnega vidika večina anketirancev dojema slovensko kulturo kot prevladujočo kulturo. Druge tri kulture, torej italijansko, srbsko in hrvaško, dojemajo kot manjšinske kulture. Med manjšinskimi kulturami dojemajo italijansko kulturo kot bolj opredeljujočo, takoj za slovensko. Sledita srbska in hrvaška kultura, ki rahlo zaostajata. Mnenje o pomenu znanja italijanskega jezika je zelo pozitivno. Znanje italijanskega jezika je razumljeno kot znanje, ki ponuja boljše možnosti za uspeh 109 v življenju. Podatek o mnenju anketirancev glede znanja italijanskega jezika njihovih zaposlenih kaže, da približno 93 % anketirancev ocenjuje, da njihovi zaposleni “obvladajo” in “delno obvladajo” italijanski jezik. Gre za zelo visok delež, in čeprav ne kaže objektivne ravni jezikovne kompetence zaposlenih, vendarle opozarja na določeno stopnjo znanja. Glede dejanskega izvajanja vidne dvojezičnosti prevladuje mnenje, da so napisi v italijanskem jeziku “potrebni, ne pa obvezni”. Menijo pa, da bo italijanski jezik še naprej prisoten na obalnem območju. Polovica anketirancev meni, da bo prisoten “dovolj”, medtem ko se druga polovica skoraj v celoti v enaki meri deli na “malo” in “zelo”. L’opinione sull’opportunità di conoscere la lingua italiana è molto favorevole. La conoscenza della lingua italiana viene vista come una conoscenza che offre maggiori opportunità di successo nella vita. Il dato sull’opinione degli intervistati, in merito alla conoscenza della lingua italiana dei loro dipendenti, rileva che circa il 93% d’intervistati ritiene che i loro dipendenti “conoscono” e “conoscono parzialmente” la lingua italiana. È una percentuale molto alta, e anche se non indica oggettivamente il livello di competenza linguistica dei dipendenti, ne segnala comunque un determinato livello di conoscenza. Per la realizzazione concreta del bilinguismo visivo prevale l’opinione che considera le scritte in lingua italiana “necessarie ma non obbligatorie”, mentre si ritiene che la lingua italiana continuerà ad essere presente nell’area costiera. La metà degli intervistati ritiene che lo sarà “abbastanza”, mentre la quasi totalità dell’altra metà si divide in egual misura tra il “poco” e il “molto”. Podatki v zvezi z družbeno distanco kažejo, da obstajajo sodelovalna, zadovoljiva in prijetna razmerja, ki deloma ostajajo na ravni nevtralnih medsebojnih odnosov, deloma pa so bolj poglobljena. Na splošno je moč ugotoviti pozitiven odnos do večjezičnega okolja, ki je razumljeno kot bogastvo, tako na kulturni ravni kot po potencialih za gospodarski razvoj. V pretežni meri izstopa pozitiven odnos anketirancev do znanja in rabe italijanskega jezika, hkrati pa tudi do možnosti spoznavanja italijanske kulture. Znanje italijanskega jezika ne šteje kot ovira, niti za kakovost znanja slovenskega jezika niti za kakovost medetničnih odnosov; večina anketirancev si želi, da bi njihovi otroci znali italijansko. I dati concernenti la distanza sociale indicano l’esistenza di relazioni cooperative, soddisfacenti e piacevoli, che in parte rimangono a livelli di interrelazioni neutrali e in parte sono più approfondite. In generale, si riscontra un atteggiamento favorevole nei confronti dell’ambiente plurilingue che viene visto come una ricchezza, sia a livello culturale sia per le potenzialità di sviluppo a livello economico. Emerge, predominante, l’atteggiamento positivo degli intervistati nei confronti della conoscenza e dell’uso della lingua italiana, nonché nei confronti della possibilità di conoscere la cultura italiana. La conoscenza della lingua italiana non viene considerata un ostacolo, né per la qualità della conoscenza della lingua slovena, né per la qualità dei rapporti interetnici, e la maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri figli parlassero l’italiano. Iz našega vzorca izhaja rahlo drugačen odnos do različnih vidikov, povezanih z rabo italijanskega jezika. Prvi interval anketirancev z zelo jasnim in konstruktivnim odnosom, ki pozitivno dojema pojav dveh jezikov in kultur v stiku. Drugi interval izraža negotov odnos, saj navaja svoje odgovore v nevtralnem smislu “dovolj”, “potrebno, ne pa obvezno”, “potrebno, ne pa nepogrešljivo”. Tretji interval anketirancev izraža negativni odnos. Odnos do nekaterih vidikov rabe italijanskega jezika na neformalni ravni se nanaša na “konkretni vidik” dvojezičnosti: toponimika, table, napisi, slišati govoriti oba jezika na ulici itd. Gre za vidike, povezane z življenjsko prisotnostjo pisanega in govorjenega italijanskega jezika. V tem smislu anketiranci menijo, da so za dvojezično območje zelo pomembni napisi v dveh jezikih na ulici, v medijih in časopisih. Manjši pomen pripisujejo vidiku, da je na ulici mogoče slišati govoriti oba jezika, in družabnim dogodkom v obeh jezikih. Zelo pomembno je, da so storitve v javnem Nel nostro campione esiste un atteggiamento lievemente diversificato nei confronti dei vari aspetti connessi all’uso della lingua italiana. Esiste una prima fascia d’intervistati con un atteggiamento molto chiaro e propositivo che recepisce positivamente il fenomeno di due lingue e culture in contatto. La seconda fascia esprime un atteggiamento incerto che concentra le proprie risposte nell’area neutrale dell’“abbastanza”, “necessaria ma non obbligatoria”, “necessaria ma non indispensabile”. La terza fascia d’intervistati esprime un atteggiamento negativo. 110 Gli atteggiamenti nei confronti di alcuni aspetti dell’uso della lingua italiana a livello informale si riferiscono “all’aspetto concreto“ del bilinguismo: toponomastica, insegne, scritte, sentire parlare due lingue per strada, ecc. Si tratta degli aspetti connessi alla presenza vitale della lingua italiana scritta e parlata. In tal senso, gli intervistati ritengono che per un’area bilingue sono molto importanti le scritte per strada, i media e i giornali in due lingue. Minore importanza viene attribuita all’aspetto del sentire parlare due lingue per strada ed agli eventi sociali in due lingue. È molto importante che i servizi nel settore pubblico siano disponibili in due lingue, mentre è meno importante che i servizi siano disponibili in due lingue nel settore privato. sektorju na voljo v obeh jezikih, medtem ko je manj pomembno, da so storitve v obeh jezikih na voljo v zasebnem sektorju. Dai dati di opinione, percezione e atteggiamento emerge, complessivamente, un atteggiamento favorevole nei confronti dell’uso della lingua italiana, dei suoi parlanti e fruitori, e dei vari aspetti sociali connessi alla presenza della stessa. Rileviamo la presenza di molte risposte nella fascia intermedia-neutrale ed una minima parte di dichiarazioni contrarie all’uso della lingua italiana. Con i dati a nostra disposizione non siamo in grado di valutare il livello di conoscenza della lingua italiana del nostro campione di slavofoni plurilingui. Gli intervistati fanno valutazioni molto alte per quanto concerne il livello di comprensione e potenziale uso della lingua italiana parlata dai loro dipendenti. Poleg obstoječega pozitivnega odnosa do rabe italijanskega jezika je bila ugotovljena pomanjkljiva institucionalna raba italijanskega jezika. Zakoni, ki ščitijo njegovo rabo, se ne izvajajo povsod, kjer pa se izvajajo, je to v večini primerov pomanjkljivo in/ali nepopolno. V ustanovah in podjetjih, kjer je prisoten italijanski jezik, obstajajo številne okoliščine, ki vključujejo rabo, ustrezno po obliki in vsebini, pa vse do popolne odsotnosti italijanskega jezika. Tako stanje kaže, da glede rabe italijanskega jezika na institucionalni ravni vladajo zelo negotove razmere. Gledano v celoti pa podatki o mnenju, percepciji in odnosu razkrivajo pozitiven odnos do rabe italijanskega jezika, do njegovih govorcev in uporabnikov ter do različnih socialnih vidikov, povezanih s prisotnostjo italijanskega jezika. Ugotavljava visok delež odgovorov v intervalu srednje-nevtralno in zelo majhen del izjav, ki rabi italijanskega jezika nasprotujejo. S podatki, ki smo jih imeli na voljo, ne moremo oceniti ravni znanja italijanskega jezika pri našem vzorcu večjezičnih slovenskih govorcev. Anketiranci zelo visoko ocenjujejo raven razumevanja in potencialne rabe govorjenega italijanskega jezika pri svojih zaposlenih. Accanto all’esistenza di atteggiamenti favorevoli nei confronti dell’uso della lingua italiana, si constata essere manchevole l’uso istituzionale della lingua italiana. Le leggi che ne tutelano l’uso non vengono applicate dappertutto e quando si attua l’applicazione questa risulta essere manchevole e/o carente nella maggioranza dei casi. Negli enti e nelle aziende dove è presente la lingua italiana esiste una moltitudine di situazioni, che vanno dall’uso corretto nella forma e nella sostanza, all’assoluta mancanza della presenza della lingua italiana. Questo stato di cose indica che l’uso della lingua italiana, a livello istituzionale, soggiace a una situazione di grande precarietà. 111 2. I DATI DELLA GRIGLIA DI OSSERVAZIONE 2. PODATKI IZ OPAZOVALNEGA LISTA I dati della Griglia di osservazione forniscono informazioni sull’applicazione del bilinguismo visivo (insegne, orari, informazione agli sportelli), scritto (modulistica, informazioni varie) e multimediale (sito internet), nonché informazioni sulla competenza linguistica bilingue del personale (Figg. 53 e 55). Podatki iz opazovalnega lista ponujajo informacije o izvajanju vidne (table, urniki, obvestila na okencih), pisne (različne informacije, obrazci) in multimedijske dvojezičnosti (spletne strani), ter informacije o dvojezičnih jezikovnih kompetencah osebja (sl. 53-55). Per quanto riguarda il bilinguismo visivo degli enti/aziende del Capodistriano si rileva che il 90,2% di insegne sono bilingui (ossia 119 enti/aziende su 132) e l’87,1% ha l’orario scritto bilingue (ossia 115 enti/aziende su 132). Il bilinguismo visivo agli sportelli è presente all’87,9% (ossia 116 enti/aziende su 132), mentre la modulistica bilingue è reperibile nel 42,4% dei casi (ossia 56 enti/aziende su 132). V zvezi z vidno dvojezičnostjo v ustanovah/ podjetjih na Koprskem je moč ugotoviti, da je 90,2 % tabel dvojezičnih (oziroma 119 ustanov/podjetij od 132), 87,1 % pa jih ima dvojezične urnike (oziroma 115 ustanov/podjetij od 132). Vidna dvojezičnost na okencih je prisotna v 87,9 % (oziroma v 116 ustanovah/podjetjih od 132), dvojezični obrazci pa so na voljo v 42,2 % primerov (oziroma v 56 ustanovah/podjetjih od 132). Per quanto riguarda il bilinguismo visivo degli enti si rileva il 90,6% d’insegne bilingui (ossia 58 enti su 64) e nell’84,4% dei casi l’orario scritto bilingue (ossia 57 enti su 64). Il bilinguismo visivo agli sportelli è presente all’87,5% (ossia 56 enti su 64), mentre la modulistica bilingue è reperibile nel 39,1% dei casi (ossia 25 enti su 64). I dati percentuali cambiano di poco per il bilinguismo nelle aziende. Si nota una maggiore percentuale di materiale informativo bilingue (52,9%, ossia 36 aziende su 68) e di modulistica bilingue (45,6%, ossia 31 aziende su 68). V zvezi z vidno dvojezičnostjo v ustanovah je moč ugotoviti 90,6 % dvojezičnih tabel (oziroma v 58 ustanovah od 64), v 84,4 % primerov pa dvojezične urnike (oziroma v 57 ustanovah od 64). Vidna dvojezičnost na okencih je prisotna v 87,5 % (oziroma v 56 ustanovah od 64), dvojezični obrazci pa so na voljo v 39,1 % primerov (oziroma v 25 ustanovah od 64). Podatki o deležih se le rahlo spremenijo pri dvojezičnosti v podjetjih. Opaziti je večji delež dvojezičnih informativnih gradiv (52,9 % oziroma v 36 podjetjih od 68) in dvojezičnih obrazcev (45,6 % oziroma v 31 podjetjih od 68). È stato riscontrato che presso gli enti, laddove esiste la modulistica bilingue, i moduli in lingua italiana sono scritti correttamente nel 39,1% dei casi (ossia 25 enti su 64), mentre presso le aziende lo sono al 36,8% (ossia 25 aziende su 68). Le istruzioni in lingua italiana per la compilazione dei moduli sono presenti nel 12,5% degli enti (ossia 8 enti su 64) e nell’11,8% delle aziende (ossia 8 aziende su 68). Questi due ultimi valori percentuali sono molto bassi e indicano, a livello pratico, le poche possibilità esistenti per l’utente italofono di poter usufruire dell’uso scritto della lingua italiana nel settore dei servizi pubblici. Ugotovljeno je bilo, da so v ustanovah, ki imajo na voljo dvojezične obrazce, obrazci v italijanskem jeziku pravilno napisani v 39,1 % primerov (oziroma v 25 ustanovah od 64), v podjetjih pa ta delež dosega 36,8 % (oziroma 25 podjetij od 68). Navodila v italijanskem jeziku za izpolnjevanje obrazcev so na voljo v 12,5 % ustanov (oziroma v 8 ustanovah od 64) in v 11,8 % podjetij (oziroma v 8 podjetjih od 68). Zadnji dve odstotkovni vrednosti sta zelo nizki in na praktični ravni kažeta, da ima italijansko govoreči uporabnik le poredkoma možnost za pisno rabo italijanskega jezika na področju javnih storitev. In merito alla presenza multimediale della lingua italiana nei siti web o portali degli enti e delle aziende, è stato rilevato che la lingua italiana compare accanto allo sloveno nell’intestazione del sito nel 42,2% dei casi degli enti (ossia 27 enti su 64) e nel 27,9% delle aziende (ossia 19 aziende su 68). Tutte le sezioni del sito sono tradotte nel 17,2% dei casi degli enti (ossia 11 enti su 64) e nel 13,2% delle aziende (ossia 9 azien- Glede multimedijske prisotnosti italijanskega jezika, t.j. na spletnih straneh ali portalih ustanov in podjetij je bilo ugotovljeno, da se italijanski jezik pojavlja ob slovenskem jeziku ob naslovih spletnih mest v 42,2 % primerih, ko gre za ustanove (oziroma pri 27 ustanovah od 64) in v 27,9 %, ko gre za podjetja 112 de su 68)39. La presenza parziale dell’italiano nelle sezioni dei portali interessa il 25% degli enti (ossia 16 enti su 64) e il 14,7% delle aziende (ossia 10 aziende su 68)40, mentre l’italiano non compare nelle sezioni del 57,8% degli enti (ossia 37 enti su 64) e del 72,1% delle aziende (ossia 49 aziende su 68). (oziroma v 19 podjetjih od 68). Vsa poglavja na spletnih mestih so bila prevedena v 17,2 % primerov, ko gre za ustanove (oziroma v 11 ustanovah od 64) in v 13,2 %, ko gre za podjetja (oziroma v 9 podjetjih od 68)39. Delna prisotnost italijanskega jezika v posameznih poglavjih portalov zanima 25% ustanov (oziroma 16 ustanov od 64) in 14,7 % podjetij (oziroma 10 podjetij od 68)40, medtem ko se italijanščina ne pojavlja v poglavjih 57,8 % ustanov (oziroma v 37 ustanovah od 64) ter v 72,1 % podjetij (oziroma v 49 podjetjih od 68). Per quanto riguarda la competenza linguistica del personale, è stato rilevato che la lingua italiana è conosciuta a livello concettuale dall’84,4% del personale degli enti (ossia 57 enti su 64), e dall’89,7% del personale delle aziende (ossia 61 aziende su 68). La conoscenza linguistica della lingua italiana si ha per il 67,2% del personale degli enti (ossia 43 enti su 64) e per il 72,1% del personale delle aziende (ossia 49 aziende su 68). Se a queste percentuali della competenza linguistica del personale aggiungiamo quelle segnalate come competenza parziale si arriva ad una media del 90% circa di competenza linguistica in lingua italiana. V zvezi z jezikovnimi kompetencami osebja je bilo ugotovljeno, da strokovne izraze v italijanskem jeziku pozna 84,4 % zaposlenih v ustanovah (oziroma v 57 ustanovah od 64) in 89,7 % zaposlenih v podjetjih (oziroma v 61 podjetjih od 68). Jezikovno poznavanje italijanskega jezika ima 67,2 % zaposlenih v ustanovah (oziroma v 43 ustanovah od 64) in 72,1 % zaposlenih v podjetjih (oziroma v 49 podjetjih od 68). Če tem deležem jezikovnih kompetenc zaposlenih dodamo kompetence, ki so označene kot delne, dobimo povprečje približno 90 % jezikovnih kompetenc v italijanskem jeziku. A fronte dell’alto valore percentuale di competenza/conoscenza linguistica riscontrato tra il personale e soprattutto dell’uso della lingua italiana su insegne, nell’esposizione dell’orario di lavoro e delle informazioni scritte agli sportelli, si ha un valore percentuale mediamente dimezzato per la presenza di modulistica bilingue e di informazioni scritte in lingua italiana, con un 15,2% dei portali di enti/aziende aventi tutte le sezioni anche in italiano (ossia 20 enti/aziende su 132). La percentuale scende ancora per quanto riguarda la correttezza della lingua italiana scritta e scende ai valori minimi (12,1%) per quanto riguarda la reperibilità di istruzioni in lingua italiana. V primerjavi z visoko odstotkovno vrednostjo jezikovne kompetence/jezikovnega poznavanja med zaposlenimi in še zlasti, ko gre za ugotovljeno rabo italijanskega jezika na tablah, urnikih in pisnih informacijah na okencih, je odstotkovna vrednost v povprečju prepolovljena pri razpoložljivih dvojezičnih obrazcih in pisnih informacijah v italijanskem jeziku, pri čemer ima 15,2 % portalov ustanov/podjetij vse spletne vsebine tudi v italijanskem jeziku (oziroma 20 ustanov/podjetij od 132). Delež je še nižji, kar zadeva pravilnost pisanega italijanskega jezika, in se še dodatno spusti na minimalno vrednost (12,1 %) pri razpoložljivih navodilih v italijanskem jeziku. Un aspetto molto rilevante per l’uso scritto della lingua italiana è la sua correttezza. Questo aspetto risulta essere manchevole. La percentuale minima d’istruzioni reperibili in lingua italiana ci indica, in effetti, che l’uso della lingua italiana non viene curato nei dettagli. Mancando questi aspetti, che sono espressamente focalizzati all’uso concreto della lingua italiana da parte dell’utente, emerge la quasi impossibilità di farne un uso appropriato, garantito e funzionale all’operazione/attività che si deve svolgere. Zelo pomemben vidik pri pisni rabi italijanskega jezika je njegova pravilnost. Ta vidik je pomanjkljiv. Minimalni delež navodil, ki so na voljo v italijanskem jeziku, nam dejansko kaže, da raba italijanskega jezika ni skrbno nadzorovana. Odsotnost teh vidikov, ki so izrecno osredotočeni na konkretno rabo italijanskega jezika s strani uporabnika, kaže na to, da je ustrezna, zajamčena in funkcionalna raba pri postopkih oz. Dunque, meno di un ente/azienda su due, il 42,5% (ossia 56 enti/aziende su 132), mette a dispoTutte le sezioni o contenuti del sito sono presenti anche in lingua italiana. 40 La pagina iniziale e/o alcune sezioni o contenuti del sito sono presenti anche in lingua italiana. Vsa poglavja in vsebine na spletnih straneh so tudi v italijanskem jeziku. 40 Naslovna stran in/ali posamezna poglavja ali vsebine na spletnih straneh so tudi v italijanskem jeziku. 39 39 113 dejavnostih, ki jih je potrebno opraviti, skoraj nemogoča. sizione la modulistica in lingua italiana, solo il 37,9% dei moduli è scritto correttamente (ossia 50 enti/aziende su 132), mentre le istruzioni per la compilazione in lingua italiana sono presenti solo nel 12,1% dei casi (ossia 16 enti/aziende su 132). Torej manj kot ena ustanova/podjetje od dveh, se pravi 42,5 % (oziroma 56 ustanov/podjetij od 132), ima na voljo obrazce v italijanskem jeziku, samo 37,9 % obrazcev je napisanih pravilno (oziroma v 50 ustanovah/podjetjih od 132), medtem ko so navodila za izpolnjevanje v italijanskem jeziku na voljo samo v 12,1 % ustanov (oziroma v 16 ustanovah/podjetjih od 132). Emerge che, a conti fatti, ci ritroviamo con una percentuale minima di enti e aziende che sono in regola con tutti gli aspetti dell’applicazione del bilinguismo istituzionale verificati con la presente indagine. L’applicazione del bilinguismo istituzionale si ha quando, accanto alla lingua slovena, la lingua italiana viene usata correttamente per le insegne, per l’orario di lavoro, per le informazioni agli sportelli, per il materiale informativo, con la modulistica (scritta in maniera corretta), con le istruzioni per la compilazione dei moduli in lingua italiana (scritte in maniera corretta), con il sito internet completamente bilingue ed è conosciuta e parlata dal personale che è a diretto contatto col pubblico. Navsezadnje je moč ugotoviti, da imamo minimalni delež ustanov in podjetij, ki izpolnjujejo vse vidike izvajanja institucionalne dvojezičnosti, kar je potrdila naslednja raziskava: izvajanje institucionalne dvojezičnosti pomeni, da se poleg slovenskega jezika pravilno uporablja italijanski jezik na tablah, na urnikih, pri informacijah na okencih, v informativnih gradivih, v obrazcih (napisanih pravilno), v navodilih za izpolnjevanje obrazcev v italijanskem jeziku (napisanih pravilno), na v celoti dvojezičnih spletnih straneh ter da ga obvladajo in govorijo zaposleni, ki so v neposrednem stiku z javnostjo. Con i dati della Griglia di osservazione sull’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana, emerge che viene attuato il rispetto formale - di facciata - con insegne, orari e informazioni bilingui agli sportelli. Da qui in poi c’è un calo repentino della presenza della lingua italiana, con una situazione di precarietà sia nei portali degli enti/aziende sia nel settore della modulistica in lingua italiana e ancor di più nella reperibilità d’istruzioni in lingua italiana. Se non è presente il modulo bilingue, o quello scritto in lingua italiana, per l’utente italofono diventa impossibile l’uso della lingua italiana. Analogamente, se il dipendente non conosce e/o se conosce ma non comunica in lingua italiana, per l’utente italofono diventa quasi impossibile l’uso della lingua italiana. Podatki z opazovalnega lista o izvajanju predpisov glede rabe italijanskega jezika kažejo, da je za to na videz poskrbljeno s tablami, urniki in dvojezičnimi informacijami na okencih. Od tu naprej pa je opaziti nagel upad prisotnosti italijanskega jezika, negotove razmere tako na spletnih portalih ustanov/podjetij kot tudi na področju obrazcev v italijanskem jeziku, še bolj pa pri navodilih v italijanskem jeziku, ki so na voljo. Če ni dvojezičnih obrazcev oziroma obrazcev, napisanih v italijanskem jeziku, postane raba italijanskega jezika za italijansko govorečega uporabnika nemogoča. Podobno se zgodi, če uslužbenec ne obvlada in/ali če obvlada, vendar ne komunicira v italijanskem jeziku. Raba italijanskega jezika postane za italijansko govorečega uporabnika skoraj nemogoča. 114 Fig. 53: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale negli enti e aziende del Capodistriano (N=132) 115 Presenza delle istruzioni in italiano per la compilazione Navodila v italijanščini za izpolnjevanje obrazcev so na voljo Sito con intestazione bilingue Spletna stran z dvojezično naslovnico Tutte le sezioni sono tradotte Vsi sklopi so prevedeni Correttezza linguistica dei moduli Jezikovna pravilnost obrazcev Reperibilità di modulistica bilingue Dvojezični obrazci so na voljo Conoscenza concettuale in lingua italiana Poznavanje strokovnih izrazov v italijanskem jeziku Conoscenza linguistica della lingua italiana Jezikovno poznavanje italijanskega jezika Presenza di materiale informativo bilingue Dvojezična informativna gradiva so na voljo Bilinguismo visivo agli sportelli Vidna dvojezičnost na okencih Orario bilingue Dvojezični urnik Insegna bilingue Dvojezične table Sì Da Parzialmente Delno No Ne Sl. 53: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v ustanovah in podjetjih s Koprskega (N=132) Fig. 54: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale negli enti del Capodistriano (N=64) 116 Tutte le sezioni sono tradotte Vsi sklopi so prevedeni Sito con intestazione bilingue Spletna stran z dvojezično naslovnico Presenza delle istruzioni in italiano per la compilazione Navodila v italijanščini za izpolnjevanje obrazcev so na voljo Correttezza linguistica dei moduli Jezikovna pravilnost obrazcev Reperibilità di modulistica bilingue Dvojezični obrazci so na voljo Conoscenza linguistica della lingua italiana Jezikovno poznavanje italijanskega jezika Conoscenza concettuale in lingua italiana Poznavanje strokovnih izrazov v italijanskem jeziku Presenza di materiale informativo bilingue Dvojezična informativna gradiva so na voljo Bilinguismo visivo agli sportelli Vidna dvojezičnost na okencih Orario bilingue Dvojezični urnik Insegna bilingue Dvojezična tabla Sì Da Parzialmente Delno No Ne Sl. 54: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v ustanovah s Koprskega (N=64) Fig. 55: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale nelle aziende del Capodistriano (N=68) 117 Tutte le sezioni sono tradotte Vsi sklopi so prevedeni Sito con intestazione bilingue Spletna stran z dvojezično naslovnico Correttezza linguistica dei moduli Jezikovna pravilnost obrazcev Presenza delle istruzioni in italiano per la compilazione Navodila v italijanščini za izpolnjevanje obrazcev so na voljo Reperibilità di modulistica bilingue Dvojezični obrazci so na voljo Conoscenza linguistica della lingua italiana Jezikovno poznavanje italijanskega jezika Conoscenza concettuale in lingua italiana Poznavanje strokovnih izrazov v italijanskem jeziku Presenza di materiale informativo bilingue Dvojezična informativna gradiva so na voljo Bilinguismo visivo agli sportelli Vidna dvojezičnost na okencih Orario bilingue Dvojezični urnik Insegna bilingue Dvojezična tabla Sì Da Parzialmente Delno No Ne Sl. 55: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v podjetjih s Koprskega (N=68) 3. I DATI DELL’INTERVISTA 3. PODATKI IZ INTERVJUJA Tre delle dieci interviste si sono svolte in lingua italiana. L’anonimato ci consente di raggruppare i dati presentando una sintesi generale delle considerazioni, sulla complessa problematica inerente lo stato della lingua italiana, ottenute con il campione casuale di dieci dirigenti di enti e aziende d’interesse pubblico del Capodistriano. Trije od desetih intervjujev so potekali v italijanskem jeziku. Anonimnost nam omogoča razvrstitev podatkov s predstavitvijo splošnega povzetka ugotovitev o kompleksni problematiki, povezani s stanjem italijanskega jezika, ki so bile zbrane z naključnim vzorcem desetih vodilnih v ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem. Dalle interviste sono emersi vari argomenti che riguardano anche varie problematiche etniche, i rapporti interetnici, la geo-politica, riflessioni storiche e culturali, riflessioni socio e psicolinguistiche, opinioni sulla CNI del territorio, ecc. Ci è sembrato opportuno presentare l’esposizione succinta di queste opinioni, connesse comunque all’oggetto di studio del nostro lavoro, segnalando che i materiali a nostra disposizione si prestano ad ulteriori analisi ed approfondimenti per quanto concerne la complessa problematica dei rapporti interetnici. Iz intervjujev je moč ugotoviti različne podatke v zvezi z različnimi pomembnimi etničnimi vprašanji, medetničnimi odnosi, geopolitiko, zgodovinskimi in kulturnimi razmišljanji, socialnimi in psiholingvističnimi zaključki, mnenji o italijanski narodni skupnosti na tem območju itd. Zdelo se nam je primerno podati jedrnat prikaz teh mnenj, povezanih s predmetom raziskave tega dela, hkrati pa opozoriti, da je zbrano gradivo primerno za nadaljnje analize in podrobnejše raziskave v zvezi s kompleksno problematiko medetničnih odnosov. Dalle risposte dei dieci intervistati alle domande dell’Intervista, emerge che non ci sono particolarità o differenze nel loro rapporto con persone italiane rispetto al loro rapporto con quelle slovene. Viene valorizzata come molto positiva la presenza di iniziative culturali da parte degli Italiani del territorio, ma viene anche segnalata la chiusura degli Italiani all’interno dei loro confini etnici. C’è, inoltre, chi segnala un calo progressivo della presenza della lingua italiana in ambito sociale e addirittura l’emergere di una giovane generazione che preferisce interagire in inglese, piuttosto che in italiano o in sloveno. L’uso scritto obbligatorio della lingua italiana si presenta con molti errori ortografici. Iz odgovorov desetih intervjuvancev na vprašanja iz intervjuja izhaja, da ni posebnosti ali razlik med njihovim odnosom z Italijani in njihovim odnosom s Slovenci. Kot zelo pozitivna je ocenjena prisotnost kulturnih pobud Italijanov s tega območja, vendar se pojavijo tudi opozorila o zaprtosti Italijanov znotraj njihovih etničnih meja. Poleg tega nekateri opozarjajo tudi na postopno upadanje prisotnosti italijanskega jezika v družbenem okolju in celo na pojav pri mladi generaciji, ki raje komunicira v angleščini kot pa v italijanščini ali slovenščini. Pri obvezni pisni rabi italijanskega jezika se pojavljajo številne pravopisne napake. V bistvu so odgovori zelo raznoliki, kar priča o specifičnih življenjskih razmerah posameznih intervjuvancev. Če gremo s poklicnega področja na področje zasebnosti in socialnih stikov, lahko ugotovimo, da ima seveda vsakdo svojo zgodbo. Nekateri doma govorijo istrsko narečje, nekateri pa nimajo nikoli priložnosti komunicirati z italijanskimi govorci, kljub temu da živijo na območju, kjer je prisoten italijanski knjižni jezik. Za vse intervjuvance pa je zelo “prisotna” geografska bližina Italije, kjer skoraj vsi komunicirajo v italijanskem jeziku. Italija šteje za sosednjo državo, ki ponuja možnosti za sodelovanje tako na kulturni kot na gospodarski ravni in s katero potekajo različne vrste medsebojnega sodelovanja. Ta vidik nam ponuja informacije o znanju italijanskega jezika Nella sostanza le risposte sono molto variegate, a testimonianza delle specifiche situazioni esistenziali dei singoli intervistati. Quando si passa dalla sfera del lavoro a quella del privato e delle relazioni sociali emerge che ognuno - ovviamente - ha la sua storia. C’è chi in casa parla il dialetto istroveneto e c’è chi, pur vivendo in un territorio dove è presente anche l’italiano standard, non ha mai modo di interagire con parlanti italofoni. Per tutti gli intervistati, invece, è molto “presente” la vicinanza geografica dell’Italia, dove quasi tutti interagiscono in lingua italiana. L’Italia viene considerata come uno stato confinante che offre opportunità di collaborazione sia a livello culturale sia economico e con il quale si intrattengono 118 vari tipi di rapporti di collaborazione. Questo aspetto ci offre informazioni sulla conoscenza della lingua italiana dei nostri intervistati e sul fatto che questa competenza viene messa in pratica con gli Italiani d’Italia e molto meno con gli Italiani della CNI. naših intervjuvancev in o dejstvu, da se ta kompetenca uresničuje z Italijani iz Italije, precej manj pa z Italijani italijanske narodne skupnosti. Do poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah imajo intervjuvanci pozitiven odnos, na splošno pa tudi do pridobivanja znanja italijanskega jezika. Nei confronti dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene esiste un atteggiamento positivo e in genere anche nei confronti dell’acquisizione della lingua italiana. Mogoče je dobiti vtis, da italijanski jezik dojemajo bolj kot zaščiteni jezik, prisoten v okviru vidne dvojezičnosti, ki je obvezen, ker ga ščitijo zakoni. Si ha l’impressione che la lingua italiana venga percepita più come una lingua tutelata, presente a livello di bilinguismo visivo, obbligatoria perché ci sono le leggi di tutela. Raba italijanskega jezika ostaja “osebno vprašanje”. Kdor ga obvlada, ga uporablja glede na potrebe. Odnos do prisotnosti italijanskega jezika je pozitiven, vendar za delovno okolje nerelevanten. L’uso della lingua italiana rimane una “questione personale” e chi la conosce la usa all’occorrenza. Italijanski jezik dojemajo kot jezik kulturnih aktivnosti italijanske narodne skupnosti. Je pomemben, saj Italijanom daje možnost za izpričevanje svoje prisotnosti na kulturni ravni. Italijanski jezik na lokalni ravni dojemajo kot manjšinski jezik, ki je v družbenem okolju prisoten z zelo nizkim deležem. L’atteggiamento nei confronti della presenza della lingua italiana è positivo ma irrilevante per il mondo del lavoro. La lingua italiana viene percepita come lingua delle attività culturali della CNI. È importante perché dà modo agli Italiani di testimoniare la loro presenza a livello culturale. La lingua italiana, a livello locale, viene percepita come lingua minoritaria, presente nell’ambiente sociale a livelli percentuali molto bassi. 119 Capitolo VI VI. poglavje APPLICAZIONE DEL MODELLO DELL’UNESCO ALLA LINGUA ITALIANA NEL CAPODISTRIANO APLIKACIJA UNESCOVEGA MODELA NA ITALIJANSKI JEZIK NA KOPRSKEM Unescov model se uporablja s pomočjo rezultatov te raziskave na terenu in se po potrebi dopolni z drugimi sociološkimi analizami, poročili, priporočili in drugimi pomembnimi deli. Gre za študije, opravljene na območju Slovenske Istre, z reprezentativnimi vzorci manjšinskega in večinskega prebivalstva ter za delne študije, opravljene v različnih časovnih razmahih in povezane s temo te raziskave. Zaradi prostorske stiske bodo na kratko predstavljeni najpomembnejši rezultati študij, ki prispevajo k določitvi ravni, ki so jih dosegli posamezni dejavniki Unescovega modela na Koprskem. Il Modello dell’UNESCO viene applicato con l’ausilio dei risultati della presente ricerca sul campo ed integrato, laddove vi è necessità, da altre analisi sociologiche, relazioni, raccomandazioni e altri lavori ritenuti di rilievo. Si tratta di studi compiuti sul territorio dell’Istria slovena, con campioni rappresentativi della popolazione di maggioranza e di minoranza, e di studi parziali effettuati in diverse sequenze temporali e connessi all’argomento della presente ricerca. Per ragioni di spazio saranno presentati brevemente i risultati degli studi considerati più rilevanti e che contribuiscono a determinare il livello raggiunto dai singoli fattori del Modello dell’UNESCO per l’area del Capodistriano. 1. MEDGENERACIJSKI PRENOS JEZIKA (1. dejavnik) Za določitev ravni medgeneracijskega prenosa italijanskega jezika smo menili, da je pomembno poglobiti naslednje dejavnike: migracijske procese, demografsko piramido in mešane zakone. Pojavi imigracije in emigracije so pomembni pri procesu prenosa, ker vplivajo na proces produkcije in reprodukcije jezika41. Že sama prisotnost mladega prebivalstva v demografski ekspanziji poveča možnost prenašanja jezika na nove generacije, medtem ko se slednje zmanjšujejo, če ima skupnost velik odstotek starejših, oseb, ki so starostno že izven rodne dobe in živijo v fazi “krčitve”. Za učenje jezika znotraj družine so zelo pomembne ravni eksogamije in endogamije v okviru referenčne etnične skupnosti42. Veliko število mešanih zakonov zmanjšuje možnost prenosa jezika na bodočo generacijo. Neartikuliranost družbenega okolja, do katere je prišlo zaradi eksodusa, imigracije in urbanizacije, je oblikovala heterogeno okolje na ravni italijansko govoreče skupnosti, soseščine in tudi znotraj same 1. TRASMISSIONE INTERGENERAZIONALE DELLA LINGUA (Fattore 1) Per la determinazione del livello della trasmissione tra le generazioni della lingua italiana sono stati considerati meritevoli di approfondimento i seguenti fattori: i processi migratori, la piramide demografica e i matrimoni misti. I fenomeni d’immigrazione e d’emigrazione sono rilevanti nel processo di trasmissione, in quanto influenzano il processo di produzione e riproduzione della lingua41. La stessa presenza di una popolazione giovane e in espansione demografica incrementa le possibilità di trasmettere la lingua alle nuove generazioni, mentre queste diminuiscono se la comunità ha un’elevata percentuale di anziani, di persone che hanno superato l’età riproduttiva, e che si ritrova a vivere una fase di “contrazione”. Per l’apprendimento della lingua all’interno della famiglia sono molto importanti i livelli di esogamia ed endogamia presenti nel contesto del gruppo etnico di riferimento42. Un alto numero di matrimoni misti Peter Nelde, Miquel Strubell in Glyn Williams, Euromosaic: The productione and reproduction of the minority language groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996, str. 7. 42 Gre za eno od spremenljivk iz skupine demografskih spremenljivk, ki vplivajo na etno-lingvistično vitalnost taksonomije po Gilesu, Bourhisu in Taylorju. Glej: H. Giles et al., op. cit. 41 Peter Nelde, Miquel Strubell e Glyn Williams, Euromosaic: The productione and reproduction of the minority language groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996, p. 7. 42 Si tratta di una delle variabili del gruppo di variabili demografiche che incidono sulla vitalità etnolinguistica della tassonomia 41 120 družine. Na Koprskem najdemo majhno število italijansko govorečih z zelo visokim deležem starejših43. Družbena distanca je minimalna in to privede do visoke prepustnosti etničnih meja med dvema avtohtonima skupinama44. Za italijanske govorce so mešani zakoni pravilo pri 68,5 % poročenih v letu 200245. V družbi, kjer se prisotnost italijanščine manjša po intenzivnosti46, torej po “vsebini”, pa se sočasno zdi, da izginja fishmanianska možnost oblikovanja X-pripadnika preko Y-jezika, postane pa bolj verjeten etnični stik zaradi stapljanja v večjo jezikovno skupino (kar je enako kot asimilacija/pripojitev manjšinskega prebivalstva)47. Vsi ti argumenti pričajo v prid dejstvu, da mlajše generacije postopoma opuščajo italijanščino. Jezik uporabljajo torej otroci v omejenih domenah, predvsem v družinah s starši in starimi starši. Trenutno prav slednje starostne skupine najpogosteje uporabljajo italijanski jezik. Ob upoštevanju vsega navedenega, dejavniku medgeneracijskega prenosa italijanskega jezika dodelimo 4. raven, ki pomeni stanje ogroženega jezika. diminuisce le possibilità di trasmettere la lingua alla generazione futura. La disarticolazione dell’ambiente sociale prodotta dall’esodo, dall’immigrazione e dall’urbanizzazione ha creato un ambiente eterogeneo a livello di comunità italofona, di vicinato e anche all’interno della famiglia stessa. Nel Capodistriano si riscontra l’esistenza di un esiguo numero di parlanti italofoni con una percentuale di anziani molto alta43. La distanza sociale è minima e questo comporta un’elevata permeabilità dei confini etnici tra i due gruppi autoctoni44. Per gli italofoni etnici i matrimoni misti sembrano essere la regola per il 68,5% dei contraenti nel 200245. Nel contempo in una società dove la presenza dell’italiano diminuisce d’intensità46, quindi per “contenuto”, sembra venir meno la possibilità fishmaniana di creare un X-appartenente attraverso la Y-lingua, ed appare più probabile un incontro etnico per fusione nel gruppo linguistico maggiore (che equivale all’assimilazione/ incorporazione della popolazione minoritaria)47. Tutti questi argomenti depongono a favore di un graduale abbandono dell’italiano da parte delle generazioni più giovani. La lingua dunque viene usata dai bambini in domini limitati, soprattutto in famiglia con i genitori e con i nonni. Attualmente sono proprio queste ultime fasce d’età degli italofoni ad usare maggiormente la lingua italiana. Prendendo in considerazione quanto esposto attribuiamo al Fattore della trasmissione intergenerazionale della lingua italiana il livello 4, che equivale allo stato di lingua minacciata. di Giles, Bourhis e Taylor. In: H. Giles et al., op. cit. 43 Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., pp. 18-23. 44 Tale tesi trova conferma anche in Ruža Petrović, Etnički mešoviti brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja Filozofskog fakulteta, Beograd, 1986. A riguardo si veda: Mateja Sedmak, Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo)umestitev, in “Teorija in praksa”, a. 42, n. 1, Ljubljana 2005, p. 94. 45 Ivi, p. 95. 46 Si veda a riguardo l’apporto teorico di Danilo Sedmak e Emidio Sussi, L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1984, p. 22. 47 Stane Južnič, Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1993, p. 276. Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., str. 18-23. Omenjeno tezo potrjuje tudi Ruža Petrović, Etnički mešoviti brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja Filozofskog fakulteta, Beograd, 1986. Glej tudi: Mateja Sedmak, Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo) umestitev, v “Teorija in praksa”, l. 42, št. 1, Ljubljana 2005, str. 94. 45 Prav tam, str. 95. 46 Glej še teoretično razpravo: Danilo Sedmak in Emidio Sussi, L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1984, str. 22. 47 Stane Južnič, Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 199, str. 276. 43 44 121 2. NUMERO ASSOLUTO DI PARLANTI (Fattore 2) 2. ABSOLUTNO ŠTEVILO GOVORCEV (2. dejavnik) Tab. 10: Dati dei censimenti della popolazione in Croazia e Slovenia48 Tab. 10: Podatki po popisu prebivalstva na Hrvaškem in v Sloveniji48 Appartenenti Differenza per Croazia Slovenia Croazia Slovenia Slovenia Totale Totale dichiarazione 1991 1991 2001 2002 1991di: 2002 Razlika Deklarirani Hrvaška Slovenija Hrvaška Slovenija Slovenija Skupaj Skupaj pripadniki : 1991 1991 2001 2002 19912002 nazionalità italiana Italijanska narodnost 21.303 2.959 24.262 19.636 2.258 21.894 -23,7 % madrelingua 25.544 3.882 29.426 20.521 3.762 24.283 -3,1% italiana Italijanski 25.544 materni jez. 3.882 29.426 20.521 3.762 24.283 Dalla tabella emerge che, nel 2002, l’84,5% delle persone di madrelingua italiana risiedeva principalmente in Istria e a Fiume, ovvero in Croazia, e il 15,5% nel Capodistriano. In Slovenia, al censimento ufficiale della popolazione del 1991, c’erano 3.882 persone che hanno indicato la lingua italiana come lingua materna. Il censimento della popolazione del 2002 ne notifica 120 in meno, riscontrando un calo del 3,1%. Per la dichiarazione di appartenenza alla nazionalità italiana si riscontra un calo del 23,7%, ossia, 701 unità in meno rispetto al censimento del 199149. È, inoltre, rilevante segnalare che 2853 persone, ossia il 76% circa dei parlanti di madre lingua italiana, risiedono nell’area capodistriana, ovvero nei comuni di Capodistria, Isola e Pirano50. Il numero assoluto di parlanti è quindi pari a 2853. Iz tabele izhaja, da je leta 2002 84,5 % oseb z italijanskim maternim jezikom pretežno živelo v Istri in na Reki, se pravi na Hrvaškem, 15,5 % pa na Koprskem. V Sloveniji je bilo med uradnim popisom prebivalstva v letu 1991, 3.882 oseb, ki so italijanski jezik označile kot materni jezik. Med popisom v letu 2002 jih je 120 manj, kar kaže na 3,1 % upad. Pri deklarirani pripadnosti k italijanski narodnosti gre za 23,7 % upad, oziroma za 701 enoto manj kot med popisom v letu 199149. Poleg tega je potrebno poudariti, da 2853 oseb, oziroma 76 % govorcev z italijanskim maternim jezikom, živi na Koprskem, oziroma v občinah Koper, Izola in Piran50. Absolutno število govorcev je torej 2853. 3. PERCENTUALE DI PARLANTI SULLA POPOLAZIONE TOTALE (Fattore 3) 3. DELEŽ GOVORCEV NA CELOTNO ŠTEVILO PREBIVALCEV (3. dejavnik) Secondo il criterio della lingua madre gli italofoni rappresentano lo 0,19% della popolazione censita in Slovenia nel 2002. Nell’area capodistriana, dove sono più numerosi, non superano il 5% della popolazione residente. Al Fattore del valore percentuale di parlanti ita- Po kriteriju maternega jezika, italijansko govoreči predstavljajo 0,19 % preštetega prebivalstva v Sloveniji leta 2002. Na Koprskem, kjer so najbolj številčni, ne presegajo 5 % stalnega prebivalstva. Dejavniku odstotne vrednosti italijansko govorečih na celotno število prebivalcev pripada 2. raven, kar je oznaka za izumirajoči jezik, ali celo 1. raven, 21.303 2.959 24.262 19.636 2.258 21.894 -23,7% Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, Popis 2001, Republike Hrvatske, in http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02.html e Statistični urad Republike Slovenije, popis 2002, in http://www.stat.si/ popis2002/en/default.htm (consultato il 12.3.2012). 49 Censimento della Popolazione, delle famiglie e delle abitazioni, Censimento 2002, Ufficio Statistiche della Repubblica di Slovenia. 50 Ibid. 48 -3,1 % 48 Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, Popis 2001, Republike Hrvatske. In: http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/ Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02.html in Statistični urad Republike Slovenije, popis 2002. Glej: http://www.stat.si/ popis2002/en/default.htm (citirano 12.3.2012). 49 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Popis 2002, Statistični urad Republike Slovenije. 50 Ibid. 122 lofoni residenti rispetto alla popolazione totale attribuiamo il livello 2, che equivale allo stato di lingua moribonda, o addirittura il livello 1 che equivale allo stato di lingua assente. kar pomeni stanje jezika na robu izumrtja. 4. CAMBIAMENTO DEI DOMINI D’USO DELLA LINGUA (Fattore 4) Živeti z dvema različnima jezikovnima kodoma, ki ju država formalno ščiti s kolektivnimi pravicami, na koncu predstavlja tudi sposobnost posameznika in skupnosti za interakcijo v javnem in v zasebnem življenju. To je pravilno tolmačeno kot pomemben pokazatelj za oceno stanja razmerij med skupinami. Dvojezičnost je v sociolingvistiki definirana kot situacija, v kateri “sta dva očitno različna in dodelana jezika […] soprisotna v družbeni skupnosti in oba uporabljajo, ali ju lahko uporabljajo brez funkcionalne podrejenosti, tako v pisni obliki kot v neformalnem pogovoru in katerih domene se prekrivajo”51. O tipologiji lokalne dvojezičnosti in o odnosu med jezikoma je pripomogel vzorec vodilnih oseb iz ustanov in podjetij javnega interesa, zajetih v tej raziskavi. Vzorec sestavlja približno 90 % slovensko govorečih in približno 7 % italijansko govorečih. Podatki kažejo, da obstaja del večjezičnega prebivalstva, ki govori italijansko, slovensko in pripadajoča narečja. Večjezičnost pri anketirancih se kaže tudi v uporabi več jezikov v vsakodnevnem življenju. Deleži, kjer se italijanščina uporablja “nikoli ali skoraj nikoli” se gibljejo med najmanj 53,7 % do 80,6 % v naslednjih domenah rabe jezika: 53,7 % s prijatelji, 61,2 % v trgovini, 63,4 % v restavraciji, 66,4 % v družini, 69,4 % s poslovnimi partnerji, 75,4 % z javnimi uslužbenci, 80,6 % v bankah in javnih uradih. Ta slika se ne spremeni niti zaradi rabe istrskega narečja, ki z razliko od standardnega jezika in funkcionalne razlike, ostaja v glavnem v neformalni interakciji, predvsem družinski in prijateljski. V zadnjih dveh domenah je imelo namreč narečje nekoliko večji delež, čeprav malo odstotnih točk več od italijanskega knjižnega jezika (pri anketirancih, ki so izjavili, da ga “dovolj” in “pogosto ali vedno” uporabljajo) in sicer v obeh podskupinah s Koprskega. Situacija pa se obrne v prid italijanskega knjižnega jezika in ne narečja, ko gre za deleže, ki so primerljivi z uporabo italijanskega jezika s poslovnimi partnerji, na banki in v javnih uradih52. 4. SPREMEMBA DOMENE RABE JEZIKA (4. dejavnik) Vivere con due codici linguistici distinti, garantiti dai diritti collettivi formalmente concessi dallo Stato, in ultima analisi comporta anche la capacità del singolo e della collettività di interagire nel pubblico come nel privato. Questo, non a torto, è considerato un indicatore importante per valutare lo stato dei rapporti tra i gruppi. Il bilinguismo in sociolinguistica si definisce come la situazione in cui “due lingue chiaramente diverse ed entrambe elaborate [...] sono compresenti presso la comunità sociale ed entrambe vengono usate, o possono venire usate, senza subordinazione funzionale, sia negli impieghi scritti formali sia nella conversazione informale, e i cui domini sono dunque in sovrapposizione”51. Sulla tipologia del bilinguismo locale e sul rapporto tra le lingue ha contribuito a fare luce il campione di dirigenti di enti e aziende d’interesse pubblico della presente ricerca. Questo è composto da circa il 90% di slavofoni e da circa il 7% di italofoni. I dati indicano che esiste una fascia di popolazione plurilingue, che parla italiano, sloveno e rispettivi dialetti. L’aspetto plurilingue degli intervistati comporta anche l’uso di più lingue nella vita quotidiana. Le percentuali in cui l’italiano viene usato “mai o quasi mai” vanno da un minimo del 53,7% a punte dell’80,6% nei seguenti domini d’uso: 53,7% con gli amici, 61,2% nei negozi, 63,4% al ristorante, 66,4% in famiglia, 69,4% con i partner commerciali, 75,4% con gli impiegati pubblici, 80,6% sia in banca sia presso gli uffici pubblici. Quadro che non si modifica neanche per la parlata dialettale istroveneta che, però, a differenza della lingua standard e data la diversità funzionale, rimane confinata maggiormente nell’interazione informale, in prevalenza familiare e amicale. In effetti, nei due ultimi domini, il dialetto ha riportato share superiori, seppure di pochi punti percentuali, rispetto all’italiano standard (per gli intervistati che hanno dichiarato di usarlo “abbastanza” e “spesso o Gaetano Berruto, Fondamenti di sociolinguistica, Laterza, Roma-Bari 1995, str. 244. 52 Za temeljitejšo proučitev glej IV. poglavje te raziskave. 51 Gaetano Berruto, Fondamenti di sociolinguistica, Laterza, Roma-Bari 1995, p. 244. 51 123 sempre”) in entrambi i sottogruppi del Capodistriano. Situazione che si capovolge invece a favore dell’italiano standard rispetto al dialetto, con differenze di share sostanzialmente paragonabili a quelle per l’uso della lingua italiana, con i partner commerciali, in banca e presso gli uffici pubblici52. Sul posto di lavoro, oltre il 60% d’intervistati non usa “mai o quasi mai” la lingua italiana nella forma scritta e nella comunicazione via posta elettronica. Quelli che invece dichiarano di usarla “spesso e sempre” e “abbastanza” fanno segnare share del 26,9% rispettivamente del 31,4%. Mikolič nel suo studio conferma sostanzialmente i risultati per la componente slavofona dell’analisi della Nećak Lük53, affermando che l’uso della lingua italiana non dipende solo dalla competenza linguistica degli individui maggioritari, dall’età (giovani o anziani), dal grado di istruzione (elevato o basso), dalla provenienza geografica (autoctoni o esterni alla regione), ma soprattutto dalle possibilità di usare lo strumento linguistico54. Sul Litorale vi è un alto livello di ricezione dell’italiano proveniente dal territorio (segnaletica bilingue, uso dell’italiano nelle manifestazioni pubbliche, televisione e radio Capodistria), ma anche dalla vicina Italia (media, giornali, radio e prodotti commerciali), mentre la produzione, possibilità di manifestazione della lingua nella quotidianità, appare molto inferiore alla prima55. L’alto livello di conoscenza della lingua italiana dichiarato tra gli slavofoni, dunque, non si manifesta sostanzialmente al momento della comunicazione nelle situazioni pubbliche, in particolare in quelle molto formali. Per quanto riguarda l’accomodamento56 (con- Italijanskega jezika v pisni obliki in v komunikaciji po elektronski pošti na delovnem mestu več kot 60 % anketiranih ne uporablja “nikoli ali skoraj nikoli”. Delež tistih, ki navajajo, da ga uporabljajo “pogosto ali vedno” in “dovolj”, dosega 26,9 % oziroma 31,4 %. Vesna Mikolič v svoji študiji v bistvu potrjuje rezultate za slovensko govorečo komponento iz analize Nećak Lükove53, ob ugotovitvi, da uporaba italijanskega jezika ni odvisna samo od znanja jezika posameznikov iz večine, od starosti (mladi ali starejši), od stopnje izobrazbe (visoka ali nizka), od geografskega izvora (avtohtoni ali izven regije), ampak predvsem od priložnosti za uporabo jezikovnega instrumenta54. Na Obali obstaja visoka raven recepcije italijanskega jezika, ki izhaja iz tega prostora (dvojezična signalizacija, uporaba italijanščine na javnih prireditvah, radio in TV Koper-Capodistria), pa tudi iz bližnje Italije (mediji, časopisi, radio in komercialni proizvodi), medtem ko je produkcija, priložnost za uporabo jezika v vsakdanjem življenju, videti veliko manjša od prve55. Visoka raven znanja italijanskega jezika, ki jo navajajo slovenski govorci, se torej v bistvu ne kaže v komunikaciji v javnem življenju, še zlasti ne v formalni. Kar se tiče prilagajanja56 (psihološka in jezikovna konvergenca), slednje vključuje predvsem italijansko govoreče, ki v javnih situacijah uporabljajo predvsem Sonja Novak Lukanovič, Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije, v “Razprave in gradivo”, št. 42, Ljubljana 2003, str. 38-63. 54 Vesna Mikolič, Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004. 55 Ibid. 56 Izraz “prilagajanje - accomodamento” se prvič uporablja pri Gilesu (H. Giles et al., op. cit.) za označevanje jezikovnih prilagoditev, ki se jih govorci poslužujejo glede na poslušalca, na starost, spol in status. V praksi so značilnosti individualnega govora deloma odvisne od govorca samega. Posamezniki so motivirani za spremembo svojega govornega sloga ali za prilagoditev, kot sredstva za izražanje vrednot, sposobnosti in namenov v pogovoru z drugimi ter glede na potrebo po: “evoke listeners, social approval, attain communicational efficiency between interactants, and maintain positive social identities”. Giles določa tri vrste variacije govora: konvergenca, divergenca in ohranjanje, ki velja kot podvrsta divergence. Glej: Leslie M. Beebe in Howard Giles, Speech accommodation theories: A discussion in terms of second-language acquisition, v “International Journal of the Sociology of Language”, št. 46, Berlin-New York 1984, str. 8. 53 Per approfondimenti si rimanda al capitolo IV del presente lavoro. 53 Sonja Novak Lukanovič, Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije, in “Razprave in gradivo”, n. 42, Ljubljana 2003, pp. 38-63. 54 Vesna Mikolič, Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004. 55 Ibid. 56 Il termine “accomodamento” viene usato per la prima volta da Giles (H. Giles et al., op. cit.), per indicare gli aggiustamenti linguistici che i parlanti operano in funzione alle caratteristiche percepite dell’ascoltatore, in base ad età, sesso e status. In pratica, le caratteristiche del discorso individuale dipendono in parte dalla persona cui si sta parlando. Gli individui sono motivati a modificare il loro stile discorsivo, o ad accomodarlo, quale mezzo per esprimere valori, attitudini e intenzioni nei confronti degli altri, ed in funzione del bisogno di “evoke 52 124 slovenščino57. Opaziti je, da je za italijansko govoreče bolj naravno uporabljati svoj jezik v institucijah, ki delujejo v njihovem jeziku, drugje, predvsem v javni upravi in na sodiščih, kjer jim je ta pravica zagotovljena z zakonom, pa je delež uporabe zelo nizek58. Na narodnostno mešanem ozemlju je uporaba jezika v javnem življenju enosmerno naravnana na slovenščino. Iz navedenih razlogov se potrjujejo odnosi med jezikovnimi različicami, ki jih je navedla Milani-Kruljac že pred več kot desetletjem. “Kar je institucionalno opredeljeno kot dvojezičnost, je dejansko primer poudarjene diglosije, v kateri deluje vrsta kompleksne dvojezičnosti, ki jo spremlja razširjen code-switching, pa tudi code mixing”59. Glede na funkcionalno hierarhizacijo med narečjem in italijanskim knjižnim jezikom ter italofonijo in slavofonijo, ali bolje, nepopolno poliglosijo, vidimo kot prvo visoko različico standardni slovenski jezik, v katerem se opravi večina pisne komunikacije in se zadovoljijo formalni in neformalni vidiki ustnega sporočanja. Kot drugo visoko različico pa vidimo italijanski knjižni jezik, ki se pisno minimalno, ustno pa zelo omejeno in formalno uporablja, predvsem med vodilnimi v organizacijah italijansko govorečih, ter v dveh nizkih različicah: lokalno slovensko narečje in istrsko narečje. Slednje pokriva vso ostalo ustno komunikacijo “tihe” večine italijansko govorečih60. Dejavniku spremembe domen rabe italijanskega jezika dodelimo 3. raven, ki velja za stanje domene v upadanju. vergenza psicologica e linguistica) questo coinvolge prettamente gli italofoni che nelle situazioni pubbliche usano prettamente lo sloveno57. Si nota che per gli italofoni appare più naturale usare la propria lingua nelle istituzioni che lavorano nella loro stessa lingua, mentre altrove, in particolare nell’amministrazione pubblica e nei tribunali, dove tale diritto è garantito per legge la percentuale d’uso è molto bassa58. Nel territorio nazionalmente misto l’uso della lingua nelle situazioni pubbliche ha evidenziato un comportamento linguistico a senso unico verso lo sloveno. Per le ragioni esposte trovano conferma i rapporti tra le varietà linguistiche espressi da Milani-Kruljac oltre un decennio fa. “Ciò che istituzionalmente si definisce bilinguismo è, in effetti, un esempio di accentuata diglossia nella quale opera un bilinguismo di tipo complesso, accompagnato non solo da una notevole estensione di code-switching, ma anche di code mixing”59. Date le gerarchizzazioni funzionali tra dialetto e italiano standard e tra italofonia e slavofonia o, meglio ancora, di poliglossia imperfetta che vede come prima lingua Alta una lingua standard slovena, nella quale si conduce la maggior parte della comunicazione scritta e si soddisfano gli aspetti formali (e non) della comunicazione orale, come seconda lingua Alta l’italiano standard, che ha un uso scritto minimo e un uso parlato limitatissimo e formale ed è usata soprattutto dalla leadership delle organizzazioni degli italofoni e due lingue Basse: il dialetto sloveno locale e l’istroveneto. Quest’ultimo ricopre tutto il resto della comunicazione orale della maggioranza “silenziosa” degli italofoni60. Al Fattore del cambiamento dei domini d’uso della lingua italiana attribuiamo il livello 3, che equivale allo stato di domini in calo. listeners, social approval, attain communicational efficiency between interactants, and maintain positive social identities” Giles identifica tre tipi di variazione del discorso: convergenza, divergenza e mantenimento, intesa come sottotipo di divergenza, Leslie M. Beebe e Howard Giles, Speech accommodation theories: A discussion in terms of second-language acquisition, in “International Journal of the Sociology of Language”, n. 46, Berlin-New York 1984, p. 8. 57 Si veda a riguardo: Novak Lukanovič, op. cit., p. 42. 58 Burra, op. cit., p. 147. 59 Milani Kruljac, op. cit., p. 244. 60 Ivi, p. 245. Glej tudi: Novak Lukanovič, op. cit., str. 42. Burra, op. cit., str. 147. 59 Milani Kruljac, op. cit., str. 244. 60 Prav tam, str. 245. 57 58 125 5. RISPOSTA AI NUOVI DOMINI E MEDIA (Fattore 5) 5. ODZIV NA NOVE DOMENE IN MEDIJE (5. dejavnik) 5.1. La scuola sul territorio dell’Istria slovena 5.1. Šola v prostoru Slovenske Istre Le scuole in lingua italiana hanno operato con continuità e senza alcuna interruzione temporale nel secondo dopoguerra, il che ha radicato la loro presenza sul territorio e nelle cittadine costiere. Nelle scuole elementari e medie del territorio nazionalmente misto dell’Istria slovena vengono insegnate entrambe le lingue: italiano e sloveno. L’insegnamento della lingua slovena è obbligatorio nelle scuole di lingua italiana e l’insegnamento della lingua italiana è obbligatorio nelle scuole di lingua slovena. Le singole lingue, in entrambi i casi, vengono insegnate come lingua dell’ambiente sociale. Dai dati della presente ricerca su campo emerge che la scuola è il luogo di apprendimento primario della lingua italiana. La scuola si trova al primo posto per oltre i due terzi del campione. Seguono con share molto inferiori la famiglia (un quarto degli intervistati) e per ultimo gli amici con percentuali inferiori al 20%. Šole z italijanskim učnim jezikom so po drugi svetovni vojni neprekinjeno delovale, kar je zakoreninilo njihovo prisotnost v obalnih mestecih. Tab. 11: Numero delle Scuole materne, elementari e medie e loro iscritti (per il territorio nazionalmente misto e per i comuni di Capodistria, Isola e Pirano)61. Tab. 11: Število vrtcev, osnovnih in srednjih šol in vpisanih vanje (za narodnostno mešano območje in za občine Koper, Izola in Piran)61 Area/Iscritti Zona territorio misto Comuni CP/IS/PI Comuni CP/IS/PI N. iscritti complessivi 2010/2011 N. iscritti scuole con lingua d’ins. italiana 2011/2012 V osnovnih in srednjih šolah narodnostno mešanega prostora Slovenske Istre poučujejo oba jezika: italijanščino in slovenščino. Poučevanje slovenskega jezika je obvezno v italijanskih, poučevanje italijanskega jezika pa je obvezno v slovenskih šolah. V obeh primerih se oba jezika poučujeta kot jezik družbenega okolja. Iz podatkov te raziskave na terenu izhaja, da je šola prostor primarnega učenja italijanskega jezika. Šola je na prvem mestu pri več kot dveh tretjinah vzorca. Z mnogo manjšim deležem sledijo: družina (četrtina anketiranih) in nazadnje prijatelji z manj kot 20 %. Scuole materne Scuole elementari Scuole medie Območje/Vpisani Vrtci Osnovne šole Srednje šole 9 (3*) 14 (3*) 10 (3*) Mešano območje 9 (3*) 14 (3*) 10 (3*) 14 18 10 Občine Koper/Izola/Piran 14 18 10 2.874 Občine Koper/Izola/ Piran Skupno št. vpisanih 2010/2011 3.206 5.722 2.874 142 Št. vpisanih v šole z ital. učnim jezikom 2011/2012 438 411 142 3.206 438 5.722 411 (3*) Di cui tre sono le scuole materne, elementari e medie con lingua d’insegnamento italiana. (3*) Od tega so trije vrtci, osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom. Si hanno complessivamente 9 istituti scolastici dove l’insegnamento viene impartito esclusivamente in lingua italiana. La lingua italiana è materia obbligatoria in 11 scuole elementari e in 7 scuole medie con lingua d’insegnamento slovena. Anche se le anna- Skupaj imamo 9 šolskih ustanov, kjer pouk poteka izključno v italijanščini. Italijanski jezik je obvezni predmet v 11 osnovnih in v 7 srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Čeprav se letniki ne ujemajo, pa znaša delež vpisanih v italijanske šole, glede na celo- Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Glej: http://www.zrss. si (citirano 2.2.2012). 61 Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia. In: http://www.zrss.si (consultato il 2.2.2012). 61 126 tno število šolske populacije, okrog 13,7 % v vrtcih, 7,2 % v osnovnih šolah in 4,95 % v srednjih šolah. Šolski model za šole z italijanskim učnim jezikom je v Fishmanovi taksonomiji opredeljen kot 4b, oziroma sistem vzgoje vodijo italijansko govoreči, financira ga slovenska država, ki vpliva na šolske kurikulume in na programe. Kurikulum predvideva prilagajanja pri naslednjih predmetih: družba, geografija, glasbena vzgoja, zgodovina, italijanščina in slovenščina kot drugi jezik družbenega okolja (v povprečju tri ure na teden). Vzgojne in izobraževalne ustanove v italijanskem jeziku so odprte predvsem pripadnikom italijanske etnične skupnosti, a tudi vsem ostalim državljanom, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Delujejo v italijanskem jeziku tako na pisni kot na ustni ravni. Spodnja preglednica prikazuje potek vpisa v predšolske in šolske ustanove v italijanskem jeziku od leta 2005 do 2012. Opazen je viden porast vpisov v vrtce (več kot tretjina), ki se zmanjša v osnovnih šolah, v srednjih šolah pa pride do velikega upada (50 %). te non sono coincidenti, la percentuale d’iscritti nelle scuole di lingua italiana rispetto alla popolazione scolastica complessiva per i singoli livelli scolastici è del 13,7% per le scuole materne, del 7,2% per le elementari e del 4,95% per le medie. Il modello scolastico per le scuole in lingua italiana è quello che nella tassonomia di Fishman viene individuato come 4b, ovvero il sistema dell’educazione viene gestito dagli italofoni e viene finanziato dallo Stato sloveno che ha voce in capitolo sui curricoli scolastici e sui programmi da attivare. Nelle stesse il curricolo prevede adeguamenti nelle seguenti materie: società, geografia, educazione musicale, storia, italiano e sloveno come seconda lingua dell’ambiente sociale (in media tre ore a settimana). Le istituzioni educative in lingua italiana sono aperte in particolare agli appartenenti della CNI, ma anche a tutti i cittadini indipendentemente dalla loro origine etnica. Operano in lingua italiana sia a livello orale sia scritto. La tabella sottostante indica l’andamento delle iscrizioni nelle istituzioni prescolari e scolastiche in lingua italiana dal 2005 al 2012. Si osserva una decisa crescita delle iscrizioni alle materne (di oltre un terzo), che diminuisce alle elementari, per segnare una netta contrazione (pari quasi al 50%) alle scuole medie. Tab. 12: Število vpisanih v predšolske in šolske ustanove z italijanskim učnim jezikom62 Tab. 12: Numero degli iscritti alle istituzioni prescolari e scolastiche in lingua italiana62 Št. vpisanih Št. ustanov v Sloveniji 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2011/12 No. iscritti No. istituzioni in Slovenia 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2011/12 3 Vrtci 312 328 329 369 405 438 3 Osnovne šole (obvezne) 368 372 368 366 390 411 3 Scuole Materne 312 328 329 369 405 438 261 237 199 174 155 142 3 Scuole Elementari (dell’obbligo) 3 Srednje šole 368 372 368 366 390 411 Skupaj: 9 ustanov 941 937 896 909 950 991 3 Scuole Medie Superiori 261 237 199 174 155 142 Totale: 9 istituzioni 941 937 896 909 950 991 V slovenskih šolah poučujejo italijanščino od prvega do vključno tretjega triletnega obdobja po 624 ur, se pravi po 70 ur na leto od prvega do devetega razreda (2 uri na teden)63. Prvi obvezni tuji jezik (angleščina) se poučuje od drugega do vključno tretjega triletnega obdobja po 656 ur, se pravi od četrtega do La lingua italiana viene insegnata nelle scuole slovene dal primo al terzo triennio per 624 ore, vale a dire 70 ore annuali dalla prima alla nona classe (2 ore 62 Na: http://www.silvanozilli.com (citirano 23.4.2012). Spletna stran Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije:http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_ izbirni.pdf (citirano 2.2.2012). 62 63 In: http://www.silvanozilli.com (consultato il 23.4.2012). 127 devetega razreda (2-4 ure na teden)64. a settimana)63. La prima lingua straniera obbligatoria (l’inglese) viene impartita a partire dal secondo al terzo triennio con 656 ore, vale a dire dalla quarta sino alla nona classe elementare (2-4 ore alla settimana)64. L’apprendimento e l’insegnamento dell’italiano è precoce e prolungato rispetto alla prima lingua straniera, ma è complessivamente inferiore per l’ammontare delle ore, ed è meno intenso a partire dal quinto anno delle novennali65. In una recente ricerca del Ministero per l’Istruzione e lo Sport è stata analizzata la qualità dell’apprendimento della seconda lingua d’ambiente nelle scuole elementari slovene della costa, in alcune scuole minoritarie presenti in Italia e nei territori nazionalmente misti della Slovenia. I dati sono stati confrontati anche con la conoscenza della lingua straniera (inglese). “Se si confrontano i risultati delle prove d’italiano come L2 con quelle d’inglese per gli studenti sulla costa (gli autori intendono qui le scuole elementari slovene N.d.A.) emerge una chiara differenza a favore della lingua inglese: di 106 studenti ben il 51% (61 studenti) non hanno raggiunto gli obiettivi previsti per l’italiano, mentre per l’inglese la percentuale è di 23,6% (25 studenti). All’estero il confronto è simile, ma la differenza tra le lingue meno marcata (s’intendono qui le scuole elementari slovene in Italia N.d.A). […] Da questi confronti, a prescindere dalle circostanze, riguardo i test d’italiano, come seconda lingua, ci si potrebbe chiedere come è possibile che i risultati e i voti corrispondenti dei test in inglese siano comunque migliori dei primi”66. Al di fuori della stretta fascia del Učenje in poučevanje je zgodnje in podaljšano glede na prvi tuji jezik, vendar je krajše po številu ur in je manj intenzivno od petega razreda devetletke65. V nedavni raziskavi Ministrstva za šolstvo in šport so analizirali kakovost učenja drugega jezika okolja v slovenskih šolah na Obali, v nekaterih manjšinskih šolah v Italiji ter na narodnostno mešanih ozemljih v Sloveniji. Podatke so primerjali tudi z znanjem tujega jezika (angleščina). “Če primerjamo rezultate italijanščine L2 in rezultate angleščine pri testiranju učencev z Obale, je očitna razlika v prid angleščine, (avtorji mislijo tu na slovenske osnovne šole – Op.a.): od 106 učencev kar 51 % (61 učencev) pri testiranju iz italijanščine ciljev ni doseglo, medtem ko je pri angleščini ta odstotek 23,6 % (25 učencev). V zamejstvu je ta primerjava podobna, vendar razlika ni tako izrazita (mišljene so slovenske osnovne šole v Italiji – Op.a.). […] Pri teh primerjavah se nam zastavlja vprašanje, če odmislimo okoliščine, ki smo jih omenili pri testiranju italijanščine kot drugega jezika, kako je mogoče, da so dosežki pri testiranju angleščine vendarle boljši, pa tudi ujemanje med ocenami višje66”. Izven ozkega pasu narodnostno mešanega območja, torej v osnovnih šolah v Dekanih, Marezigah, Gračišču in Šmarjah, poučevanje italijanskega jezika ni obvezno od prvega razreda dalje in ga učenci lahko fakultativno izberejo v tretjem triletnem obdobju za skupne 204 ure, se pravi 70 ur na leto od sedmega do devetega razreda (2 uri tedensko). Zahvaljujoč dodatnim finančnim sredstvom Mestne občine Koper in dobri volji ravnateljev, so mnoge izmed teh šol uvedle italijanščino že od prvega razreda in omogočile učencem, da na srednji šoli nadaljujejo brez zaostankov v primerjavi z ostalimi Sito del Ministero dell’Istruzione e dello Sport della Repubblica di Slovenia: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/ pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_izbirni.pdf (consultato il 2.2.2012). 64 In: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_obvezni. pdf (consultato il 2.2.2012). 65 Dati dell’Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia. Si veda http://www.zrss.si (consultato il 2.2.2012). 66 Nella versione originale: “Če primerjamo rezultate italijanščine J2 in rezultate angleščine pri testiranju učencev Obale je očitna razlika v prid angleščine, saj od 106 učencev kar 51% (61) učencev pri testiranju iz italijanščine ciljev ni doseglo, medtem ko pri angleščini je ta odstote 23.6 (25 učencev). V zamejstvu je ta primerjava podobna, vendar razlika ni tako izrazita. […] Pri teh primerjavah se nam zastavlja vprašanje, če odmislimo okoliščine, ki smo jih omenili pri testiranju italijanščine kot drugega jezika, kako je mogoče da so dosežki pri testiranju angleščine vendarle boljši, pa tudi ujemanje med ocenami višje”. In: Vesna Mikolič, Nives Zudič Antonič, Blaž Simčič, Sonja Starc, Albina Nećak Lük, Sonja Novak Lukanovič, Mojca Medvešek, Katalin Munda Hirnoek e Suzana Pertot, Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih-izziv in prednost za 63 Na: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_obvezni. pdf (citirano 2.2.2012). 65 Podatki Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Glej: http:// www.zrss.si/ (citirano 2.2. 2012). 66 V: Vesna Mikolič, Nives Zudič Antonič, Blaž Simčič, Sonja Starc, Albina Nećak Lük, Sonja Novak Lukanovič, Mojca Medvešek, Katalin Munda Hirnoek in Suzana Pertot, Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih-izziv in prednost za Evropo jezikov in kultur, UP ZRS, Koper 2008. Dosegljivo tudi na:http://www.mss.gov.si/fileadmin/ mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_ V5_0247_porocilo.pdf (str. 56-57) (citirano 2.2. 2012). 64 128 sovrstniki iz narodnostno mešanega območja67. Učenci osnovnih šol v srednji šoli nadaljujejo z učenjem italijanskega jezika kot drugega obveznega jezika. Poučevanje je diferencirano po vsebinah in razdeljeno v module. En modul je predviden za dijake, ki nameravajo opravljati izpit iz italijanščine na maturi, in en modul za tiste, ki na maturi ne bodo imeli italijanščine. Prisotne so nekatere izjeme na področju obveznosti italijanščine v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju. Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se opažajo primeri, ko gre za regresijo italijanskega jezika. Na Srednji tehniški šoli v Kopru so na smeri Strojni tehnik in Tehnik računalništva za ure italijanščine v treh letnikih namenili 164 ur (2 uri tedensko), v naslednjih dveh letnikih pa je na isti smeri italijanščina izbirni predmet v odprtem kurikulumu za skupnih 136 ur (2 uri tedensko), medtem ko je več prostora namenjenega prvemu tujemu jeziku (angleščina) (3-4 ure tedensko)68. Taka situacija je tudi na Gostinski in turistični šoli v Izoli, kjer je na nekaterih smereh v 320 urah odprtega kurikuluma predvidena tudi italijanščina kot fakultativni predmet69. Kljub temu, da italijanski jezik ni umeščen v skupino obveznih predmetov, so se vendarle uresničila prizadevanja, da postane obvezni predmet v vseh srednjih šolah na narodnostno mešanem območju. Ob tem je potrebno ugotoviti, da je italijanski jezik krivično umeščen v šolski kurikulum, saj ga le-ta postavlja v neposredno konkurenco z ostalimi izbirnimi predmeti, med katerimi so tudi naravoslovni. Ugotavlja se, da je italijanski jezik v negotovem položaju, kar gre na škodo jezikovnemu znanju učencev, pri čemer ni možno izključiti njegovega usihanja iz nabora obveznih predmetov v bližnji prihodnosti. Takšne razmere postavljajo šole v slabši territorio nazionalmente misto, ovvero nelle scuole elementari di Dekani (Decani), Marezige (Maresego), Gračišče e Šmarje (Monte di Capodistria), l’insegnamento della lingua italiana a partire dalla prima classe elementare non è obbligatorio e può essere scelto come materia facoltativa nel terzo triennio per 204 ore complessive, vale a dire 70 ore annuali, dalla settima alla nona classe (2 ore a settimana). Grazie ai fondi aggiuntivi del Comune Città di Capodistria e alla buona volontà dei presidi, molte di queste scuole hanno introdotto l’italiano dal primo anno, dando così agli alunni la possibilità di continuare il loro percorso scolastico alle medie senza essere svantaggiati rispetto ai loro coetanei del territorio nazionalmente misto67. Gli alunni delle elementari continuano alle scuole superiori lo studio dell’italiano come seconda lingua obbligatoria. L’insegnamento viene differenziato per contenuti e suddiviso in moduli. È previsto un modulo per gli studenti che intendono sostenere l’esame di maturità d’italiano ed uno per quelli che non porteranno la lingua italiana alla maturità. Si riscontrano delle situazioni di regressione dell’italiano nelle scuole medie con lingua d’insegnamento slovena del territorio nazionalmente misto. Nella scuola media tecnica di Capodistria, per gli indirizzi di manutentore di autoveicoli e informatico, le ore di italiano nel triennio sono 164 (2 ore a settimana); nel biennio successivo per l’indirizzo tecnico meccanico e tecnico informatico l’italiano compare come materia a scelta nel curricolo aperto per complessive 136 ore (2 ore a settimana), mentre è stato dato più spazio alla prima lingua straniera (inglese) (3-4 ore a settimana)68. Situazione che trova riscontro anche nella scuola media alberghiera e turistica di Isola che, per alcuni indirizzi, su 320 ore di curricolo Evropo jezikov in kultur, UP ZRS, Koper 2008. Disponibile anche in: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0247_porocilo.pdf (pp. 56-57) (consultato il 2.2.2012). 67 Il 14 febbraio del 2012, il quotidiano sloveno di Capodistria “Primorske novice” riportava un commento di Helena Race, secondo la quale l’amministrazione comunale capodistriana starebbe progettando di approfondire ulteriormente il confine amministrativo del territorio nazionalmente misto che di fatto già divide il territorio comunale dagli abitati dell’entroterra. Per risparmiare poco più di 80 mila euro, pare, vorrebbe tagliare i fondi destinati all’insegnamento della lingua italiana nelle scuole elementari slovene di Dekani, Gračišče, Marezige e Šmarje. In: http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&nam e=News&file=article&sid=1953 (consultato il 2.2. 2012). 68 Sito della scuola media tecnica di Capodistria. Si veda: http:// www.sts.si/index.php (consultato il 2.2.2012). 14. februarja 2012 je slovenski koprski dnevnik “Primorske novice” objavil komentar Helene Race, po katerem naj bi koprska občinska uprava načrtovala dodatno poglobitev administrativne meje nacionalno mešanega območja, ki dejansko že loči občinsko ozemlje od zalednih naselij. Za prihranek nekaj več kot 80 tisoč evrov, želi rezati sredstva, namenjena poučevanju italijanščine v slovenskih osnovnih šolah v Dekanih, Gračišču, Marezigah in Šmarjah. Na: http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1953 (citirano 2.2. 2012). 68 Spletna stran Srednje tehniške šole v Kopru. Glej: http://www. sts.si/index.php (citirano 2.2. 2012). 69 Podatki, pridobljeni iz analize anket. 67 129 položaj pri načrtovanju fakultativnih predmetov v primerjavi s podobnimi šolskimi ustanovami, ki delujejo izven narodnostno mešanega območja70. Italijanski jezik in književnost je mogoče študirati na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta) in na Univerzi na Primorskem v Kopru, na Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije. aperto deve far spazio anche all’italiano come materia facoltativa69. Nonostante l’italiano non compaia nel novero delle materie obbligatorie si è riuscito comunque a renderlo obbligatorio in tutti gli istituti medi sul territorio nazionalmente misto. Tuttavia, è importante notare che sull’italiano va a pesare l’ingiusta collocazione nel curricolo scolastico, che lo vede in diretta concorrenza con le altre materie a scelta, tra cui quelle scientifiche. Pertanto, è ravvisabile una situazione di precarietà della lingua italiana, a discapito delle conoscenze linguistiche dei discenti, senza poter escludere un’erosione dell’obbligatorietà della lingua nel prossimo futuro. Tale situazione pone le scuole in una posizione svantaggiata nella programmazione delle materie facoltative rispetto agli istituti scolastici analoghi operanti al di fuori del territorio nazionalmente misto70. 5.2. Problemi v šolah z italijanskim učnim jezikom Učenci osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom v šoli težijo k prilagajanju v situaciji, kjer prevladuje slovenski jezik, prisoten v družbenem kontekstu. Navedeni model se nanaša na neformalno komuniciranje izven šolskega pouka. Ta problem bi morali poglobljeno preučiti glede na starost učencev/ dijakov, na močno prisotnost slovensko govorečih in na močno predimenzioniranje števila dijakov v nekaterih srednjih šolah, ki prihajajo iz Bujščine (do 25 % manj71), kjer pa je tradicionalno prisotnih več italijansko govorečih. Neopravljena prenova nekaterih šolskih stavb in težave v zvezi z odpiranjem novih študijskih smeri v srednji šoli z italijanskim učnim jezikom, kažejo na težo in pomen ministrskih odločb za bodočnost šol72. V besedilu Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin so nekateri kritični vidiki, ki se nanašajo na šole z italijanskim učnim jezikom: pomanjkanje učnih gradiv (skladno z ministrskim programom – Op.a.), težava pri priznavanju študijskih nazivov, pridobljenih v Italiji s strani docentov in dopolnilno izobraževanje/usposabljanje učiteljev73. Poleg tega menijo, da ni optimalna rešitev organizacija izpopolnjevalnih tečajev v tujini (v matični državi) ali zaposlovanje tujih učiteljev iz sosednje Italije. Situacija je še posebej pomembna pri poučevanju strokovnih predmetov v italijanskem jeziku74. La lingua e la letteratura italiana si possono studiare a livello universitario presso l’Università di Lubiana (Facoltà di Lettere e Filosofia) e presso l’Università del Litorale di Capodistria, Dipartimento di Italianistica alla Facoltà di Studi Umanistici. 5.2. Problemi nel mondo della scuola con lingua d’insegnamento italiana Gli alunni delle scuole elementari e delle medie con lingua d’insegnamento italiana tendono, anche a scuola, ad adattarsi alla situazione di dominanza linguistica della lingua slovena presente nel contesto sociale. Tale modello di comportamento riguarda gli ambiti informali di comunicazione, al di fuori delle ore di lezione. Questo problema andrebbe approfondito in relazione all’età dei discenti, alla marcata presenza di slavofoni e al forte ridimensionamento, in alcune scuole medie, del numero di studenti proveniente dal Buiese (fino al 25% in meno71), area dove tradizionalmente si riscontra una maggiore presenza di italofoni. La mancata ristrutturazione di alcuni edifici scolastici e le difficoltà connesse all’apertura di nuovi indirizzi di studio presso una scuola media di lingua italiana ripropongono il peso e l’importanza delle decisioni ministeriali per il futuro delle scuole72. Podatki, pridobljeni iz analize anket. Na: http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm (citirano 2.2. 2012). 72 Na: http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/news/daisola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuole-italiane-1.3260605 (citirano 2.2. 2012). 73 Advisory committee on the framework convention for the protection of national minorities, “Third Opinion on Slovenia adopted on 31 March 2011”, Strasbourg, str. 24-25. Na voljo tudi na:http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/ PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf (citirano 12.3.2012). 74 Ibid. 70 71 Dati ricavati dall’analisi delle interviste. Dati ricavati dall’analisi delle interviste. 71 In: http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm (consultato il 2.2.2012). 72 In: http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/ news/da-isola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuole69 70 130 5.3. Založniška, novinarska in radiotelevizijska dejavnost Nel testo della Convenzione-quadro sulla protezione delle minoranze nazionali sono emersi alcuni aspetti critici che riguardano le scuole di lingua italiana: la mancanza di materiali per l’insegnamento (conformi al programma ministeriale N.d.A.), le difficoltà del riconoscimento dei titoli di studio ottenuti in Italia da parte degli insegnanti e l’aggiornamento/formazione degli insegnanti73. Non ritengono, inoltre, essere una soluzione ottimale organizzare corsi di aggiornamento professionali all’estero (nella nazione madre) o reclutare insegnanti stranieri dalla vicina Italia. La situazione assume particolare rilevanza per l’insegnamento in lingua italiana delle materie tecniche74. Za založniško in novinarsko dejavnost v italijanskem jeziku skrbita Založniška hiša EDIT na Reki, Jadranska informativna agencija v Kopru (A.I.A.)75. Slovenija poskrbi tudi za financiranje dejavnosti prve, ki objavlja dnevnik “La Voce del Popolo”, dvomesečnik “Panorama” in druge publikacije76. Na narodnostno mešanem območju izdajajo tudi informativne časnike v italjanščini, kot so “La Città”, “La Voce del Mandracchio”, “Lasa Pur Dir”, “il Trillo” itd. Te publikacije so poljudne narave in obravnavajo vsakodnevne zadeve, kroniko, dogodke znotraj etnične skupine, zgodovinske članke in zgodovinska pričevanja. Na Hrvaškem delujejo tri ustanove, zelo pomembne tudi za italijansko govoreče prebivalce v Sloveniji: EDIT na Reki, Središče za zgodovinska raziskovanja v Rovinju in Znanstveno društvo Pietas Julia. 5.3. L’attività editoriale, giornalistica e radiotelevisiva L’attività editoriale e giornalistica in lingua italiana è curata dalla Casa Editrice EDIT di Fiume e dall’Agenzia informativa adriatica (A.I.A.)75 di Capodistria. La Slovenia provvede a finanziare anche l’attività della prima che pubblica il quotidiano “La Voce del Popolo”, la rivista quindicinale “Panorama” e altre pubblicazioni76. Nel territorio a nazionalità mista vengono pubblicati giornali informativi in lingua italiana quali “La Città”, “La Voce del Mandracchio”, “il Trillo”, ecc. Queste pubblicazioni sono di natura divulgativa e trattano argomenti della quotidianità, cronache, avvenimenti all’interno del gruppo nazionale, articoli di storia e testimonianze storiche. Nella Repubblica di Croazia operano tre istituzioni di grande importanza per gli italofoni della Slovenia: l’EDIT di Fiume, il Centro di ricerche storiche di Rovigno e la Società di Studi e Ricerca Pietas Iulia. Radijski in televizijski programi potekajo vsak dan in jih ustvarjajo v Regionalnem centru TV Koper-Capodistria, ki je del nacionalne mreže RTV Slovenija. Radio Koper-Capodistria oddaja vsak dan po 18 ur programa v italijanskem jeziku, kar je 126 ur tedensko77. “Televizijski program” oddaja 9,5 ur na dan ob torkih, sredah, petkih, sobotah in nedeljah ter po 7,5 ure ob ponedeljkih in četrtkih78. Slovenski programi na Tele Capodistria so leta 1993 prešli iz pol ure na dan na eno uro: od 18.00 do 19.00. Dodali so še dve oddaji ob 22.30 ob ponedeljkih in četrtkih. To je posledica dejstva, da je do ločitve med Radiem Koper in Radiem Capodistria prišlo že leta 1979, televizija pa je vedno ostala enotna79. Čez mejo v Italiji delujejo javne in zasebne radiotelevizijske postaje. Na Hrvaškem obstajata radijski postaji na Reki80 in v Pulju81, v italijanščini pa oddajata kratke dnevne programe, predvsem poročila. I programmi radiofonici e televisivi sono quotidiani e vengono realizzati presso il Centro Regionale RTV Koper-Capodistria, parte della rete nazionale della RTV di Slovenia. Radio Koper-Capodistria trasmette quotidianamente 18 ore di programma radiofo- Jadranska informativna agencija opravlja naloge koprske redakcije dnevnika “La Voce del Popolo”. 76 Urad vlade Republike Slovenije, op. cit., str. 5. 77 Ibid. 78 Ibid. 79 Na: http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_ capodistria.htm (citirano 2.2.2012). 80 Na: http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(podjetje) (citirano il 2.2.2012). 81 Na: http://www.unione-italiana.hr/ (citirano 2.2.2012). 75 italiane-1.3260605 (consultato il 2.2.2012). 73 Advisory committee on the framework convention for the protection of national minorities, “Third Opinion on Slovenia adopted on 31 March 2011”, Strasbourg, pp. 24-25. Disponibile in: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/ PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf (consultato il 12.3.2012). 74 Ibid. 75 L’A.I.A. funge da redazione capodistriana del quotidiano “La Voce del Popolo”. 76 Ufficio del governo della Repubblica di Slovenia, op. cit., p. 5. 131 5.4. Izpostavljenost sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk nico in lingua italiana che equivalgono a 126 ore alla settimana77. Il “programma televisivo” trasmette 9,5 ore giornaliere di martedì, mercoledì, venerdì, sabato e domenica, nonché 7,5 ore di lunedì e giovedì78. I programmi in sloveno di TV Koper-Capodistria sono stati portati, nel 1993, da mezz’ora ad un’ora quotidiana e vengono trasmessi dalle ore 18 alle 19. Sono stati aggiunti anche altri due appuntamenti alle 22,30 di lunedì e giovedì. Perché questo? mentre la scissione in due della radio, tra Radio Koper e Radio Capodistria, è avvenuta già nel 1979, la televisione è sempre rimasta un tutt’uno79. Oltreconfine operano emittenti radiotelevisive pubbliche e private della vicina Italia. In Croazia le stazioni radiofoniche di Radio Fiume80 e Radio Pola81 trasmettono in italiano brevi programmi giornalieri, principalmente notiziari. Podatki iz naše empirične raziskave kažejo, da do pasivne rabe italijanskega jezika na Koprskem prihaja predvsem ob spremljanju programov v italijanskem jeziku na različnih televizijskih kanalih. Televiziji dajejo veliko prednost tudi v slovensko govoreči podskupini. V tej domeni je delež uporabnikov, ki spremlja italijanske televizijske programe, podoben pri podskupini na Koprskem kot pri slovensko govorečih. Deleži so zelo visoki in se gibljejo okrog 85 %. Ugotoviti je moč, da le približno 11 % anketiranih sledi samo programom v slovenščini in 3 % samo v italijanščini. Velika priljubljenost televizije, ne glede na pasivno rabo jezika, kaže na to, da italijanski jezik izpolnjuje funkcijo občevalnega instrumenta/sredstva za informacije družbeno-kulturne matice. Radio v italijanskem jeziku spremlja okrog 68 %, vendar v obeh podskupinah prevladuje poslušanje programov v slovenskem jeziku. Pri branju časopisov, revij, knjig itd., v italijanskem jeziku se kažejo nižji indeksi od poslušanja radia in televizije, ki zajemajo okrog 60 % anketirancev iz obeh podskupin. 5.4. Esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati I dati della nostra ricerca empirica indicano che l’uso passivo della lingua italiana, nel territorio del Capodistriano, avviene soprattutto seguendo i programmi in lingua italiana delle varie emittenti televisive. Il mezzo televisivo è largamente preferito anche dal sottogruppo degli slavofoni. In questo dominio lo share dell’utenza che segue programmi televisivi in lingua italiana è simile sia per il sottogruppo del Capodistriano sia per quello degli slavofoni. Le percentuali sono molto alte e si aggirano attorno all’85%. Emerge che solo l’11% circa degli intervistati segue programmi televisivi solo in lingua slovena e il 3% solo in lingua italiana. L’alto gradimento del mezzo televisivo manifestato, nonostante l’uso passivo della lingua, indica che la lingua italiana assolve alla funzione di strumento/mezzo veicolare per informazioni di matrice socio-culturale. La radio in lingua italiana viene seguita nel 68% circa dei casi, ma per entrambi i sottogruppi prevale l’ascolto dei programmi in lingua slovena. 5.5. Perspektive za lokalno radijsko in televizijsko oddajanje82 Prihodnost lokalnih programov v italijanskem jeziku je odvisna od naslednjih dejavnikov: • od omejenega sprejemanja koprskih italijanskih televizijskih programov v Trstu, kot tudi v preostalem delu Istre in Kvarnerja; • od blokade zaposlovanja v redakcijah, ki zaradi tega, ker ne nadomeščajo odhajajočih kadrov in ob pomanjkanju konkretnih ukrepov, tvegajo oslabitev. Poudarek temu so dali prav strokovnjaki Okvirne konvencije za varstvo manjšin83 in komisija strokovnjakov Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih, ki Ibid. Ibid. 79 In: http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_capodistria. htm (consultato il 2.2.2012). 80 In: http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(azienda) (consultato il 2.2.2012). 81 In: http://www.unione-italiana.hr/ (consultato il 2.2.2012). 77 Številne predlagane ugotovitve izhajajo iz analize o televizijski ustanovi: Ezio Giuricin, Il ruolo delle istituzioni della CNI nel terzo millennio, con particolare riferimento ai mass-media, govor na seminarju, ki ga je organizirala Demokratsko krščanska unija v Mestrah, 14. maja 2005. Na razpolago tudi na: http://www. circoloistria.it/public/Giuricin_mestre.pdf (citirano 2.2.2012). 83 Advisory committee, op. cit., str. 20-21. 82 78 132 spodbuja slovensko oblast, da “sprejme nujne ukrepe v razvijanju strukturnih politik človeških virov za italijansko govoreče v medijskih telekomunikacijah” 84; • od stalnega zmanjševanja financiranja, ki postavlja pod vprašaj tako obseg programov v italijanskem jeziku kot njihovo kontinuiteto. Sistem porazdeljevanja javnih skladov zahteva vsakoletna pogajanja s pristojnimi oblastmi, ki spravljajo v resne težave kontinuirano in trajnostno načrtovanje radiotelevizijske programske sheme; • od tega, da se postavlja pod vprašaj avtonomija italijanskih oddaj in od same možnosti nadzora nad programsko shemo ter od avtonomnega imenovanja vodilnih kadrov in novinarjev na obeh postajah. Te problematike, poleg delnega dviga finančnih obveznosti s strani države, so bile prisotne v predlogu zakona za sanacijo javne RTV, ki je bil zavrnjen na referendumu leta 201185. Per la lettura in lingua italiana di giornali, riviste, libri, ecc. emergono indici inferiori rispetto ai mezzi radiotelevisivi, che coinvolgono circa il 60% d’intervistati in entrambi i sottogruppi. 5.5. Prospettive future per l’emittente radiotelevisiva locale82 Il futuro dei programmi locali in lingua italiana è condizionato dai seguenti fattori: • dalla limitata ricezione dei programmi radiotelevisivi italiani di Capodistria a Trieste, nelle vicine regioni italiane, come nel resto dell’Istria e del Quarnero; • dal blocco del turnover delle assunzioni nelle redazioni, che, in assenza di sostituzioni e di provvedimenti concreti, rischia di vederle sguarnite. Rilievo che è stato fatto proprio anche dagli esperti della Convenzione-quadro per la protezione delle minoranze83 e dalla Commissione di esperti della Carta delle lingue regionali o minoritarie, che incoraggia le autorità slovene a “prendere misure urgenti nello sviluppo di politiche strutturali delle risorse umane per gli italofoni nelle telecomunicazioni dei media” 84; • dal continuo ridimensionamento dei finanziamenti che mette in discussione non solo l’ampiezza dei programmi in lingua italiana ma anche la loro stessa continuità. Il sistema di distribuzione dei fondi pubblici comporta negoziati annuali con le autorità competenti, i quali mettono in seria difficoltà la programmazione continuata e sostenibile del palinsesto radiotelevisivo; • dalla messa in discussione dell’autonomia del- 5.6. Italijanščina na telematskih portalih Prisotnost italijanskega jezika na telematskih portalih največjih javnih in zasebnih podjetij je bila primerna za kratko analizo prav zato, ker predstavlja novo mejo ali novo jezikovno domeno. Iz rezultatov naše empirične raziskave izhaja, da se italijanski jezik s težavo uveljavlja na spletnih portalih največjih javnih in zasebnih institucij na Koprskem. Spletnih strani z dvojezičnimi naslovnicami predstavlja 34,8 % vzorca in manj kot 15 % je tistih, ki imajo tudi vse ostale sklope prevedene v italijanščino. Več dvojezičnih spletnih strani je med javnimi ustanovami (42,5 %) in manj med podjetji javnega interesa (27,9 %). V celoti prevedenih sklopov je 17,2 % med ustanovami in 13,2 Molte delle considerazioni proposte sull’argomento prendono spunto dall’analisi sull’ente radiotelevisivo di Ezio Giuricin, Il ruolo delle istituzioni della CNI nel terzo millennio, con particolare riferimento ai mass-media, intervento al convegno organizzato dall’Unione Democratico Cristiana, Mestre 14 maggio 2005. Disponibile anche in: http://www.circoloistria.it/ public/Giuricin_mestre.pdf (consultato il 2.2.2012). 83 Advisory committee, op. cit., pp. 20-21. 84 Committee of Experts on the Charter and Recommendation of the Commitee of Ministers of the Council of Europe on the application of the European Charter for regional or Minority Languages in Slovenia, Report of the Application of the Charter in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010, Strasbourg, Council of Europe, 2010, p. 32. Disponibile in: http:// www.coe.int/t/dg4/education/minlang/report/EvaluationReports/ SloveniaECRML3_en.pdf (consultato il 12.3.2012). 82 Committee of Experts on the Charter and Recommendation of the Commitee of Ministers of the Council of Europe on the application of the European Charter for regional or Minority Languages in Slovenia, Report of the Application of the Charter in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010, Strasbourg, Council of Europe, 2010, str. 32. Na: http://www. coe.int/t/dg4/education/minlang/report/EvaluationReports/ SloveniaECRML3_en.pdf (citirano 12.3.2012). 85 Glej: http://www.balcanicaucaso.org/aree/Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-della-Radio-televisione-slovena. (citirano 12.3.2012). 84 133 % pri javnih podjetjih. Delno prevedenih portalov javnih ustanov je 25 % in 14,7 % pri podjetjih. le trasmissioni italiane e dalla stessa possibilità di controllare il palinsesto, nonché di nominare autonomamente i quadri dirigenti e giornalistici delle due emittenti. Queste problematiche, accanto allo svincolo parziale dell’impegno finanziario da parte dello Stato, sono emerse nella proposta di Legge di risanamento della RTV pubblica, bocciata nel referendum del 201185. Naj poudarimo, da so informativni portali in druga družabna omrežja, ki so izraz lokalne družbe, kot je Obala.net, izključno v slovenskem jeziku. 5.7. Zaključki Opismenjevanje v italijanskem jeziku sodi v kurikulum vsaj kot predmet v vseh šolskih ustanovah ozkega pasu narodnostno mešanega prostora. Slednje, z izjemo srednjih šol, res predstavljajo večino, a ne celote vseh šolskih ustanov, prisotnih v treh obalnih občinah. Oblike upadanja prisotnosti italijanščine lahko opazimo v nekaterih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom, in sicer na nekaterih smereh, na istem narodnostno mešanem območju, kjer jezik ni več obvezen, ampak le fakultativen. V šolah z italijanskim učnim jezikom pa težnja k jezikovnemu prilagajanju v smeri slovenščine izven pouka še dodatno zmanjšuje prostor za rabo italijanskega jezika, kar vpliva na neformalno učenje in ohranjanje. Prihodnost radia in televizije v italijanskem jeziku je v glavnem odvisna od stalnega zmanjševanja financiranja, odsotnosti alternativnih virov, nezaposlovanja novih oseb na mesto tistih, ki so odšli ali se upokojili, ter od predvidene reforme slovenske nacionalne televizije, ki je usmerjena v krčenje upravljavske avtonomije pri italijanskih programih. Ti vidiki so povezani tudi z obdobjem varčevanja in finančne negotovosti v državnih proračunih in z dejstvom, da ne obstaja tudi alternativna radijska in/ali televizijska zasebna dejavnost v italijanskem jeziku. Celotna situacija vodi v postopen upad programiranja in same kakovosti oddaj in zastavlja resna vprašanja glede preživetja medijev v italijanskem jeziku. Potencialno zmanjšanje radijskih in televizijskih oddaj v italijanskem jeziku ne more biti opravičeno s sprejemanjem radijskih in televizijskih oddaj iz sosednje Italije. Na zmanjšanje prisotnosti italijanskega jezika v novih domenah vplivajo tudi najnovejše domene: internet in družabna omrežja. Dejavniku odziva na nove domene in medije dodelimo 5. raven, ki ustreza stanju dinamičnega jezika, s težnjo po regresiji na 4. raven, ki ustreza stanju trdnega/aktivnega jezika. 5.6. L’italiano nei portali telematici La presenza della lingua italiana nei portali telematici delle maggiori aziende pubbliche e private è stata ritenuta meritoria di analisi proprio perché rappresenta una nuova frontiera o nuovo dominio della lingua. Dai risultati della nostra ricerca empirica emerge che la lingua italiana fatica ad imporsi nei portali web delle maggiori istituzioni pubbliche e private del Capodistriano. I siti con intestazione bilingue sono il 34,8% del campione e meno del 15% sono quelli che presentano anche tutte le sezioni tradotte in italiano. Ci sono più siti web bilingui tra gli enti pubblici (42,5%) e meno tra le aziende d’interesse pubblico (27,9%). Le sezioni tradotte completamente sono il 17,2% per gli enti e il 13,2% per le aziende d’interesse pubblico. Sono parzialmente tradotti i portali del 25% degli enti pubblici e del 14,7% delle aziende. Si rileva, inoltre, che i portali d’informazione e altri social network che sono espressione della società locale, come ad esempio Obala.net, si presentano esclusivamente in lingua slovena. 5.7. Conclusioni L’alfabetizzazione in lingua italiana entra nel curricolo, almeno come materia d’insegnamento, di tutti gli istituti scolastici della stretta fascia del territorio nazionalmente misto. Questi, ad eccezione delle scuole medie, rappresentano sì la maggioranza, ma non la totalità delle istituzioni scolastiche presenti nei tre comuni costieri. Forme di regressione della presenza dell’italiano si possono notare in alcune scuole medie con lingua d’insegnamento slovena, per alcuni indirizzi di studio, nello stesso territorio nazionalmente misto, dove la lingua non è più materia obbligatoria ma è diventata facoltativa. Nelle scuole con lingua d’insegnamento italiana la tendenza all’appiattimento A riguardo si veda: http://www.balcanicaucaso.org/aree/ Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-dellaRadio-televisione-slovena (consultato il 12.3.2012). 85 134 6. GRADIVA ZA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN OPISMENJEVANJE (6. dejavnik) linguistico verso lo sloveno, fuori dalle ore di lezione, riduce ulteriormente gli spazi della lingua italiana, condizionando l’apprendimento informale e il suo mantenimento. Il futuro della radiotelevisione in lingua italiana appare condizionato principalmente dal continuo ridimensionamento dei finanziamenti, dall’assenza di risorse alternative, dal mancato turnover delle assunzioni e da prospettive di riforma dell’Ente nazionale radiotelevisivo sloveno volte a diminuire l’autonomia gestionale dei programmi italiani. Questi aspetti vanno anche rapportati al periodo di contrazioni ed incertezze finanziarie dei bilanci statali e all’inesistenza di un’attività radiofonica e/o televisiva privata in lingua italiana. La situazione complessiva depone a favore di un progressivo calo della programmazione e della stessa qualità dei programmi, ponendo seri interrogativi alla sopravvivenza stessa dei media in lingua italiana. Il potenziale ridimensionamento dei programmi radiofonici e televisivi in lingua italiana non può trovare giustificazione dalla ricezione dei programmi radiotelevisivi della vicina Italia. La diminuzione della presenza della lingua italiana nei nuovi domini è maggiore nei nuovissimi domini: internet e social network. Al Fattore della risposta ai nuovi domini e media attribuiamo il livello 5, che equivale allo stato di lingua dinamica, con tendenza a regredire al livello 4 che equivale allo stato di lingua robusta/attiva. Ta dejavnik se nanaša zlasti na prisotnost pisnih gradiv in na možnost izvajanja opismenjevanja v maternem jeziku z uporabo ustreznih didaktičnih materialov (slovnice, slovarji, učbeniki, priročniki, avdiovizualne vadnice, zgoščenke itd.), ki so že ustaljena dediščina italijanskega jezika in jih na široko uporabljajo v šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Pisna raba italijanskega jezika v javni upravi je predmet analize 7. dejavnika, tudi na podlagi ocene o izvajanju veljavne zakonodaje. Tega dejavnika torej ne bomo upoštevali. 7. ODNOS DO JEZIKA IN POLITIKE, VKLJUČNO Z URADNIM STATUSOM IN RABO JEZIKA, NA VLADNI IN INSTITUCIONALNI RAVNI (7. dejavnik) 7.1. Izvajanje zakonodaje s področja zaščite italijanskega jezika Pri preverjanju izvedbenega vidika je bila upoštevana zakonodaja s področja zaščite italijanskega jezika, predstavljena v 1. poglavju. Tudi realizacija dvojezičnosti v praksi je bila analizirana na področjih, ki štejejo za pomembna pri določanju ravni 7. dejavnika. V ta namen so bili obravnavani podatki iz pričujoče empirične raziskave, skupaj z drugimi študijami, referati, poročili, priporočili in analizami. 6. MATERIALI PER L’EDUCAZIONE E L’ALFABETIZZAZIONE NELLA LINGUA (Fattore 6) 7.1.1. Raba italijanskega jezika v javni upravi in v javnih zdravstvenih ustanovah Questo fattore si riferisce in particolare alla presenza di materiali scritti e alla possibilità di attuare l’alfabetizzazione nella propria lingua materna usando materiali didattici appropriati (grammatiche, dizionari, libri di testo, manuali, eserciziari audiovisivi, cd, ecc.), già patrimonio consolidato della lingua italiana e di cui fanno ampio uso sia le scuole con lingua d’insegnamento slovena sia italiana. L’uso scritto della lingua italiana nell’amministrazione pubblica viene analizzato nel Fattore 7, anche in funzione della valutazione dell’applicazione della normativa vigente. Tale fattore quindi non sarà preso in considerazione. Tako v “Poročilu o dvojezičnosti v mestni občini Koper”86 iz leta 1999, kot v poročilu Euroreg-a iz leta 200987 so na velik odmev naletele ugotovitve strokovAnaliza o stanju izvajanja dvojezičnosti v Sloveniji upošteva raziskavo Komisije za vprašanja italijanske narodnosti, stalnega notranjega telesa Občinskega sveta mestne občine Koper, ki je pooblastila Urad za splošne zadeve, da opravi analizo glede izvrševanja “Odloka o javnem izvajanju dvojezičnosti”. Opravila jo je M. Sponza Maier. Sestavljena je iz poročila o izvajanju vidne dvojezičnosti na omejenem delu starega mestnega jedra in v 23 najpomembnejših javnih ustanovah s statusom pravnih oseb. 87 Ksenija Šabec, Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, v Region minorities and European integration, v “Revista Română de Ştiinţe Politice”, zv. 7, št. 1, Bucuresti 2007, 86 135 7. ATTEGGIAMENTO A LIVELLO GOVERNATIVO E ISTITUZIONALE VERSO LA LINGUA E VERSO LE POLITICHE, COMPRESO LO STATUS UFFICIALE E L’USO DELLA STESSA (Fattore 7) njakov Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih (v nadaljevanju Listine) iz leta 2010. Navajajo, da “je nujno, da slovenske oblasti sprejmejo aktivne ukrepe za spodbujanje italijanščine v službah lokalne uprave”, tako da se zmanjša razmik med zakonskimi predpisi in njihovim izvajanjem v praksi88. S temi ugotovitvami se strinjajo tudi strokovnjaki Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (v nadaljevanju Konvencija). Trdijo, da “tudi implementacija sistema za vzpodbujanje dvojezičnosti je problematična, glede na to, da ni nobenega mehanizma za preverjanje jezikovnih zmožnosti tistih, ki so deležni tega dodatka”89. Poleg tega so izrazili tudi obžalovanje zaradi neprestanega pomanjkanja dvojezičnega administrativnega osebja in pomanjkanja administrativne dokumentacije v italijanskem jeziku90. Kljub obveznemu znanju italijanskega jezika, ki je pogoj za zaposlitev in dodatek za dvojezičnost, številne ustanove iščejo pomoč tolmačev in prevajalcev, vključno z javno upravo, ki ima svojo interno prevajalsko službo91. Ta način delovanja zagotovo bremeni skupne stroške in hkrati vpliva na čas izdaje zahtevanih listin. Iz poročila Listine izhaja, da se pri poslovanju s strankami uporablja samo slovenski jezik v številnih lokalnih državnih službah, kot so Zavod za zdravstveno varstvo, Zavod za socialno zavarovanje, Davčni urad, Ministrstvo za notranje zadeve in policija92. Razmik med zakonodajo in izvajanjem je mogoče ugotoviti tudi v zvezi z razpoložljivostjo dvojezičnih administrativnih obrazcev in informativnih gradiv. Dobršen del dokumentacije, ki se široko uporablja v lokalni upravi, ni na voljo v italijanski in/ali dvojezični različici93. 7.1. Implementazione della normativa a tutela della lingua italiana La legislazione a tutela della lingua italiana, presentata nel capitolo I, è stata presa in considerazione per verificare il versante applicativo. Pertanto, anche la realizzazione nella prassi del bilinguismo viene analizzata negli ambiti ritenuti rilevanti per la determinazione del livello del Fattore 7. A tal fine, vengono presi in esame i dati della presente ricerca empirica corredati da altri studi, relazioni, rapporti, raccomandazioni e analisi. 7.1.1. Uso della lingua italiana nell’amministrazione pubblica e nelle strutture sanitarie pubbliche Sia nella “Relazione sul bilinguismo nel Comune città di Capodistria”86 del 1999 sia nel rapporto dell’Euroreg del 200987 trovano ampio eco i rilievi sollevati dagli esperti della Carta delle lingue regionali o minoritarie (d’ora in poi Carta) del 2010. Essi rilevano che “è urgente per le autorità slovene intraprendere delle misure attive nella promozione dell’italiano nei rami dell’amministrazione locale”, in modo da ridurre la distanza tra le norme legali e la loro implementazione nella prassi88. Queste considerazioni sono condivise anche dagli esperti della Convenzione-quadro per la protezione L’analisi sullo stato dell’applicazione del bilinguismo in Slovenia prende in considerazione una ricerca voluta dalla Commissione per le questioni della nazionalità italiana, organo interno permanente del Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, la quale ha incaricato l’Ufficio affari generali dello stesso Comune di effettuare un’analisi sull’esecuzione del “Decreto e sull’attuazione pubblica del bilinguismo”. Questa è stata redatta da M. Sponza Maier ed è composta da una relazione sull’attuazione del bilinguismo visivo in una parte circoscritta del centro storico e in 23 tra i più importanti enti pubblici aventi lo status di persone giuridiche. 87 Ksenija Šabec, Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, in Region minorities and European integration, in “Revista Română de Ştiinţe Politice”, Vol. 7, n. 1, Bucuresti 2007, pp. 153-188. Disponibile anche in: http://www.eliamep.gr/ wp-content/uploads/en/2009/04/slovenia_revised1.pdf (consultato il 5.2.2010). 88 Committee of Experts, op. cit., p. 28. V drugem in tretjem poročilu strokovnjakov Konvencije je bilo ugotovljeno slabo znanje italijanskega jezika v zdravstvenem sistemu, vključno z oskrbnimi službami (domovi za ostarele), delno pa tudi pri zdravniškem in specialističnem osebju94. Diagnoze in 86 str. 153-188. Na voljo tudi na: http://www.eliamep.gr/en/wp-content/uploads/2009/04/slovenia_revised1.pdf (citirano 5.2.2010). 88 Committee of Experts, op. cit., str. 28. 89 Advisory committee, op. cit., str. 22. 90 Ibid. 91 Milan Gregorič, Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Koper 2004, str. 49. 92 Committee of Experts, op. cit., str. 29. 93 Ibid. 94 Prav tam, str. 35. 136 recepti so na voljo samo v slovenskem jeziku95. Tretje redno poročilo Listine potrjuje, da morajo na etnično mešanem območju izvajati dvojezičnost tudi “nosilci javnih funkcij” pri poslovanju s subjekti iz javnih služb. Konkretno gre tu za izdajanje dvojezičnih računov in denarnih naročil, ki so potrebni za opravljanje lokalnih javnih storitev96. Ugotoviti pa je mogoče, da podjetja javnega interesa poslujejo izključno v slovenščini97. delle minoranze (d’ora in poi Convenzione). Difatti, si afferma che: “anche l’implementazione del sistema degli incentivi per il bilinguismo è, a quanto si dice, problematico, dato che non vi è alcun meccanismo di verifica delle capacità linguistiche di coloro che beneficiano di tale aggiunta”89. Si esprime, inoltre, rammarico per la persistente mancanza di personale amministrativo bilingue e per la mancanza di documentazione amministrativa in lingua italiana90. Nonostante l’obbligo di conoscenza della lingua italiana, quale condizione per l’assunzione e l’aggiunta retributiva per il bilinguismo, molti enti si avvalgono d’interpreti e di traduttori, compresa l’amministrazione pubblica che si è dotata di un servizio di traduzione interno91. Questo modo di operare incide sicuramente sulle spese complessive ed influisce anche sui tempi di emissione degli atti richiesti. Nel rapporto della Carta emerge che con le parti viene usata solo la lingua slovena in numerose amministrazioni locali dello Stato, quali l’Istituto della Sanità, l’Istituto della previdenza sociale, l’Ufficio delle imposte, il Ministero degli interni e la Polizia92. La distanza tra normativa e applicazione è emersa anche per quanto riguarda la disponibilità di moduli amministrativi e materiale informativo bilingue. Un numero considerevole di documentazione, ampiamente usata nell’amministrazione locale, non risulta essere disponibile nella versione italiana e/o bilingue93. Pričujoča empirična raziskava je preverila upoštevanje predpisov s področja izvajanja dvojezičnosti v javnih ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem. Zelo podrobna empirična raziskava ponuja celotno sliko razmer. Različne vidike dvojezičnosti upoštevajo naslednji deleži javnih ustanov: dvojezične table 90,6 % (oziroma 58 ustanov od 64), dvojezični urniki 84,4 % (oziroma 57 ustanov od 64), vidna dvojezičnost na okencih 87,5 % (oziroma 56 ustanov od 64), razpoložljivost dvojezičnih informativnih gradiv znotraj ustanove (brošure, letaki in/ali plakati in stenski panoji) 46,9 % (oziroma 30 ustanov od 64) in dvojezični obrazci 39,1 % (oziroma 25 ustanov od 64). Dvojezični obrazci, ki so na voljo, so pravilno napisani v približno 40 % primerov (oziroma v 26 ustanovah od 64), delno pravilnih je 40 % (oziroma v 26 ustanovah od 64). Navodila za izpolnjevanje so na voljo v italijanščini v pravilni obliki v 12,5 % (oziroma v 8 ustanovah od 64), delno pa v 28,1 % pregledanih primerov (oziroma v 18 ustanovah od 64). Jezikovna kompetenca zaposlenih v javnih ustanovah je bila predmet analize, ki je ocenjevala poznavanje strokovnih izrazov in jezikovno poznavanje italijanskega jezika v medsebojni komunikaciji pri delu na okencih. Podatki kažejo, da strokovne izraze v italijanskem jeziku pozna 84,4 % zaposlenih v ustanovah (oziroma 54 ustanov od 64). Jezikovno poznavanje italijanščine pa je moč ugotoviti pri 67,2 % zaposlenih v ustanovah (oziroma 43 ustanov od 64). Če tem deležem jezikovnih kompetenc zaposlenih dodamo kompetence, ki so označene kot delne, dobimo povprečje približno 90 % dejanskih kompetenc v italijanskem jeziku. Nel secondo e terzo rapporto degli esperti della Convenzione è stata evidenziata la scarsa conoscenza della lingua italiana nel sistema sanitario, compresi i servizi d’assistenza (ospizi), come pure da parte dello staff di medici e specialisti94. Le diagnosi e le prescrizioni sono disponibili solo in lingua slovena95. Nel terzo rapporto periodico della Carta si afferma che, nell’area etnicamente mista, il bilinguismo deve essere implementato anche dai “titolari della pubblica autorità” quando si relazionano con i soggetti del servizio pubblico. Ci si riferisce concretamente all’emissione di fatture e di ordini in denaro bilingui Advisory committee, op. cit., p. 22. Ibid. 91 Milan Gregorič, Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Koper 2004, p. 49. 92 Committee of Experts, op. cit., p. 29. 93 Ibid. 94 Ivi, p. 35. 95 Ibid. 89 90 Ibid. Prav tam, str. 31. 97 Ibid. 95 96 137 Z empirično raziskavo so bile ugotovljene zelo spremenljive razmere pri izvajanju predpisov s področja rabe italijanskega jezika, ki se dejansko sklenejo z delnim izvajanjem dvojezičnosti. necessari per l’esercizio dei servizi pubblici locali96. Emerge, invece, che le aziende d’interesse pubblico operano esclusivamente in sloveno97. Con la nostra ricerca empirica è stato verificato il rispetto della normativa sull’applicazione del bilinguismo negli enti pubblici e nelle aziende d’interesse pubblico dell’area capodistriana. L’indagine empirica è stata capillare e offre una panoramica complessiva della situazione. I vari aspetti del bilinguismo sono rispettati dalla seguente percentuale di enti pubblici: insegna bilingue 90,6% (ossia 58 enti su 64), orario bilingue 84,4% (ossia 57 enti su 64), bilinguismo visivo agli sportelli 87,5% (ossia 56 enti su 64), presenza di materiali informativi bilingui all’interno (depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali) 46,9% (ossia 30 enti su 64) e modulistica bilingue 39,1% (ossia 25 enti su 64). La modulistica bilingue a disposizione si presenta correttamente nel 40% circa dei casi (ossia 26 enti su 64), mentre lo è parzialmente nel 40% dei casi (ossia 26 enti su 64). Le istruzioni per la compilazione sono disponibili in italiano in forma corretta nel 12,5% (ossia 8 enti su 64) e parzialmente nel 28,1% dei casi esaminati (ossia 18 enti su 64). La competenza linguistica del personale degli enti pubblici è stata analizzata valutando la conoscenza concettuale e linguistica dei dipendenti nel corso di una comune interazione di lavoro agli sportelli. I dati indicano che la lingua italiana è conosciuta a livello concettuale dall’84,4% del personale degli enti (ossia 54 enti su 64). La conoscenza linguistica della lingua italiana, invece, si ha per il 67,2% del personale degli enti (ossia 43 enti su 64). Se a queste percentuali della competenza linguistica del personale aggiungiamo quelle segnalate come competenza parziale si arriva ad una media del 90% circa di competenza linguistica in lingua italiana. Con l’indagine empirica è stata rilevata una situazione molto variegata nell’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana, che in effetti si risolve con una situazione di applicazione parziale del bilinguismo. 7.1.2. Raba italijanskega jezika v podjetjih javnega interesa Za pripravo in izvedbo gospodarskih razvojnih načrtov na narodnostno mešanih območjih so strokovnjaki Konvencije spodbudili lokalne oblasti, da namenijo ustrezno pozornost potrebam in problemom avtohtonih jezikovnih skupin. Hkrati so pozvali oblasti, naj zagotovijo boljše vključevanje avtohtonih skupin, tako da omogočijo lažje uresničevanje interesov italijanskih govorcev, ob upoštevanju morebitnih spodbud, ki bi pritegnile mlade za nadaljnje delo v manjšinskih organizacijah98. Kažejo se pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov s področja dvojezičnosti, kot npr. pri državni RTV, družbi Telekom (fiksna in mobilna telefonija) in družbi Elektro Primorska (distributer električne energije), ki na mešanih območjih poslujejo izključno v slovenskem jeziku99. V Kopru pa je občinski odlok naložil rabo italijanščine na plačilnih nalogih (glej npr. Banka Koper)100. Če se lotimo analize podatkov iz pričujoče raziskave, zbranih v podjetjih javnega interesa na Koprskem, ugotovimo, da ima dvojezične table in urnike 89,7 % podjetij (oziroma 61 podjetij od 68), vidno dvojezičnost na okencih je najti v 88,2 % primerov (oziroma v 60 podjetjih od 68), dvojezična informativna gradiva znotraj podjetja (brošure, letaki in/ali plakati in stenski panoji) so na voljo v 52,9 % podjetij (oziroma v 36 podjetjih od 68) in dvojezični obrazci v 45,6 % primerih (oziroma v 31 podjetjih od 68). Podatki o delni prisotnosti italijanskega jezika so v primerjavi z javnimi ustanovami bolj neenakomerni: delno dvojezični obrazci so na voljo v 42,6 % podjetij (oziroma v 29 podjetjih od 68), delno dvojezična informativna gradiva pa v 36,8 % podjetij (oziroma v 25 podjetjih od 68). Pravilno napisani obrazci so na voljo v približno 36,8 % primerov (oziroma v 25 podjetjih od 68), v 33,8 % primerov (oziroma v 23 podAdvisory committee op. cit., str. 28. Committee of Experts op. cit., str. 34. 100 Ibid. 98 96 97 Ivi, p. 31. Ibid. 99 138 7.1.2. Uso della lingua italiana nelle aziende d’interesse pubblico jetjih od 68) so delno pravilni. Dvojezična navodila za izpolnjevanje so na voljo v pravilni obliki v 11,8 % (oziroma v 8 podjetjih od 68), delno pa v 30,9 % pregledanih primerov (oziroma v 21 podjetjih od 68). Ustna interakcija v italijanskem jeziku z zaposlenimi na okencih kaže, da italijanski jezik obvladajo v 72,1 % podjetij (oziroma v 49 podjetjih od 68), delno ga obvladajo v 19,1 % primerih (oziroma v 13 podjetjih od 68). V 89,7 % podjetij (oziroma v 61 podjetjih od 68) zaposleni poznajo strokovne izraze v italijanskem jeziku, delno znanje in neznanje dosegata vsak po približno 5 % (oziroma 3 podjetja od 68). Per la preparazione e la realizzazione dei piani di sviluppo economici nelle aree nazionalmente miste, gli esperti della Convenzione, hanno incoraggiato le autorità locali a prendere nella dovuta considerazione le necessità e le preoccupazioni espresse dai gruppi linguistici autoctoni. Hanno invitato, inoltre, le autorità a garantire un maggiore coinvolgimento dei gruppi autoctoni, in modo da favorire la realizzazione degli interessi degli italofoni, considerando l’eventualità di possibili incentivi per invogliare i giovani a rimanere a lavorare nelle organizzazioni minoritarie98. Si rilevano mancanze nell’applicazione della normativa sul bilinguismo, come ad es. per la RTV di Stato, la Telekom (telefonia fissa e mobile) e l’Elektro Primorska (azienda erogatrice di energia elettrica) che, nei territori misti, operano esclusivamente in lingua slovena99. Un decreto municipale a Capodistria, invece, ha imposto l’uso dell’italiano negli ordini di pagamento (si veda ad es. la Banka Koper)100. Se passiamo ad analizzare i dati dalla presente ricerca nel settore delle aziende d’interesse pubblico del Capodistriano, emerge che l’insegna bilingue e l’orario bilingue sono presenti nell’89,7% delle aziende (ossia 61 aziende su 68), il bilinguismo visivo agli sportelli nell’88,2% dei casi (ossia 60 aziende su 68), la presenza di materiali informativi bilingui all’interno (depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali) nel 52,9% delle stesse (ossia 36 aziende su 68) e la modulistica bilingue nel 45,6% dei casi (ossia 31 aziende su 68). Il dato sulla presenza parziale della lingua italiana segue un andamento più discontinuo rispetto agli enti pubblici: la modulistica parzialmente bilingue è presente nel 42,6% delle aziende (ossia 29 aziende su 68) e i materiali informativi parzialmente bilingui sono presenti nel 36,8% di esse (ossia 25 aziende su 68). La modulistica è presente correttamente nel 36,8% circa dei casi (ossia 25 aziende su 68), mentre nel 33,8% lo è parzialmente (ossia 23 aziende su 68). Le istruzioni per la compilazione bilingue sono presenti correttamente nell’11,8% (ossia 8 aziende su 68) e parzialmente nel 30,9% dei casi esaminati (ossia 21 aziende su 68). L’interazione orale in lingua italiana con i dipendenti che lavorano agli sportelli indica che la lin- 7.2. Ekonomska neodvisnost italijanskih govorcev Leta 2007 je bilo v zvezi s “Predlogom resolucije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji” jasno opozorjeno, da trenutni pravni, normativni in tehnični instrumenti, ki jih določa slovenski pravni red, ne dajejo učinkov in ne izpolnjujejo pričakovanj101. Načini in merila uporabe sredstev iz privatizacije v korist ustvarjanja gospodarske osnove za italijanske govorce so popolnoma neustrezni glede na njihove dejanske potrebe, zato je pobuda propadla102. Poleg tega je potrebno združiti sredstva, ki izhajajo iz privatizacije, in so na voljo pri Regionalno razvojnem skladu iz Ribnice, z dejansko prejetimi kupninami iz privatizacije, od katerih je 2,5 % v skladu s 7. členom Zakona o privatizaciji družbenega premoženja v Sloveniji, namenjenih ustvarjanju gospodarske osnove italijanske in madžarske avtohtone skupnosti103. 7.3. Zaključek V številnih javnih ustanovah, ki so bile predmet analize te empirične raziskave, ostajajo težave pri udejanjanju načela avtomatičnosti dvojezičnih postopkov, še zlasti pri razpoložljivosti navodil in obrazcev v italijanskem jeziku v ustanovah lokalne uprave in v javnih organizacijah. Te razmere se prvenstveno Izvršilni odbor italijanske unije, Considerazioni e indicazioni dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia, VII. redna seja, št. 97, Poreč 20. februar 2007, p. 2. 102 Prav tam, str. 6. 103 Ibid. 101 Advisory committee op. cit., p. 28. Committee of Experts op. cit., p. 34. 100 Ibid. 98 99 139 pojavljajo tudi v podjetjih javnega interesa. Skupno samo Minimalni del javnih ustanov in podjetij v celoti izpolnjuje predpise. Na izvedbeni ravni lahko ponovno povzamemo ugotovitve izpred več kot desetih let, v katerih dokumenti v podporo “[…] dvojezičnosti niso percipirani in interpretirani na tak način, da bi zagotovili dejansko enakopravnost italijanske jezikovne komponente kot sestavnega dela tega območja. Navzoči smo površnemu in nepopolnemu izvajanju ustavnih in drugih pravnih predpisov”104. gua italiana è conosciuta nel 72,1% delle aziende (ossia 49 aziende su 68) ed è parzialmente conosciuta nel 19,1% dei casi (ossia 13 aziende su 68). Nell’89,7% delle aziende (ossia 61 aziende su 68) i dipendenti hanno una conoscenza concettuale della lingua italiana, mentre la conoscenza parziale e la non conoscenza sono pari rispettivamente al 5% circa (ossia 3 aziende su 68). 7.2. Autonomia economica degli italofoni Nel 2007, in merito alla “Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia” si evidenzia chiaramente che gli attuali strumenti giuridici, normativi e tecnici previsti dall’ordinamento sloveno non stanno producendo gli effetti e le ricadute attese101. Le modalità e i criteri d’impiego dei mezzi derivanti dalla privatizzazione a favore della creazione della base economica per gli italofoni sono assolutamente inadeguati rispetto alle reali necessità degli stessi, il che ha fatto accantonare l’iniziativa come un fallimento102. Vanno inoltre integrati i mezzi derivanti dalla privatizzazione a disposizione del Fondo per lo sviluppo di Ribnica con quelli dell’importo effettivo del prezzo di vendita dei mezzi privatizzati, il 2,5% del quale è destinato, ai sensi dell’articolo 7 della Legge sulla privatizzazione del patrimonio sociale della Slovenia, alla creazione della base economica delle comunità autoctone italiana ed ungherese103. Zdi se, da krčenje obsega izvajanja dvojezičnosti v praksi škoduje sistemu ustavnega zagotavljanja pravic in pozitivne zaščite italijanskega jezika, saj pogosto deluje v nasprotju z načeli zakona, ki določa obveznosti upravnih organov, da se vedno odzivajo v jeziku stranke, če je ta zahteva izražena. Ob tem se uvajajo instrumenti, ki z izvajanjem pritiska onemogočajo avtomatičnost dvojezičnih postopkov, ki jih določa sama zakonodajna struktura105. “Tako izvedbeno neravnovesje vodi v postopno podreditev in marginalizacijo italijanskih govorcev. Če iz ustave in zadevnih zakonov izhaja “enakopravni status” večinske in manjšinske komponente in iz tega torej sledi tudi enakovredna obravnava, je mogoče ugotoviti resno neskladje med ustrezno zakonodajo in njenim izvajanjem v praksi. Zato je bolj kot kdajkoli potrebno natančno opredeliti razmere in zakonodajni podlagi dati dejanski smisel”106. Dejavniku obstoječega odnosa do jezika in politike na vladni in institucionalni ravni, vključno z njegovim uradnim statusom in rabo, dodelimo 4. raven, ki ustreza stanju jezika z diferencirano podporo. 7.3. Conclusioni Per molti degli enti pubblici, analizzati nell’indagine empirica, permangono difficoltà ad attuare il principio dell’automaticità del procedimento bilingue ed in particolare per la reperibilità delle istruzioni e della modulistica in lingua italiana negli enti dell’amministrazione locale e presso gli organismi pubblici. Situazione che si ripropone sostanzialmente anche nelle aziende d’interesse pubblico. Complessivamen- 8. ODNOS PRIPADNIKOV SKUPNOSTI DO SVOJEGA JEZIKA (8. dejavnik) Ta dejavnik je bil analiziran na podlagi stopnje navezanosti na jezik in privrženosti italijanskih govorcev svoji etnični matici. Opravljena je bila ocena vključenosti v društva, povezana z njihovim jezikom, angažiranosti in mnenja italijanskih govorcev v zvezi Giunta Esecutiva dell’Unione Italiana, Considerazioni e indicazioni dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia, VII Sessione ordinaria, n. 97, Parenzo 20 febbraio 2007, p. 2. 102 Ivi, p. 6. 103 Ibid. 101 Marialuisa Sponza Maier, Attuazione dei diritti particolari della Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di Capodistria - poročilo, Dokumentacija arhiva italijanske samoupravne narodne skupnosti Koper 1999. 105 Za poglobljeno obravnavo glej 4. poglavje tega dela. 106 Ibid. 104 140 z italijanskim jezikom. Vse naštete vidike je potrebno upoštevati kot otipljiv izraz volje italijanskih govorcev po ohranjanju lastnega jezika. Za samega Fishmana je pomembno “povezati družine X-govorcev med seboj ter določiti in okrepiti čut za skupnost celo takrat, ko družine niso deležne bivalne kontinuitete […]”107. Italijanski govorci se združujejo okrog svojega jezika s pomočjo društvene dejavnosti, povezane s politiko, splošnimi vprašanji, kulturo, športom, raziskavami itd.108. Italijanska samoupravna narodna skupnost in Italijanska unija skupaj z italijanskimi skupnostmi so nosilke promocije italijanskega jezika in kulture na tem območju. Na tem prostoru delujejo tri knjižnice, ki jih vodijo pripadniki italijanske narodne skupnosti (CNI), v lokalnih javnih knjižnicah pa so aktivni tudi oddelki, namenjeni italijanski publicistiki in revijam109. Glede na visoko število dejavnosti in dogodkov, kakor tudi združenj in ustanov, katerih funkcije se pogosto prekrivajo110, je pri italijanskih govorcih moč ugotoviti očitno zanimanje za ohranjanje italijanskega jezika. Na ravni angažiranosti je pri najmlajši, torej potencialno aktivni in produktivni generaciji, moč ugotoviti določeno ravnodušnost ali nezanimanje za dejavnost društev. To je pomemben znak, ki ga je v prihodnosti potrebno dosledno upoštevati111. Odnos govorcev do lastnega jezika se jasno kaže tudi v zamenjavi jezika s slovenščino. Nedavna raziskava je razkrila naklonjen odnos do ohranjanja jezikovnih razlik v podporo italijanskemu jeziku, četudi približno 30 % anketirancev izraža svojo ravnodušnost in strinjanje z izgubo italijanskega jezika112. te solo una parte minima di enti pubblici e di aziende risultano essere completamente in regola con le normative. A livello attuativo possiamo riprendere le considerazioni, fatte oltre un decennio fa, nelle quali i documenti a sostegno del “[…] bilinguismo non vengono percepiti e interpretati in maniera tale da rendere effettiva la pariteticità della componente linguistica italiana del territorio in qualità di parte integrante dello stesso. Infatti, siamo in presenza di un’applicazione generica e frammentaria della normativa giuridico costituzionale”104. Il restringimento dei margini di operatività del bilinguismo nella prassi, sembra danneggiare l’impianto garantista e di tutela positiva della lingua italiana, muovendosi spesso anche contrariamente ai dettami stabiliti dalla legge stessa che sancisce l’obbligatorietà per l’amministrazione di rispondere sempre nella lingua della parte, qualora questa sia manifesta, introducendo nella sua messa in opera strumenti di coercitiva dissuasione che invalidano l’automaticità del procedimento bilingue previsto dalla stessa struttura legislativa105. “Tali scompensi attuativi portano ad una graduale subordinazione ed emarginazione degli italofoni. Se dalla Costituzione e dalle leggi in questione scaturisce “pari dignità” fra la componente maggioritaria e quella minoritaria e dunque si evince anche parità di trattamento, si verifica una seria discordanza fra la relativa legislazione e la sua messa in pratica. Per questo motivo si rende quanto mai necessario fare il punto della situazione e dare un senso concreto all’impianto legislativo”106. Al Fattore dell’atteggiamento esistente a livello governativo ed istituzionale verso la lingua e verso le politiche, compreso lo status ufficiale e l’uso della stessa, attribuiamo il livello 4, che equivale allo stato di lingua con sostegno differenziato. Fishman, op. cit., str. 94. Glej tudi I. poglavje tega dela. 109 Informacije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, Ljubljana 3.11.2011, op. cit. Na: http://www.uvn.gov.si/ fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_ final.pdf (citirano 12.3.2012). 110 Od leta 1974 so spremembe slovenskega zakonodajalca s področja funkcij, dodeljenih italijanski samoupravni narodni skupnosti, slovenski javnopravni instituciji, pripeljale do neizogibnega prekrivanja vlog z Italijansko unijo, z občasnimi napetostmi med obema stranema. 111 Burra in Debeljuh, op. cit., str. 22. 112 Glej: Mateja Sedmak, Manjšine in skupinske (etnične) identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine, v “Annales”, series historia et sociologia, zv. 19, 2009, str. 8. Na voljo tudi na: http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/sedmak(2).pdf (citirano 21.2. 2012). 107 108 Marialuisa Sponza Maier, Attuazione dei diritti particolari della Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di Capodistria Analisi, Documentazione archivio CAN Capodistria 1999. 105 Per approfondimenti si rimanda al capitolo IV del presente lavoro. 106 Ibid. 104 141 8. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA COMUNITÀ VERSO LA PROPRIA LINGUA (Fattore 8) Italijanski govorci se obenem razlikujejo od drugih jezikovnih skupin na tem območju po socialno-ekonomskem statusu, ki negativno vpliva na produkcijo in reprodukcijo etničnih elementov. Z drugimi besedami, najbolj izobražene socialne kategorije manj prispevajo k prenosu etničnih lastnosti (kot je jezik)113. Dejavniku, povezanem z odnosom članov skupnosti do svojega jezika, pripada 3. raven, ki jo dobimo, ko številni člani podpirajo ohranjanje svojega jezika, drugi pa so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika. Questo fattore è stato analizzato attraverso il grado di attaccamento linguistico e di adesione alla propria matrice etnica da parte degli italofoni. Sono stati valutati la mobilitazione associativa connessa alla propria lingua, il momento di coinvolgimento partecipativo e le opinioni degli italofoni in merito alla lingua italiana. Tutti questi aspetti vengono considerati come espressione tangibile della volontà degli italofoni di preservare il proprio idioma. Per lo stesso Fishman è importante “collegare le famiglie degli X-parlanti tra loro e stabilire e rinforzare il senso di comunità perfino quando le famiglie non possono beneficiare della continuità residenziale […]”107. Gli italofoni si mobilitano attorno alla propria lingua attraverso l’associazionismo con attività legate alla politica, a questioni di carattere generale, alla cultura, allo sport, alla ricerca, ecc.108. La Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana, l’Unione Italiana, assieme alle Comunità degli Italiani, sono le strutture portanti della promozione della lingua e cultura italiana sul territorio. Sul territorio operano tre biblioteche gestite dagli appartenenti alla CNI e nelle biblioteche locali del sistema pubblico sono attive anche le sezioni dedicate alla cultura, alla pubblicistica e alle riviste italiane109. Dato l’alto numero di attività e di eventi, nonché di associazioni ed enti con funzioni che spesso si sovrappongono110, emerge per gli italofoni un palese interesse per il mantenimento della lingua italiana. A livello partecipativo si evidenzia un certo distacco o disaffezione, per l’attività delle associazioni, da parte della popolazione più giovane, quella cioè potenzialmente attiva e produttiva. Questo è un segnale importante da tenere in debito conto per il futuro111. Il rapporto dei parlanti verso la propria lingua si 9. KOLIČINA IN KAKOVOST DOKUMENTACIJE (9. dejavnik) Ta dejavnik je povezan s standardizacijo določenega jezika, ki vključuje pripravo pravopisa, slovnice in slovarja normativnega tipa, po katerih se ravnajo pisci in govorci določene jezikovne skupnosti. Ta dejavnik ni zajet v obravnavi, saj je italijanščina jezik z referenčnim standardom. 10. ODNOS PRIPADNIKOV VEČINE DO MANJŠINSKEGA JEZIKA (10. dejavnik) S pričujočo empirično raziskavo je bil ugotovljen odnos večinskega lokalnega segmenta do italijanskega jezika in torej tudi do lokalne dvojezičnosti. Za 61 % anketirancev iz podskupine slovensko govorečih biti dvojezičen na splošno pomeni biti bolj strpen do drugih jezikov in ljudi. Podatki kažejo pozitiven in strpen odnos do dvojezičnosti, brez kakršne koli izgube svoje nacionalne identitete, kar je mogoče sklepati tudi iz nestrinjanja 81,4 % slovensko govorečih anketirancev z naslednjimi trditvami: osebe, ki obvladajo več jezikov, tvegajo izgubo svoje lastne nacionalne identitete in dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini. Zelo visok delež anketirancev (vključno s skoraj celotnim vzorcem) izraža pozitivni odnos do vidikov dvojezičnosti, povezanih z dejstvom, da življenje na dvojezičnem območju bogati posameznika in celotno družbo, da znanje več jezikov pomeni bogastvo, da je dobro znati več jezikov, saj imamo tako možnost spoznati druge zanimive kulture Fishman, op. cit., p. 94. A riguardo si veda il capitolo I del presente lavoro. 109 Informazioni sulle Comunità nazionale italiana e magiara nella RS, Lubiana 3. 11. 2011, op.cit. In: http://www.uvn.gov.si/ fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_ final.pdf (consultato il 12.3.2012). 110 A partire dal 1974, le modifiche del legislatore sloveno in merito alle funzioni attribuite alla Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana, ente di diritto pubblico sloveno, hanno finito per creare un’inevitabile sovrapposizione di ruoli con l’Unione Italiana, con sporadiche tensioni tra le parti. 111 Burra e Debeljuh, op. cit., p. 22. 107 108 113 Mojca Medvešek, Primerjava analiza vitalnosti - produkcije, reprodukcije, transformacije - etničnih skupnosti na narodno mešanih območjih ob slovenski meji, v “Razprave in gradivo”, št. 47, 2005, str. 46. 142 in da znanje več jezikov pomaga k razvoju gospodarske dejavnosti. Vrsta drugih vprašanj analizira odnos slovensko govorečih anketirancev do pomena, ki se pripisuje nekaterim vidikom institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti, kot so: pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici, slišati govoriti oba jezika na ulici, družabni dogodki v obeh jezikih (dvojezični), storitve v obeh jezikih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, mediji in časopisi na voljo v dveh jezikih. Ti vidiki so povezani z lokalnim pogledom na življenjsko prisotnost pisanega in govorjenega italijanskega jezika na tem območju. V tem smislu večina anketirancev meni, da so za dvojezično območje dovolj in zelo pomembni napisi na ulici (78,8 %) ter mediji in časopisi v obeh jezikih (80,5 %). Anketiranci v manjšem številu pripisujejo pomen vidiku, da je na ulici slišati govoriti oba jezika, in družabnim dogodkom v obeh jezikih. Za 78,8 % anketirancev je dovolj in zelo pomembno, da so storitve v javnem sektorju na voljo v obeh jezikih, medtem ko je za 72 % dovolj in zelo pomembno, da so storitve v obeh jezikih na voljo v zasebnem sektorju. Te “konkretne vidike” dvojezičnosti bi bilo potrebno dodatno temeljito preučiti, glede na možne povezave s podatki o percepciji, ki zadevajo opredeljujoče jezikovne in kulturne lastnosti tega območja114. Podatki razkrivajo prisotnost institucionalne dvojezičnosti, ki je omejena na simbolično pojavljanje v javnosti, medtem ko je občutno manj razširjena v manj formalnem okolju in v vsakdanjem življenju. manifesta anche esplicitamente di fronte alla sostituzione linguistica con lo sloveno. Da una recente ricerca è emersa l’esistenza di un atteggiamento proteso al mantenimento della differenza linguistica a sostegno della lingua italiana, anche se il 30% circa d’intervistati dichiara di essere complessivamente indifferente e d’accordo con la perdita della stessa112. Gli italofoni, al contempo, si differenziano dagli altri gruppi linguistici dell’area per quanto concerne lo status socio-economico che influisce negativamente sulla produzione e sulla riproduzione degli elementi etnici. In altri termini, le categorie sociali più istruite contribuiscono in maniera minore alla trasmissione dei tratti etnici (quali la lingua) 113. Al Fattore degli atteggiamenti dei membri della Comunità verso la propria lingua attribuiamo il livello 3, che si ha quando molti membri sostengono il mantenimento della propria lingua, altri sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua. 9. QUANTITÀ E QUALITÀ DELLA DOCUMENTAZIONE (Fattore 9) Questo fattore si ricollega alla standardizzazione di una lingua, che implica la predisposizione di un’ortografia, di una grammatica e di un dizionario di tipo normativo per la guida degli scrittori e dei parlanti di una comunità linguistica. Questo fattore non viene preso in esame poiché l’italiano è una lingua con uno standard di riferimento. 10. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA MAGGIORANZA VERSO LA LINGUA NON DOMINANTE (Fattore 10) Če iz splošnih ugotovitev o dvojezičnosti preidemo na primerjavo z lokalnimi razmerami in neposrednimi vplivi dvojezičnosti na družbo, se izriše naslednja slika. Con la presente indagine empirica è stato verificato l’atteggiamento di un segmento della maggioranza locale verso la lingua italiana e quindi anche verso il bilinguismo locale. Per il 61% degli intervistati del sottogruppo degli Mnenje anketirancev o obveznem nameščanju napisov v italijanščini v krajih na Obali in o prisotnosti italijanske govorice na obalnem območju v bližnji prihodnosti, je pokazalo sprejemanje institucionalnega vidika dvojezičnosti (vidna dvojezičnost). Hkrati je večinska populacija ponudila nekaj informacij o razvoju razmerja med jezikoma. Z obvezno namestitvijo napisov se strinja 39 % anketirancev iz podskupine Si veda Mateja Sedmak, Manjšine in skupinske (etnične) identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine, in “Annales”, series historia et sociologia, vol. 19, 2009, p. 8. Disponibile anche in http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/ sedmak(2).pdf (consultato il 21.2.2012). 113 Mojca Medvešek, Primerjava analiza vitalnosti - produkcije, reprodukcije, transformacije - etničnih skupnosti na narodno mešanih območjih ob slovenski meji, in “Razprave in gradivo”, n. 47, 2005, p. 46. 112 Podatki iz pričujoče empirične raziskave kažejo, da 25,4 % anketirancev dojema italijansko kulturo kot opredeljujočo lastnost tega območja, z deleži preko 20 %, 16,1 % anketirancev dojema italijanski jezik kot opredeljujočo lastnost tega območja z deleži preko 20 %. Glej tudi V. poglavje tega dela. 114 143 s Koprskega, 51 % meni, da so potrebni, vendar obveznost zavračajo, 4 % anketirancev pa obveznost zavračajo. Po mnenju anketirancev značaj jezikovnega razmerja, projiciran v prihodnost, predvideva, da bo italijanski jezik dovolj prisoten. Tako meni približno polovica anketirancev, skoraj petina izmed njih navaja, da bo “zelo prisoten”. slavofoni l’essere bilingui in senso generale vuol dire essere più tolleranti verso le altre lingue e le persone. I dati indicano un atteggiamento positivo e tollerante nei confronti del bilinguismo, senza alcuna perdita percepita alla propria identità nazionale, desumibile anche dal disaccordo manifestato nell’81,4% degli intervistati slavofoni alle seguenti affermazioni: le persone che conoscono più lingue rischiano di perdere la propria identità nazionale e bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza. Gli intervistati esprimono un atteggiamento positivo a livelli percentuali molto alti (comprendenti quasi la totalità del campione) per gli aspetti del bilinguismo connessi al fatto che vivere in ambiente bilingue arricchisce il singolo e l’intera società, che la conoscenza di più lingue è una ricchezza, che è bene conoscere più lingue perché così si ha la possibilità di conoscere altre culture interessanti e che la conoscenza di più lingue aiuta a sviluppare l’attività economica. Una serie di altri quesiti analizza l’atteggiamento degli intervistati slavofoni nei confronti dell’importanza attribuita alla presenza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale scritto e orale, quali: vedere le scritte bilingui per strada, sentire parlare due lingue per strada, presenza di eventi sociali in due lingue (bilingui), servizi disponibili in due lingue sia nel settore pubblico sia in quello privato, media e giornali disponibili in due lingue. Questi aspetti sono riconducibili alla visione locale connessa alla presenza vitale della lingua italiana scritta e parlata sul territorio. In tal senso, la maggioranza degli intervistati ritiene che per un’area bilingue siano abbastanza e molto importanti le scritte per strada (78,8%) e i media e i giornali in due lingue (80,5%). Gli intervistati attribuiscono in minor numero importanza all’aspetto del sentire parlare due lingue per strada (56,8%) e agli eventi sociali in due lingue (65,3%). Per il 78,8% degli intervistati è abbastanza e molto importante che i servizi nel settore pubblico siano disponibili in due lingue, mentre per il 72% è abbastanza e molto importante che i servizi siano disponibili in due lingue nel settore privato. Questi “aspetti concreti” del bilinguismo andrebbero ulteriormente approfonditi viste le possibili correlazioni con i dati di percezione riguardanti la caratterizzazione linguistica e culturale del territorio114. I Na vprašanje, ali je prav, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju, se dve tretjini slovensko govorečih anketirancev s tem strinja; 13,6 % se jih dovolj strinja, 16,1 % pa se jih s tem ne strinja. Ob trditvah “če smo dvojezični govorci, ne znamo dobro ne slovensko, ne italijansko” in “znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku” slovensko govoreči anketiranci zavračajo obe izjavi, in sicer s 85,6 % oziroma 91,5 %. S trditvijo “želim, da bi moji otroci govorili italijansko” se strinja skoraj 75 % slovensko govorečih anketirancev; dovolj in deloma se z vsako kategorijo strinja okoli 10 %. Takšna bistvena naklonjenost do italijanščine je bila dodatno analizirana. Ob tem je bilo upoštevano mnenje anketirancev s Koprskega glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in kakovosti tega poučevanja. Pri podskupini slovensko govorečih se več kot 68 % anketirancev strinja z obvezno italijanščino v šoli, s 26 % sledijo tisti, ki jo imajo za potrebno, ne pa obvezno, medtem ko delež tistih, ki menijo, da ni potrebna, ne presega 4 %. Glede sposobnosti šole, da zagotovi ustrezno znanje razumevanja, sporazumevanja in pisanja jezika, prevladujejo občutki splošnega zadovoljstva. Tisti, ki menijo, da je šola neuspešna pri zagotavljanju prvih dveh jezikovnih zmožnosti, se uvrščajo v delež pod 4 %, glede pisanja se podatek podvoji in doseže skoraj 8 %. Pri vprašanju, ali je znanje italijanskega jezika pomembno pri spoznavanju italijanske kulture, ugotovimo popolno strinjanje glede povezave med jezikom in kulturo v 60 % primerov, skoraj 23 % se jih “dovolj strinja”. Odnos, ki izraža podporo učenju italijanskega jezika, smo preverili glede na spremenljivko jezikovnega prestiža115. Približno 70 % anketirancev meni, da 114 I dati dell’indagine empirica indicano che il 25,4% d’intervistati percepisce la cultura italiana caratterizzare il territorio con percentuali superiori al 20% e il 16,1% d’intervistati percepisce la lingua italiana caratterizzare il territorio con percentuali superiori 115 Za opredelitev koncepta glej: Vittorio dell’Aquila in Gabriele Iannaccaro, La pianificazione linguistica-Lingue, società e istituzioni, Carrocci editore, Roma 2004, str. 92. 144 je za prebivalce Obale “potrebno, a ne obvezno” znanje italijanskega jezika za večji uspeh v življenju. Za četrtino anketirancev pa je znanje italijanskega jezika nepogrešljivo za doseganje večjega uspeha. Samo majhen del anketirancev meni, da italijanski jezik ni potreben za doseganje večjega uspeha v življenju. dati fanno emergere l’esistenza di un bilinguismo di tipo istituzionale relegato alle sue manifestazioni simboliche a livello pubblico, mentre è molto meno diffuso negli ambiti meno formali e della vita quotidiana. Se dalle considerazioni di natura generale sul bilinguismo si passa al confronto con la realtà locale e le dirette implicazioni di questo nella società si delinea il seguente quadro. L’opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località della costa e sulla presenza della parlata italiana sul territorio costiero nel prossimo futuro ha messo in risalto l’adesione ad un aspetto istituzionale del bilinguismo (il bilinguismo visivo) e fornito un’indicazione da parte della popolazione di maggioranza sull’evoluzione del rapporto tra le lingue. L’obbligatorietà delle scritte trova d’accordo il 39% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano, il 51% afferma di ritenerle necessarie ma rifiuta l’obbligo, mentre il 4% degli intervistati lo rifiuta. Nell’opinione degli intervistati la natura del rapporto linguistico proiettata nel futuro vedrà la lingua italiana abbastanza presente per la metà circa degli intervistati, quasi un quinto di essi afferma che sarà “molto presente”. Alla domanda se è giusto che sulla costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche due terzi degli intervistati slavofoni concordano; 13,6% è abbastanza d’accordo, mentre quelli che non lo sono toccano i 16,1%. Agli assunti “se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano” e “la conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena” gli intervistati slavofoni bocciano entrambi gli enunciati rispettivamente con l’85,6% e il 91,5%. L’affermazione “vorrei che i miei figli parlassero l’italiano” vede quasi il 75% degli intervistati slavofoni d’accordo; quelli abbastanza e poco d’accordo si aggirano attorno al 10% ciascuno. Tale sostanziale favore nei confronti dell’italiano è stato ulteriormente analizzato, prendendo in considerazione l’opinione degli intervistati del Capodistriano, relativa all’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene e alla qualità percepita di tale insegnamento. Per il sottogruppo degli slavofoni oltre il 68% degli intervistati concorda sull’obbligo dell’italiano Torej je mogoče potrditi tudi pomen, ki se pripisuje ekonomskim dejavnikom, ki pozitivno vplivajo na odnos, naklonjen učenju drugega jezika116. V tem primeru se želja in motivacija za usvajanje znanja italijanskega jezika pojavljata povezani tudi v pragmatičnih trenutkih in se ne nanašata samo na dejanski jezikovni interes. Učenje drugega jezika načeloma ni namenjeno spodbujanju komunikacije z drugo etnijo, temveč pomeni predvsem naložbo v svoje znanje117. Znanje jezika predstavlja nalaganje svojega intelektualnega kapitala, ki posamezniku v obliki naložbe prinaša kratkoročni in dolgoročni dobiček (najvišji dohodek, ki ga gre pripisati znanju, in hkrati dodatna vzpodbuda v primeru narodnostno mešanih območij)118. Prav ta položaj in pragmatična vrednost italijanščine pri delu in v poslovnem svetu, poleg svoje prisotnosti in vloge nosilca informacij, spodbujata Slovence, da poleg slovenščine štejejo za pomembno tudi znanje italijanščine119. Na obalnem koprskem območju dvojezičnost tako ni zgolj izključna domena italijansko govorečih pripadnikov, pač pa predstavlja sestavni del družbenega okolja120, četudi je potrebno znova poudariti, da se ta jezikovni kapital redko uporablja in uveljavlja v vsakdanjem življenju v lokalnem okolju121. Odnosi, ki jih preučuje ta empirična raziskava, so pokazali pozitivno naravnanost do institucionaliziraJosep M. Colomer, To translate or to learn languages? An evaluation of social efficiency, v “International Journal of the Sociology of language”, 1996, pp. 181-197, v: S. Novak Lukanovič, Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okoljunarodnostno mešano okolje v Sloveniji, v “Razprave in gradivo”, št. 41, 2002, str. 99. 117 Prav tam, str. 99-100. 118 Gilles Grenie in François Vaillancourt, An economic prospective on learning as second language, v “Journal of multilingual and multicultural development”, 6, 1983, str. 471-483, v Lukanovič, op. cit., str. 100. 119 Prav tam, str. 143. 120 Albina Nećak Lük, Jezik kot kazalec stanja medetničnih odnosov, v Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I, v: A. Nećak Lük (ur.), Inštitut za narodna vprašanja, Ljubljana 1998, str. 337. 121 Mikolič, op. cit., str. 201-232. 116 al 20%. Si veda a riguardo il Capitolo V del presente lavoro. 145 nih vidikov rabe italijanskega jezika. Podatki iz empirične raziskave so pokazali bistveno pozitiven odnos do znanja in rabe italijanskega jezika, hkrati pa tudi do možnosti spoznavanja italijanske kulture. V enaki meri znanje italijanskega jezika ne šteje kot ovira, niti za kakovost znanja slovenskega jezika, niti za kakovost medetničnih odnosov; večina anketirancev bi želela, da bi njihovi otroci znali italijansko. Podobno obsežno je strinjanje s poučevanjem italijanskega jezika v šolah s slovenskim učnim jezikom. Če skupno primerjamo podatke v zvezi z odnosom lokalne družbe do vključevanja dvojezičnosti v prakso s prejšnjimi podatki glede odnosa do dvojezičnega okolja, ugotovimo skladnost v odgovorih: pri večini anketirancev se kaže pozitiven odnos v obeh sklopih analiziranih vprašanj. a scuola, seguono con il 26% quelli che lo ritengono necessario ma non obbligatorio, mentre lo share di quelli che invece non lo ritengono necessario non supera il 4%. Riguardo alla capacità della scuola di fornire una preparazione adeguata, alla comprensione, alla comunicazione e alla scrittura della lingua, prevale un sentimento di generale soddisfazione. Quelli che la ritengono essere insufficiente nella preparazione delle prime due capacità linguistiche sfiorano percentuali inferiori al 4%, dato che raddoppia quasi all’8% nello scritto. Alla domanda se la conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana emerge un pieno accordo sul nesso tra lingua e cultura nel 60% dei casi e gli “abbastanza d’accordo” sono quasi il 23%. L’atteggiamento a sostegno dell’apprendimento della lingua italiana è stato sottoposto a verifica in rapporto alla variabile del prestigio della lingua115. Il 70% circa degli intervistati ritiene che, per gli abitanti del Litorale, sia “necessario ma non obbligatorio” conoscere la lingua italiana per avere maggiore successo nella vita. Per un quarto degli intervistati, invece, la conoscenza della lingua italiana è indispensabile per avere maggiore successo. Soltanto una minima parte d’intervistati ritiene che la lingua italiana non sia necessaria per avere un maggiore successo nella vita. Può, quindi, trovare conferma anche la rilevanza da attribuire ai fattori economici che incidono positivamente sugli atteggiamenti favorevoli all’apprendimento della seconda lingua116. In questo caso, il desiderio e la motivazione di conoscere l’italiano, appaiono connessi anche a momenti di carattere pragmatico e non sono rapportabili solo all’interesse più propriamente linguistico. Lo studio della seconda lingua, in linea di massima, non ha lo scopo di incoraggiare la comunicazione con l’altra etnia, ma principalmente quello di giungere ad un investimento del proprio sapere117. La conoscenza linguistica è considerata un accumulo del proprio capitale intellettuale, che come investimento porta al singolo un profitto a breve e lungo termine 10.1. Zaključki Ugotovljen je bil pozitiven medetnični odnos, široka podpora jeziku in dvojezičnemu izobraževalnemu sistemu znotraj dvojezičnosti, ki je dojeta in umeščena bolj kot “okvirni” ali navidezni vidik in ne kot “vsebina”. Vloga in pragmatična vrednost, ki ju večina pripisuje italijanskemu jeziku, se kažeta v dvosmernem usvajanju jezikov. Dvojezičnost zatorej ni pojav, značilen samo za italijansko govoreče, prisoten je tudi v segmentu večinske populacije, vendar se v vsakdanjem življenju kaže zelo šibko122. Dejansko se nahajamo še v razvojni fazi, kar zadeva stabilizacijo medetničnih odnosov, ki temeljijo na načelu etnične enakopravnosti, ta pa je nujni predpogoj za oblikovanje nove kulturne sinteze, značilne za interkulturalizem123, in izraz specifičnosti lokalne družbe. Na italijanščino hkrati negativno in postopoma vplivajo sodobni ekonomski in trgovinski tokovi, ki se odvijajo v angleškem jeziku. Na splošno smo priča postopnemu uveljavljanju procesa “minoritarizacije” Per una definizione del concetto si veda Vittorio dell’Aquila e Gabriele Iannaccaro, La pianificazione linguistica- Lingue, società e istituzioni, Carrocci editore, Roma 2004, p. 92. 116 Josep M. Colomer, To translate or to learn languages? An evaluation of social efficiency, in “International Journal of the Sociology of language”, 1996, pp. 181-197, in: S. Novak Lukanovič, Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okoljunarodnostno mešano okolje v Sloveniji, in “Razprave in gradivo”, n. 41, 2002, p. 99. 117 Ivi, pp. 99-100. 115 Sonja Novak Lukanovič, Stališča do jezikovne raznolikosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, v “Razprave in gradivo”, št. 44, 2004, str. 75. 123 Interkulturalizem (...) kaže obstoj aktivnih in dinamičnih etičnih razmerij, ki razvijajo dialog in novo kulturno sintezo (Klinar, 1991, 27), v: L. Bogliun Debeljuh, op. cit., str. 87-88. 122 146 vseh jezikov glede na angleški jezik124. Ti trendi vplivajo na prestiž in domene, ki jih v tej regiji zaseda italijanski jezik, in bi jih bilo potrebno temeljito preučiti, glede na to da niso del te raziskave. Izguba sedanjega prestiža italijanskega jezika bi lahko negativno vplivala tudi na zgoraj omenjeni pragmatični odnos, posledično pa tudi na motivacijske vidike, ki so podlaga za študij in učenje italijanskega jezika. Vse skupaj bi se lahko negativno odražalo na želenem razvoju družbene dvojezičnosti. (miglior reddito dovuto alla conoscenza e anche un incentivo aggiuntivo nel caso delle aree nazionalmente miste)118. Proprio tale posizione e il valore pragmatico dell’italiano per il lavoro e gli affari, accanto alla sua presenza e al ruolo di veicolatore delle informazioni, spinge gli Sloveni a considerare importante la conoscenza dell’italiano accanto allo sloveno119. Nell’area costiera del Capodistriano il bilinguismo così non è solo appannaggio degli appartenenti italofoni, ma è parte integrante dell’ambiente sociale120, anche se, è bene ribadirlo, tale capitale linguistico è poco usato e valorizzato nella vita quotidiana in ambito locale121. Gli atteggiamenti indagati con la nostra indagine empirica fanno emerge un orientamento favorevole agli aspetti istituzionalizzati dell’uso della lingua italiana. I dati dell’indagine empirica fanno emergere un atteggiamento fondamentalmente positivo nei confronti della conoscenza e dell’uso della lingua italiana, nonché nei confronti della possibilità di conoscere la cultura italiana. Parimenti, la conoscenza della lingua italiana non viene considerata un ostacolo, né per la qualità della conoscenza della lingua slovena, né per la qualità dei rapporti interetnici, e la maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri figli parlassero l’italiano. Analogamente ampio risulta essere il consenso all’insegnamento della lingua italiana nelle scuole di lingua slovena. Complessivamente se confrontiamo i dati relativi agli atteggiamenti sulle implicazioni nella prassi del bilinguismo nella società locale con quelli precedenti riguardanti l’atteggiamento nei confronti dell’ambiente bilingue si riscontra coerenza nelle risposte: gli atteggiamenti risultano essere positivi per la maggioranza degli intervistati in entrambe le batterie di domande analizzate. Dejavniku, povezanem z odnosom članov večine do manjšinskega jezika, dodelimo 4. raven, ki jo dobimo, ko večina članov podpira ohranjanje jezika. 11. RAZPRŠENOST GOVORCEV JEZIKOVNE SKUPNOSTI (11. dejavnik) Večina italijansko govorečih oziroma 76 % živi v urbanih središčih, kjer pa predstavlja majhen del celotne občinske populacije: 2,3 % v Kopru, 4,7 % v Izoli in 7 % v Piranu125. V zvezi s koncentracijo na ozemlju je še ustreznejša opredelitev o razpršeni populaciji na ozkem, pretežno urbanem prostoru126. Dejavniku, povezanem z razpršenostjo govorcev jezikovne skupnosti, dodelimo 1. raven, ki ustreza stanju hudo ogroženega jezika, in raven 0, ki ustreza stanju mrtvega jezika. 118 Gilles Grenie e François Vaillancourt, An economic prospective on learning as second language, in “Journal of multilingual and multicultural development”, 6, 1983, str. 471-483, in: Lukanovič, op. cit., p. 100. 119 Ivi, p. 143. 120 Albina Nećak Lük, Jezik kot kazalec stanja medetničnih odnosov, in Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I, in: A. Nećak Lük (cur.), Inštitut za narodna vprašanja, Ljubljana 1998, p. 337. 121 Mikolič, op. cit., pp. 201-232. Augusto Carli, Per un aggiornamento del concetto di vitalità linguistica, v “Linguistica”, zv. XLIX, Demetrio Skubic Octogenario, zv. II, v S. Bračič in M. Ožbot (ur.), Filozofska fakulteta, Ljubljana 2009, str. 35. 125 Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., p. 4. 126 Ibid. 124 147 10.1. Conclusioni 12. ZAKLJUČKI È stata riscontrato un atteggiamento interetnico d’incontro positivo, un ampio supporto alla lingua e al sistema d’istruzione bilingue calati all’interno di un bilinguismo percepito e collocato maggiormente ad aspetti di “cornice” o di facciata e non di “sostanza”. Il ruolo e il valore pragmatico che la maggioranza assegna alla lingua italiana si traducono nell’acquisizione bidirezionale delle lingue. Il bilinguismo, pertanto, non è un fenomeno che caratterizza solo gli italofoni, è presente anche in un segmento della popolazione maggioritaria, ma viene estrinsecato molto debolmente nella vita quotidiana122. Ci si trova, in effetti, in una fase ancora in evoluzione per quanto concerne il consolidamento di rapporti interetnici basati sul principio della pariteticità etnica, prerequisito che appare indispensabile per la creazione di una nuova sintesi culturale propria dell’interculturalismo123, ed espressione della specificità della società locale. Sull’italiano, inoltre, incidono negativamente e in maniera progressiva i moderni flussi economici e commerciali che si svolgono in lingua anglosassone. Si assiste, in generale, al progressivo affermarsi di un processo di “minoritarizzazione” di tutte le lingue rispetto alla lingua inglese124. Questi andamenti stanno influendo sul prestigio e sui domini occupati in regione dalla lingua italiana e richiederebbero ulteriori approfondimenti che esulano dal presente lavoro. La perdita dell’attuale prestigio della lingua italiana potrebbe influire negativamente anche sull’atteggiamento pragmatico sopra esposto, e di conseguenza anche sugli aspetti motivazionali che stanno alla base dello studio e dell’apprendimento della lingua italiana. Il tutto potrebbe ripercuotersi negativamente sull’auspicabile sviluppo del bilinguismo sociale. Al Fattore degli atteggiamenti dei membri della maggioranza verso la lingua non dominante Model vitalnosti in ogroženosti jezika nama je omogočil oceniti stanje italijanskega jezika, ki ga govori italijanska skupnost na Koprskem. Uporaba predlaganega modela pri italijanskih govorcih je zahtevala splošne spremembe, saj ga je bilo potrebno ustrezno naravnati na evropske razmere, in specifike, uporabne za vključitev analize v lokalne razmere. Ta postopek je pri nekaterih dejavnikih razkril pomanjkanje natančnega sociolingvističnega mapiranja populacije. Le-to bi omogočilo bolj izpopolnjeno analizo in jezikovno načrtovanje, usmerjeno v ohranjanje jezikovnih posebnosti tega prostora. V spodnji zbirni tabeli so predstavljeni izsledki, zbrani z uporabo Unescovega modela ter 10. in 11. dejavnika, ki se nanašata na odnos pripadnikov večine do manjšinskega jezika in na teritorialno razpršenost italijanskih govorcev. Sonja Novak Lukanovič, Stališča do jezikovne raznolikosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, in “Razprave in gradivo”, n. 44, 2004, p. 75. 123 L’interculturalismo […] indica l’esistenza di rapporti etnici attivi e dinamici, che sviluppano il dialogo e una nuova sintesi culturale (Peter Klinar, Od etničnega pluralizma k interkulturalizmu, dattiloscritto, Ljubljana 1991, p. 27), in: L. Bogliun Debeljuh, op. cit., pp. 87-88. 124 Augusto Carli, Per un aggiornamento del concetto di vitalità linguistica, in “Linguistica”, vol. XLIX, Demetrio Skubic Octogenario, vol. II, S. Bračič e M. Ožbot (cur.), Filozofska fakulteta, Ljubljana 2009, p. 35. 122 148 attribuiamo il livello 4, che si ha quando la maggior parte dei membri sostiene il mantenimento della lingua. Tab. 13: Unescov model vitalnosti in ogroženosti italijanskega jezika, uporabljen na Koprskem 11. DISPERSIONE DEI PARLANTI DELLA COMUNITÀ LINGUISTICA (Fattore 11) La maggioranza degli italofoni, ossia il 76%, vive nei centri urbani, dove però rappresenta una piccola parte della popolazione comunale: il 2,3% a Capodistria, il 4,7% ad Isola e il 7% a Pirano125. Per quanto riguarda la concentrazione sul territorio è ancor più giusta la definizione di popolazione sparsa su uno stretto territorio, prevalentemente urbano126. ŠT. DEJAVNIKI 1. Medgeneracijski prenos jezika 2. Absolutno število govorcev Delež govorcev v 3. celotni populaciji Al Fattore della dispersione dei parlanti della comunità linguistica attribuiamo il livello 1, che equivale allo stato di lingua gravemente in pericolo e il livello 0 che equivale allo stato di lingua estinta. 4. Sprememba domen rabe jezika 5. Odziv na nove domene in medije 12. CONCLUSIONI Il Modello della vitalità e della messa in pericolo della lingua ci ha consentito di valutare lo stato della lingua italiana parlata dalla comunità italofona dell’area capodistriana. L’applicazione agli italofoni del modello proposto ha richiesto delle modifiche generali, in modo da tararlo appropriatamente alla situazione europea, e specifiche, utili ad inquadrare l’analisi alla situazione locale. Questo tipo di operazione ha rilevato la mancanza, per alcuni fattori, di una mappatura socio-linguistica dettagliata della popolazione. Questa permetterebbe di migliorare l’analisi e la pianificazione linguistica, finalizzata al mantenimento delle specificità linguistiche del territorio. 126 2.853* Jezik govori manjšina/ Jezik govorijo redki. 2-Izumirajoč 1-Na robu izumrtja Jezik je prisoten v družinskih domenah in v številnih funkcijah, vendar 3-Domene v večinski jezik začenja upadanju spodjedati družinsko domeno (receptivna dvojezičnost)19. Jezik se uporablja v vseh novih domenah/ 5-Dinamičen Jezik se uporablja v skoraj 4-Trden/aktiven vseh novih domenah Gradiva za jezikovno 6. izobraževanje in ni upoštevano ni upoštevano opismenjevanje Odnos do jezika in Manjšinski jeziki so zaščiteni 4-Diferencirana politike, vključno z predvsem kot jeziki v uradnim statusom in podpora 7. rabo jezika, na vladni zasebnih domenah. Raba in institucionalni jezika je prestižna. ravni Odnos pripadnikov Številni pripadniki skupnosti do svojega podpirajo ohranjanje jezika, 8. 3 jezika drugi so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika. Količina in kakovost 9. ni upoštevano ni upoštevano dokumentacije Večina pripadnikov podpira ohranjanje jezika. Odnos pripadnikov Potencialne politične 10. večine do 4 stranke na regionalni manjšinskega jezika. ravni podpirajo jezikovno raznolikost. 1-Hudo Razpršena/ Razpršenost govorcev ogrožen 11. jezikovne skupnosti Zelo razpršena 0-Mrtev Nella tabella riassuntiva sottostante vengono presentati i risultati ottenuti con l’applicazione del modello dell’UNESCO e dei Fattori 10 e 11, che si riferiscono agli atteggiamenti dei membri della maggioranza nei confronti della lingua non dominante ed alla dispersione territoriale degli italofoni. 125 SITUACIJA RAVEN Jezik uporabljajo nekateri otroci v vseh domenah; vsi 4-Ogrožen otroci pa ga uporabljajo v omejenih domenah. Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., str. 4. Ibid. 149 Tab. 13: Il modello dell’UNESCO della vitalità e messa in pericolo della lingua italiana applicato al Capodistriano N. FATTORI Trasmissione inter1. generazionale della lingua SITUAZIONE La lingua è usata da alcuni bambini in tutti i domini; mentre è usata da tutti i bambini in domini limitati *Število oseb na Koprskem, katerih materni jezik je italijanščina. Glede na prvih šest dejavnikov – ki se izrecno nanašajo na oceno vitalnosti določenega jezika in njegove morebitne ogroženosti – ugotavljava, da je italijanski jezik ogrožen, v nekaterih dejavnikih pa je v fazi pešanja. LIVELLO 4-Minacciata Prvi trije dejavniki so najbolj problematični. Italijanski jezik je ogrožen, ker je absolutno število govorcev zelo nizko. V bližnji prihodnosti dejansko obstaja nevarnost, da medgeneracijskega prenosa jezika ne bo več. Delež italijanskih govorcev je skorajda zanemarljiv glede na govorce celotne populacije. Domene rabe italijanskega jezika upadajo, prisoten je proces spodjedanja v družinskih domenah. Parametri kažejo stanje “ogroženega, izumirajočega jezika in jezika na robu izumrtja, z domenami v upadanju”. Če tem prvim trem dejavnikom dodamo enajstega, ki se nanaša na teritorialno razpršenost italijanskih govorcev, se celotna slika pokaže v vsej svoji problematičnosti. Dejavnik dejansko izraža ravni vitalnosti “hudo ogrožen” in “mrtev”. Numero assoluto di 2. 2.853* parlanti Percentuale di parlanti La minoranza parla la 2-Moribonda/ lingua/ 1-Assente 3. sulla popolazione In pochi parlano la lingua totale Cambiamento dei 4. domini d’uso della lingua 5. Risposta ai nuovi domini e Media La lingua è presente nei domini domestici e in molte funzioni, ma la lingua dominante incomincia ad erodere il dominio domestico (bilinguismo ricettivo) La lingua è usata in tutti i nuovi domini / La lingua è usata in quasi tutti i nuovi domini 3-Domini in calo 5-Dinamica 4-Robusta/ attiva Izjemoma pa dejavnik jezika, ki se uporablja v novih domenah in v medijih, vključno z radiem in televizijo, ostaja na ravni “dinamičnega” in “trdnega/aktivnega” jezika. Ta vidik je vsekakor potrebno umestiti v geopolitični okvir tega prostora, na katerem so poleg koprskih radijskih in televizijskih postaj s programom v italijanskem jeziku, namenjenim prebivalstvu Istre in Kvarnerja, prisotni tudi radijski in televizijski mediji sosednje Italije. Razgibanost in pestrost vsebin, predvajanih v italijanskem jeziku, poleg tega pa tudi potencialna pogostnost izpostavljenosti programom vseh teh postaj, niso primerljive z deležem prisotnosti italijanskega jezika v najnovejših domenah, kot so svetovni splet in lokalna družabna omrežja. V teh novih domenah je moč ugotoviti redko pojavljanje italijanskega jezika; ta podatek kaže nazadovanje iz “v vseh novih domenah” v “v skoraj vseh novih domenah”. Materiali per Non l’educazione e Non considerato 6. considerato l’alfabetizzazione nella lingua Atteggiamento a livello governativo Le lingue minoritarie sono 4-Sostegno ed istituzionale verso protette primariamente differenziato 7. la lingua e verso le come lingua nei domini politiche, compreso lo privati. L’uso della lingua status ufficiale e l’uso è prestigioso. della stessa Molti membri sostengono Atteggiamenti il mantenimento della dei membri della lingua, gli altri sono 8. Comunità verso la 3 indifferenti o addirittura propria lingua sostengono la perdita della lingua. Quantità e qualità Non 9. Non considerato della documentazione considerato La maggior parte dei membri sostiene il manAtteggiamenti dei tenimento della lingua. membri della maggio10. Possono essere presenti 4 ranza verso la lingua partiti politici a livello non dominante regionale a sostegno della diversità linguistica Potencialno prisotni in dostopni vsem prebivalcem tega območja so radijski in televizijski mediji, ki so izredno pomemben element zaradi svoje vidnosti. Ta dejavnik ne predstavlja odločilnega segmenta za aktivno rabo italijanskega jezika v različnih formalnih 150 Dispersione dei par11. lanti della comunità linguistica Dispersa/ Molto dispersa in neformalnih situacijah, ampak zanesljivo vpliva na učenje samega jezika, na zavest o njegovi prisotnosti na tem območju in na odnos do italijanskega jezika. 1-Gravemente in pericolo 0-Estinta Podporo na vladni in institucionalni ravni je mogoče preveriti, glede na to da obstaja obsežna notranja in mednarodna zakonodajna podlaga za zaščito rabe italijanskega jezika. Na obalnem območju, ki je opredeljeno kot “narodnostno mešano območje”, je jezik na lokalni ravni enakovreden slovenskemu jeziku. Obstajajo vsa pravna zagotovila za rabo italijanskega jezika na institucionalni ravni v vseh domenah družbenega življenja. Žal se pravni vidik prepogosto izniči zaradi nedoslednega izvajanja. Iz analize dejavnikov je razvidna določena neskladnost med odnosom slovensko govoreče (večinske) in italijansko govoreče (manjšinske) populacije do italijanskega jezika. Ugotoviti je mogoče, da pripadniki večine pripisujejo večjo pragmatično vrednost italijanščini v primerjavi s svojimi italijansko govorečimi rojaki. Pretežni del pripadnikov večine podpira ohranjanje italijanskega jezika in meni, da jezikovna raznolikost ni škodljiva za družbeno okolje. Italijanski govorci izpričujejo nižjo raven vitalnosti: številni člani podpirajo ohranjanje jezika, drugi so ravnodušni, nekateri celo podpirajo izgubo jezika. * Numero di residenti del Capodistriano di madre lingua italiana. Considerati i primi sei fattori - che si riferiscono espressamente alla valutazione della vitalità di una lingua e del suo eventuale stato di minaccia - constatiamo che la lingua italiana si trova in pericolo e in alcuni fattori è in fase di regressione. I primi tre fattori sono i più problematici. La lingua italiana si trova in pericolo perché il numero assoluto di parlanti è molto basso, e per il prossimo futuro, esiste effettivamente il pericolo della mancata trasmissione intergenerazionale della lingua. La percentuale di parlanti italofoni è pressoché irrilevante rispetto ai parlanti della popolazione totale. I domini d’uso della lingua italiana sono in calo ed è presente il processo di erosione dei domini domestici. I parametri indicano lo stato di una “lingua minacciata, moribonda e assente, con domini in calo”. Se a questi primi tre fattori aggiungiamo l’undicesimo, che si riferisce alla dispersione territoriale dei parlanti italofoni, il quadro complessivo si presenta in tutta la sua problematicità. Il fattore, infatti, esprime i livelli di vitalità “gravemente in pericolo” e “estinta”. Analiza je pokazala potrebo po spodbujanju in izvajanju podpornih ukrepov za ohranjanje in revitalizacijo italijanskega jezika. Singolarmente, il fattore della lingua usata nei nuovi domini e nei media, inclusi quelli radiofonici e televisivi, si mantiene ai livelli di lingua “dinamica” e “robusta/attiva”. Questo aspetto va, comunque, inquadrato nel contesto geo-politico del territorio, che vede accanto alla presenza delle emittenti radiofoniche e televisive in lingua italiana di Capodistria, destinate alla popolazione dell’area istro-quarnerina, anche la presenza dei media radiotelevisivi della vicina Italia. La vivacità e la ricchezza dei contenuti offerti in lingua italiana, nonché la potenziale frequenza di esposizione ai programmi di tutte queste emittenti, non sono equiparabili alla percentuale di presenza della lingua italiana nei nuovissimi domini di internet e dei social network (locali). Si riscontra una presenza carente della lingua italiana in questi nuovi domini, dato che indica una regressione da “in tutti i nuovi domini” a “in quasi tutti i nuovi domini”. 151 Potenzialmente presente e accessibile per tutti i residenti del territorio, i media radiotelevisivi sono un elemento importantissimo per il discorso di visibilità. Questo fattore non rappresenta un segmento determinante per l’uso attivo della lingua italiana nelle varie situazioni formali e informali, ma incide sicuramente sull’apprendimento della lingua stessa, sulla consapevolezza della sua presenza sul territorio e sugli atteggiamenti nei confronti della lingua italiana. L’atteggiamento di sostegno a livello governativo ed istituzionale è ampiamente verificabile, vista l’esistenza di un articolato impianto normativo interno ed internazionale di tutela a sostegno dell’uso della lingua italiana. A livello locale la lingua, nel territorio costiero definito come “territorio nazionalmente misto”, è paritetica alla lingua slovena. Esistono tutte le premesse giuridiche perché la lingua italiana venga usata a livello istituzionale in tutti i domini della vita sociale. Troppo spesso, purtroppo, l’aspetto normativo viene vanificato dall’incerto versante applicativo. Dall’analisi dei fattori emerge una certa discrepanza, tra gli atteggiamenti nei confronti della lingua italiana della popolazione slavofona (maggioritaria) e quelli della popolazione italofona (minoritaria). Emerge che i membri della maggioranza attribuiscono un maggiore valore pragmatico all’italiano rispetto ai loro corregionali italofoni. La maggior parte dei membri della maggioranza sostiene il mantenimento della lingua italiana e non ritengono che la diversità linguistica sia nociva per l’ambiente sociale. Gli italofoni si attestano ad un livello più basso di vitalità: molti membri sostengono il mantenimento della lingua, altri sono indifferenti e c’è chi sostiene anche la perdita della lingua stessa. L’analisi ha messo in evidenza l’esigenza di promuovere e realizzare interventi di supporto per il mantenimento e la rivitalizzazione della lingua italiana. 152 CONCLUSIONI ZAKLJUČKI V pričujoči raziskavi smo analizirani stanje italijanskega jezika, ki se uporablja na mejnem območju z Italijo, pri čemer je posebna pozornost namenjena Koprskemu. Teoretična in empirična analiza obravnavata temeljne vidike jezikovne vitalnosti. Raziskava teoretskih pristopov je prispevala k analizi s posebnim poudarkom na dejavnikih jezikovne vitalnosti v večjezičnem okolju. Ob upoštevanju zahtevnosti obravnavanega pojava, ki je v naši regionalni svojskosti prisoten na ozemlju Slovenije na meji z Italijo, smo opravili analizo vitalnosti italijanskega jezika, upoštevajoč tako sociolingvistični kot psiholingvistični vidik. Nello svolgimento del presente lavoro si è posto ad analisi lo stato (di salute) della lingua italiana, nell’area confinante con lo Stato italiano, con particolare riferimento all’area capodistriana. L’analisi, teorica ed empirica, ha preso in esame gli aspetti fondamentali della vitalità linguistica. Lo studio degli approcci teorici ha permesso di analizzare con particolare attenzione i fattori della vitalità linguistica in ambiente plurilingue. Considerando la complessità del fenomeno preso in esame - che nella nostra particolarità regionale è presente nell’area territoriale della Slovenia confinante con l’Italia - abbiamo analizzato la vitalità della lingua italiana considerando sia l’aspetto sociolinguistico sia psicolinguistico. V skladu z Gilesovim, Bourhisovim in Taylorjevim modelom etnolingvistične vitalnosti se razmerja med etnolingvističnimi skupinami ne odvijajo v družbenem vakuumu. Na to vplivajo različni dejavniki, povezani s statusom skupin in jezikov, demografske spremenljivke in institucionalna podpora določeni etnični skupini. Med etničnimi skupinami se vzpostavi posebno ozračje, tako na sociološki kot na psihološki ravni. Zelo pomemben je ekonomski dejavnik. Za medetnične odnose so izrednega pomena evalvacijske ugotovitve o socialnem statusu posameznih etničnih skupin, kakor tudi zgodovinsko-socialni status, ki so ga deležni jeziki znotraj in izven posameznih etničnih skupin. Fishman se je ukvarjal s problematiko jezikov, ki jim grozi izumrtje. Predlagal je teoretsko obravnavo za opredelitev stanja manjšinskih jezikov in teoretski model, ki omogoča oceniti stopnjo ogroženosti določenega jezika, tako da je vpeljal koncept Modela preusmeritve procesa opuščanja jezika. Njegova oporna točka je medgeneracijski prenos jezika: brez prenosa iz družine na potomce ne bi bil noben jezik rešen pred zamenjavo. Zaradi svojih tesnih povezav s stališči Fishmanove teorije in zaradi svoje operativne prožnosti je bil upoštevan model Jezikovne vitalnosti in ogroženosti: nastal je kot rezultat prizadevanj, da bi oblikovali konceptualni okvir. Za ta namen je bila izbrana skupina strokovnjakov za ogrožene jezike v okviru enote za nesnovno kulturno dediščino pri Unescu. Zaradi prilagoditve lokalnim razmeram je bilo potrebno vključiti pristope, ki so bili predstavljeni v Unescovem modelu, in dodatno opredeliti 10. in 11. dejavnik. Slednja se nanašata na odnos članov večine do manjšinskega jezika in na teritorialno razpršenost italijanskih govorcev. Ocenjeno je bilo, da je še zlasti pomembno empi- Secondo il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor, le relazioni tra i gruppi etnolinguistici non si attuano nel vuoto sociale. Vi incidono vari fattori legati allo status dei gruppi e delle lingue, le variabili demografiche ed il supporto istituzionale a sostegno di un determinato gruppo etnico. Tra i gruppi etnici s’instaura un clima particolare, sia a livello sociologico sia psicologico. È molto rilevante l’aspetto economico. Per i rapporti interetnici sono importantissime le considerazioni valutative sullo status sociale dei singoli gruppi etnici, come pure lo status storico-sociale assegnato alle lingue sia all’interno sia all’esterno dei singoli gruppi etnici. Fishman, occupandosi della problematica delle lingue in pericolo di estinzione, ha proposto una riflessione teorica per determinare lo stato di salute delle lingue minoritarie ed ha proposto un modello teorico che permette di valutare il grado di minaccia di estinzione di una determinata lingua, introducendo il concetto di Modello d’inversione della deriva linguistica. Questo ha come perno la trasmissione intergenerazionale della lingua: senza trasmissione dalla famiglia ai figli nessuna lingua si può considerare salva dalla sostituzione. Per i suoi forti legami con le impostazioni alla base della teoria di Fishman è stato preso in considerazione per la sua duttilità operativa il modello della Vitalità della lingua e messa in pericolo: risultato dello sforzo di concettualizzazione effettuato da un gruppo di esperti ad hoc sulle lingue in pericolo, nell’ambito dell’Unità del Patrimonio Culturale Immateriale dell’UNESCO. L’adattamento al contesto locale è stato conseguito grazie all’integrazione degli approcci presentati nel modello dell’UNESCO 153 e scaturito con l’individuazione dei fattori 10 e 11. Quest’ultimi si riferiscono rispettivamente agli atteggiamenti dei membri della maggioranza nei confronti della lingua non dominante ed alla dispersione territoriale degli italofoni. rično preverjanje nekaterih dejavnikov kontekstualiziranega modela. To preverjanje je bilo prvikrat opravljeno s pomočjo analize domala vseh javnih ustanov skupaj z najpomembnejšimi podjetji javnega interesa, ki na tem območju opravljajo dejavnosti v neposrednem stiku z javnostjo. Zaradi zahtev empirične raziskave so bili oblikovani trije raziskovalni instrumenti, ki so omogočili zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom, opazovalnim listom in intervjujem. Anketni vprašalnik obravnava rabo italijanskega jezika, percepcijo, mnenje in odnos vodilnih v ustanovah in podjetjih javnega interesa na mejnem območju z Italijo, kakor tudi izvajanje predpisov glede spoštovanja dvojezičnosti na obalnem koprskem območju. S pomočjo opazovalnega lista so bili zbrani podatki, ki omogočajo oceno izvajanja predpisov glede rabe italijanskega jezika na formalni ravni, se pravi spoštovanja institucionalne dvojezičnosti na obalnem koprskem območju. Z intervjujem pa so bile zbrane informacije in ocene, povezane z večjezično situacijo na Koprskem, ki so služile tudi pri sestavljanju anketnega vprašalnika. È stato valutato di particolare importanza sottoporre a verifica empirica alcuni fattori del modello contestualizzato. Tale verifica è stata realizzata analizzando, per la prima volta, la quasi totalità degli enti pubblici assieme alle aziende d’interesse pubblico più rilevanti, che espletano un’attività a diretto contatto con il pubblico, presenti sul territorio. Per le esigenze della ricerca empirica, sono stati costruiti tre strumenti d’indagine, che hanno permesso di rilevare i dati con i metodi del questionario, dell’osservazione e dell’intervista. Il Questionario indaga sull’uso della lingua italiana, sulle percezioni, opinioni e atteggiamenti dei dirigenti degli enti e aziende d’interesse pubblico del territorio confinante con l’Italia, nonché sull’applicazione della normativa sul rispetto del bilinguismo per l’area costiera del Capodistriano. Con la Griglia di osservazione sono stati rilevati i dati che consentono di valutare l’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana a livello formale, ossia come rispetto del bilinguismo istituzionale nell’area costiera del Capodistriano. Con l’Intervista, invece, sono state raccolte informazioni e valutazioni inerenti la realtà plurilingue del Capodistriano, che sono servite anche per la costruzione del Questionario. Obdelava in analiza podatkov iz empirične raziskave, zbranih s pomočjo raziskovalnih instrumentov, skupaj s podatki, pridobljenimi z analizo različnih vključenih virov, sta omogočili dodatno poglobljeno obravnavo procesa opuščanja italijanskega jezika. K temu je pripomogla tudi analiza dejavnikov Unescovega modela “Jezikovna vitalnost in ogroženost”. Njegovo uporabo in preverjanje namreč predvideva empirična raziskava o stanju italijanskega jezika v določenem družbenem okvirju. L’elaborazione e l’analisi dei dati della ricerca empirica, ottenuti con i tre strumenti d’indagine, assieme ai dati ottenuti con l’analisi delle varie fonti consultate hanno permesso di approfondire ulteriormente l’andamento del processo della deriva linguistica della lingua italiana, mediante l’analisi dei fattori del Modello dell’UNESCO “Vitalità e messa in pericolo della lingua”. La sua applicazione e verifica prevede, infatti, l’indagine empirica sullo stato della lingua in un dato contesto sociale. Nello specifico sono stati presi in considerazione gli indici della vitalità linguistica: demografici; d’uso della lingua italiana (domini d’uso, cambiamento dei domini e trasmissione intergenerazionale della lingua); d’atteggiamento dei membri della maggioranza e della minoranza verso la lingua italiana; di livello di applicazione delle leggi che tutelano l’utilizzo della lingua italiana nelle aree bilingui del Capodistriano. Še zlasti so bili upoštevani kazalniki jezikovne vitalnosti: demografski; raba italijanskega jezika (domene rabe jezika, sprememba domen in medgeneracijski prenos jezika); odnos pripadnikov večine in manjšine do italijanskega jezika); raven izvajanja zakonov, ki ščitijo rabo italijanskega jezika na dvojezičnem območju Koprskega. Raba in odnos do italijanskega jezika sta bila predmet analize pri vzorcu vodilnih na Koprskem, ob upoštevanju, da nam ta posebni segment slovensko govoreče večine na tem prostoru lahko ponudi koristne informacije za razumevanje nekaterih vidikov, povezanih z rabo italijanskega jezika. Podatki so bili analizirani s “top down” pristopom in so podali infor- L’uso e l’atteggiamento verso la lingua italia154 na sono stati analizzati su un campione di dirigenti dell’area capodistriana, ritenendo che, questo particolare segmento della maggioranza slavofona del territorio, possa dare informazioni utili alla comprensione di alcuni aspetti connessi all’uso della lingua italiana. I dati sono stati analizzati nell’ottica “top down” e hanno fornito informazioni sul prestigio attribuito alla lingua italiana a livello dirigenziale, con la conseguente influenza che ne può derivare per l’uso della stessa. macije o prestižu, ki ga je italijanski jezik deležen na vodstveni ravni, in ki ima posledični vpliv na njegovo rabo. Teoretična in empirična analiza sta omogočili izoblikovanje Predlogov za odzivno strategijo, namenjeno ohranjanju italijanskega jezika oziroma preusmeritvi procesa opuščanja italijanskega jezika. Dejavniki jezikovne vitalnosti so bili predstavljeni in analizirani posamezno. Podan je bil referenčni okvir o stanju italijanskega jezika na tem območju. Okvir, ki izhaja iz predlaganega modela, služi kot ponazoritveni list za opredelitev vrste dejavnikov, ki – ustrezno optimizirani – lahko povečajo jezikovno vitalnost. Vključeni so tisti dejavniki, ki omogočajo konkretne možnosti za delovanje, kot na primer medgeneracijski prenos jezika, odnos države, manjšinski in večinski vidiki. Niso pa vključeni demografski in prostorski dejavniki, za katere veljajo drugi pogoji, kot so na primer demografski trendi in urbanizacija. L’analisi, teorica ed empirica, ha permesso di formulare delle Proposte per una Strategia d’intervento, finalizzata al mantenimento della lingua italiana, ovvero all’inversione della deriva linguistica della lingua italiana. I fattori della vitalità linguistica sono stati presentati e analizzati singolarmente ed è stato fornito un quadro di riferimento sulla situazione della lingua italiana sul territorio. Il quadro scaturito dal modello proposto va considerato come una griglia indicativa, utile a individuare una serie di fattori, che se adeguatamente ottimizzati possono accrescere la vitalità linguistica. Ci si riferisce a quei fattori che permettono concrete possibilità d’intervento quali, ad esempio, la trasmissione intergenerazionale della lingua, gli atteggiamenti governativi, della maggioranza e della minoranza. Non ci si riferisce, invece, ai fattori demografici e spaziali che risultano sottoposti ad altri vettori quali, ad esempio, i trend demografici e l’urbanizzazione. Dejavniki poleg tega predstavljajo vidike jezikovne situacije, ki so med seboj združljivi, soodvisni in povezani, pogosto v dvosmernem razmerju. Pomislimo na primer na odnos manjšine do lastnega jezika in na spremembe domen rabe tega jezika: postopno zmanjševanje domen rabe jezika vpliva na govorčev odnos do jezika, po drugi plati pa je res, da pozitiven odnos do lastnega jezika podpira ohranjanje domen rabe jezika. Seveda je vsak ukrep v podporo jezika potrebno skrbno pretehtati zaradi zgoraj navedenih ugotovitev, upoštevati pa mora tudi zapleteno dinamiko zgodovinskega, socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja, ki je značilno za to območje. I fattori, inoltre, presentano aspetti della situazione linguistica tra loro integrabili, correlabili ed interconnessi spesso in rapporto bidirezionale. Si pensi, ad esempio, agli atteggiamenti della minoranza verso la propria lingua e al cambiamento dei domini d’uso della stessa: una progressiva riduzione dei domini d’uso non può che influire sugli atteggiamenti del parlante verso la lingua, d’altra parte, è anche vero che un atteggiamento positivo verso il proprio idioma favorisce il mantenimento dei domini d’uso. Naturalmente, ogni intervento a sostegno della lingua, non solo deve essere soppesato attentamente, per le considerazioni di cui sopra, ma deve essere anche rispettoso delle complesse dinamiche storiche, sociali, economiche e culturali che sono espressione del territorio. Na Koprskem je italijanski jezik postal manjšinski z rešitvijo spora o določitvi državnih meja med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo po letih pogajanj, ki so si sledila od konca druge svetovne vojne. S prehodom Koprskega pod jugoslovansko upravo je italijanska komponenta izgubila svoj vodilni politični, ekonomski in kulturni položaj. Na regionalni ravni je postala manjšinska zaradi eksodusa večjega dela italijanskega prebivalstva s tega območja. Po eksodusu je prišlo do postopnega pojava priseljevanja prebivalstva iz koprskega zaledja na Obalo, pa tudi priseljevanja prebivalstva iz notranjosti Slovenije in vseh regij nekdanje Jugoslavije. Naglo spreminjanje prebivalstva, porušenje prvotnih etničnih ravnovesij, zgodovinski dogodki zadnjih sedemdesetih let in nova Nell’area territoriale del Capodistriano, la lingua italiana è diventata minoritaria con la soluzione del contenzioso sulla delimitazione dei confini tra l’Italia e l’ex Jugoslavia, dopo lunghi anni di trattative che si 155 državna meja v Istri med Slovenijo in Hrvaško so le nekateri vidiki zapletenega položaja, do katerega je prišlo. Nova geopolitična situacija je občutno vplivala na stanje italijanskega jezika na Koprskem. sono susseguite dalla fine della seconda guerra mondiale. Con il passaggio del territorio capodistriano all’amministrazione jugoslava, la componente italiana ha perso la sua posizione di dominanza politica, economica e culturale. Questa - a livello regionale - è diventata minoritaria in seguito all’esodo di gran parte della popolazione italiana del territorio. Dopo l’esodo si è assistito al progressivo fenomeno di immigrazioni di popolazioni dall’entroterra capodistriano alle località della costa, nonché all’immigrazione di popolazioni dalle regioni continentali della Slovenia e da tutte le regioni della Jugoslavia. Zgodovinske posebnosti, povezane s prisotnostjo italijanske komponente kot avtohtonega prebivalstva, ki je zgodovinsko umeščeno v ta prostor, so upoštevane v predpisih za zaščito italijanske manjšinske skupnosti. Le-ti so zajeti v ustavi, mednarodnih ratificiranih sporazumih, zakonih in drugih odločbah na lokalni ravni. Zaščita rabe italijanskega jezika velja za enega izmed temeljnih instrumentov za ohranjanje italijanskega jezika in kulture. Il repentino cambiamento di popolazioni, lo stravolgimento degli equilibri etnici preesistenti, le vicissitudini storiche degli ultimi settant’anni, il nuovo confine statale in Istria tra Slovenia e Croazia sono solo alcuni aspetti della complessa situazione venutasi a creare. La nuova situazione geopolitica maturatasi ha inciso notevolmente sullo stato della lingua italiana nell’area capodistriana. Zgodovinski, socialni in kulturni vidiki so pomembni tudi za socialno-psihološko opredelitev vitalnosti italijanskega jezika. Ti vidiki poleg zakonske zaščite sicer opravičujejo ukrepe jezikovne politike za podporo rabi italijanskega jezika, ki je bistveni del tega svojskega večjezičnega prostora. Le peculiarità storiche della presenza della componente italiana come popolazione autoctona, storicamente sedimentata sul territorio, hanno trovato riscontro nelle norme di tutela della componente italiana minoritaria, sancite dalla Costituzione, dagli accordi internazionali ratificati, dalle leggi e dagli altri provvedimenti a livello locale. La tutela dell’uso della lingua italiana viene vista come uno degli strumenti fondamentali per la persistenza della lingua e della cultura italiana. Iz analize situacije na Koprskem lahko izpeljemo ugotovitve o zelo stari italijansko govoreči populaciji, ta vidik pa je pomemben za prenos jezika iz generacije v generacijo. Danes predstavlja dejavnik, ki ogroža kontinuiteto samega jezika. Hkrati ga bremeni nepovezanost prebivalstva zaradi razpršenosti poselitve – predvsem urbane – italijansko govoreče populacije, ki tudi številčno ni prav konsistentna, in urbanizacija, ki kaže, da že 11,2 % italijanskih govorcev prebiva izven statutarno dvojezičnega območja občin Koper, Izola in Piran127. Gli aspetti storici, sociali e culturali sono anche importanti per la caratterizzazione socio-psicologica della vitalità della lingua italiana. Essi, d’altronde legittimano, oltre alla tutela legislativa, interventi di politica linguistica a sostegno dell’uso della lingua italiana, parte imprescindibile della peculiarità plurilingue del territorio. V zvezi z lokalnimi jeziki je moč ugotoviti prisotnost dvojne nestabilne diglosije med italijanskim knjižnim jezikom in istrskim narečjem, oziroma med slovenskim knjižnim jezikom in lokalnim slovenskim narečjem. Smo priča kompleksnemu pojavu dvojezičnosti, ki se glede na funkcionalno hierarhizacijo med italijanskim knjižnim jezikom in narečjem, kakor tudi med italijanščino in slovenščino, oblikuje kot nepopolna poliglosija. Slovenski knjižni jezik predstavlja jezik z visokim socialnim statusom, italijanski knjižni jezik pa se uporablja v zelo omejenih domenah. V višjih domenah se uporablja slovenski knjižni jezik. Na ulici je mogoče slišati predvsem lokalno slovensko narečje, ki se uporablja tudi v prijateljskih, socialnih in družinskih stikih. Istrsko narečje se uporablja samo Nell’analisi dello scenario capodistriano emerge una popolazione italofona molto anziana, aspetto che è rilevante per la trasmissione della lingua da una generazione all’altra. Oggi rappresenta un fattore che mette a rischio la continuità della lingua stessa, sulla quale pesa anche l’assenza di contiguità abitativa, dato l’insediamento sparso e numericamente poco consistente, prevalentemente urbano della popolazione italofona, e l’urbanizzazione, che vede già l’11,2% di italofoni risiedere al di fuori dal territorio statutariamente bilingue dei comuni di Capodistria, Isola e 127 156 Committee of Experts, op. cit., str. 10. Pirano127. z italijanskimi govorci ali pripadniki italijanske narodne skupnosti. Per quanto riguarda le lingue locali si riscontra la presenza di una doppia diglossia instabile, tra italiano standard e dialetto istroveneto, rispettivamente tra sloveno standard e dialetto sloveno locale. Si assiste al fenomeno di un bilinguismo di tipo complesso, che viste le gerarchizzazioni funzionali tra l’italiano standard e dialetto, nonché tra italofonia e slavofonia, si profila come poliglossia imperfetta. La lingua slovena standard rappresenta la lingua con status sociale alto, quella italiana standard invece viene usata in domini molto ristretti. Nei domini alti si usa la lingua slovena standard. Per strada si sente parlare soprattutto il dialetto sloveno locale, che viene usato anche in situazioni amicali-relazionali-familiari. Il dialetto istroveneto si usa solo con gli italofoni o appartenenti alla CNI. V Slovenski Istri je jezikovno prilagajanje, prvovrstni kazalnik razmerij med etničnimi skupinami, pretežno enosmerno naravnano na slovenščino. To dejstvo opozarja na prisotnost jezikovnega neravnovesja in razkriva socialno in kulturno neenakost med etnijami in posledične težave večine pri ponovni opredelitvi svoje vodilne jezikovne vloge (kljub visoki stopnji znanja italijanskega jezika, ki ga le-ta kaže)128. V repertoarju italijanskega govorca je italijanski knjižni jezik tisti, ki se uporablja manj in/oziroma se uporablja poredkoma. Uporablja se samo na uradnih prireditvah, na radiu in na televiziji in v času šolanja. Vsa preostala ustna komunikacija italijanskih govorcev poteka v istrskem narečju. Nestabilnost domen in funkcij, ki so lastne italijanskemu knjižnemu jeziku/istrskemu narečju, je prizadela tudi družinske domene. Glede na večjezične kompetence italijansko govorečih se na široko uveljavlja ustna komunikacija v obeh jezikih in/ali narečjih. Oba jezika se uporabljata brez razlikovanja in ob stalni prisotnosti “code switching” in “code mixing”. Glede na socialno in kulturno neenakost etnij nas ti pojavi opozarjajo na teoretično možnost, da se nahajamo v fazi, imenovani “language shift” oziroma v fazi postopne zamenjave jezika. Tak položaj je potrebno pripisati postopni razvodenitvi dejavnikov, povezanih s procesom socializacije v italijanskem jeziku, in deloma pojavu mešanih zakonov, visoki stopnji socialnih stikov in prepustnosti etničnih meja med dvema avtohtonima skupinama. Eksogamne zakonske zveze dosegajo raven približno 70 %, kar pomeni, da se sedem od desetih Italijanov poroči s pripadnikom druge etnične skupine. Nell’Istria slovena l’accomodamento linguistico, indicatore d’eccellenza dei rapporti tra i gruppi etnici, è orientato prevalentemente a senso unico verso lo sloveno, fatto che evidenzia la presenza di un disequilibrio linguistico e rivela l’ineguaglianza sociale e culturale esistente tra le etnie, e la conseguente difficoltà della maggioranza a ridefinire il suo ruolo di dominanza linguistica (nonostante l’alto grado di conoscenza della lingua italiana manifestato dalla stessa)128. Nel repertorio di un parlante italofono, l’italiano standard è quello che viene usata di meno e/o viene usata poco. Si usa soltanto nelle manifestazioni ufficiali, alla radio e alla televisione, e durante l’insegnamento scolastico. Tutto il resto della comunicazione orale degli italofoni si svolge in dialetto istroveneto. L’instabilità dei domini e delle funzioni proprie dell’italiano standard/dialetto istroveneto hanno toccato anche i domini familiari. Vista la competenza plurilingue degli italofoni, si sta affermando un ampio uso della comunicazione orale in due lingue e/o dialetti. Entrambe le lingue vengono usate in modo indiscriminato, con ampia presenza di “code switching” e “code mixing”. In presenza di un quadro di ineguaglianza sociale e culturale delle etnie, questi fenomeni ci segnalano teoricamente che ci troviamo nella fase di “language shift”, ossia di sostituzione o cambiamento linguistico graduale. Glede na to, da se družba začne oblikovati že v šolskih klopeh, ima izobraževalni vidik na večjezičnem območju izredno pomembno vlogo prav zaradi možnosti vplivanja na vedenje in odnos obeh skupin. Že pred nekaj leti je italijanščina v nekaterih slovenskih srednjih šolah nazadovala in prešla iz kurikuluma obveznih predmetov med izbirne, s čemer je formalno izgubila status jezika družbenega okolja, enakovrednega slovenščini. Kljub uspešnim prizadevanjem, da ostane poučevanje italjanskega jezika obvezno v vseh Tale situazione va inquadrata all’interno della 127 128 Committee of Experts, op. cit., p. 10. Burra, op. cit., p. 293. 128 157 Burra, op. cit., str. 293. progressiva diluizione dei fattori attinenti al processo di socializzazione in lingua italiana e parzialmente del fenomeno dei matrimoni misti, dell’alto livello d’incontro sociale e di permeabilità dei confini etnici tra i due gruppi autoctoni. L’esogamia è al livello di circa il 70%, cioè sette Italiani su dieci si sposano con l’appartenente di un altro gruppo etnico. Considerando che la costruzione di una società comincia dai banchi di scuola, l’aspetto dell’educazione riveste in un territorio plurilingue un ruolo di primaria importanza proprio per la capacità di influenzare il comportamento e gli atteggiamenti di entrambi i gruppi. Da alcuni anni in alcune scuole medie slovene l’italiano è regredito dal curricolo obbligatorio a quello opzionale, perdendo formalmente lo status di lingua paritaria allo sloveno caratterizzante l’ambiente sociale. Nonostante si sia riuscito comunque a mantenere l’obbligatorietà dell’insegnamento dell’italiano in tutti gli istituti medi sul territorio nazionalmente misto, sull’italiano va a pesare l’ingiusta collocazione nel curricolo scolastico che lo pone in diretta concorrenza con le altre materie a scelta. Pertanto, non si può non rilevare una situazione di precarietà della lingua italiana, a detrimento delle conoscenze linguistiche dei discenti, senza poter escludere un’erosione dell’obbligatorietà della lingua nel prossimo futuro. Inoltre, tale situazione comporta anche difficoltà nella programmazione delle materie facoltative rispetto agli istituti scolastici analoghi che operano al di fuori del territorio nazionalmente misto. Questo fatto, per nulla irrilevante, è un indicatore importante dello stato effettivo delle cose in materia di tutela dell’ambiente bilingue. Un aspetto fondamentale come l’apprendimento della lingua italiana, premessa imprescindibile per la realizzazione del bilinguismo istituzionale e informale, viene applicato con scarsa coerenza, lacunosità e indeterminatezza anche a livello scolastico. Si ritiene, pertanto, vi sia una progressiva diminuzione della conoscenza della lingua italiana da parte della popolazione locale, in particolare della fascia giovanile. Tale presupposto è stato confermato anche dai risultati dei test sulla conoscenza linguistica nelle scuole elementari slovene, dove l’inglese ha fatto segnare indici di conoscenza notevolmente superiori all’italiano. Situazione che trova convalida anche dalle ultime evoluzioni tecnologiche e dalla comunicazione in rete, che vedono una perdita di prestigio della lingua italiana. srednjih šolah na narodnostno mešanem območju, se italijanski jezik nahaja v šolskem kurikulumu v neenakopravnem položaju, saj je v neposredni konkurenci z ostalimi izbirnimi predmeti. Ob tem ne moremo zanemariti dejstva, da se italijanski jezik nahaja v negotovem položaju, kar gre na škodo jezikovnemu znanju govorcev. Prav tako ne moremo izključiti, da poučevanje italijanskega jezika v bližnji prihodnosti ne bo več obvezno. Takšne razmere prinašajo tudi težave pri načrtovanju izbirnih predmetov, zlasti v primerjavi s podobnimi srednješolskimi ustanovami, ki se nahajajo izven narodnostno mešanega območja. To dejstvo, ki nikakor ni zanemarljivo, je pomemben kazalnik dejanskega stanja na področju zaščite dvojezičnega okolja. Bistveni vidik, kot je učenje italijanskega jezika, ki je temeljni predpogoj za izvajanje institucionalne in neformalne dvojezičnosti, se tudi na šolski ravni uporablja precej nedosledno, neodločno in s pomanjkljivostmi. Glede na to se ocenjuje, da znanje italijanskega jezika pri lokalnem prebivalstvu postopoma upada, še zlasti pri mladostnikih. To domnevo so potrdili tudi rezultati testiranj o jezikovnem znanju v slovenskih osnovnih šolah, kjer se pri angleščini kaže občutno višje znanje kot pri italijanščini. K navedenemu položaju botrujeta tudi sodobni tehnološki razvoj in komunikacija po spletu, zaradi katerih italijanski jezik izgublja svoj prestiž. V šolah z italijanskim učnim jezikom pa bi bile glede na raznoliko etnično sestavo učencev potrebne poglobljene analize in večja skrb, tako v zvezi z jezikovno politiko kot z vsebinami s področja etnične identitete učencev. Ti pristopi pa ne smejo biti prepuščeni naključju, ravnateljevi ali celo učiteljevi volji. Precejšnje število učencev, ki obiskujejo te šole, je slovensko govorečih. Prihajajo tudi z različnih območij nekdanje Jugoslavije, njihovo predznanje italijanskega jezika je slabo. Ta vidik, ob pomanjkanju šolske politike za pomoč slovensko govorečim učencem, vpliva na kakovost poučevanja italijanskega jezika. Najbolj očitne posledice se kažejo v obliki siromašenja jezika in upada kriterijev znanja in ocenjevanja. To problematiko bi bilo glede na njen pomen pri ohranjanju in usvajanju italijanskega jezika potrebno dodatno temeljito preučiti. Ministrske odločbe, ki ne upoštevajo vedno specifičnosti manjšinske in območne problematike, bodo 158 nedvomno otežile tudi samo pedagoško-didaktično dejavnost v šolah z italijanskim učnim jezikom. Enako se bo zgodilo s poučevanjem italijanskega jezika na nekaterih smereh v slovenskih šolah na narodnostno mešanem območju. Zato postaja nujno potrebno ustrezno poseči v sistem vzgoje in izobraževanja, kar velja tako za šole z italijanskim, kot tudi slovenskim učnim jezikom. Drug pomemben vidik ohranjanja italijanskega jezika je povezan s sredstvi množičnega obveščanja. Ugotovljeno je bilo, da je televizija daleč najbolj priljubljen instrument za širjenje, čeprav pasivno, italijanskega jezika in kulture na tem območju. Spričo tega ima velik pomen za ozaveščenost o njegovi prisotnosti na tem območju. Upad znanja italijanskega jezika, ugotovljenega v starostni skupini najmlajših, bi lahko povezali tudi z naraščanjem števila lokalnih satelitskih in kabelskih televizijskih programov v slovenščini in/ali v drugih jezikih. Ta vidik potrebuje dodatno poglobljeno obravnavo glede svojih vplivov na učenje jezika, ki niso del pričujoče raziskave. Koper ima radijsko in televizijsko postajo, ki oddajata v italijanskem jeziku. Pokrivata celotno italijansko narodno skupnost, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem, se pravi celotno Istro in Kvarner. Različne težave z upravljavskega in ekonomskega vidika, podrejenost pri odločanju na področju upravljanja z viri, načrtovanju in kadrovski politiki so v zadnjem desetletju onemogočali postopno obnavljanje osebja z znanjem italijanskega jezika. Če za to ne bo pravočasno poskrbljeno, bo pomanjkanje fluktuacije (turn-over) zaposlenih neizogibno pripeljalo v močno krčenje obsega in kakovosti programov in torej v njihovo postopno ukinjanje. To nadalje opozarja na pomanjkanje avtonomnosti pri odločanju ter ekonomsko-finančne neodvisnosti italijanske129 etnične skupine, ki ju razumemo kot prizadevanje skupnosti za zaščito svojih socialnih in kulturnih interesov. Zakonodaja s področja pravne zaščite in zakonodaja v zvezi z načinom institucionalne rabe italijanskega jezika imata pomembno vlogo, saj zagotavljata jezikovno enakopravnost na različnih družbenih področjih sporazumevanja: ekonomskem, socialno-kulturnem in političnem. Analiza teh vidikov je bila opravljena na podlagi dejanske podpore, ki so je deležni italijanski govorci pri ohranjanju in rabi svojega Nelle scuole di lingua italiana, invece, data la variegata struttura etnica dei discenti, sarebbero necessarie analisi approfondite e una maggiore cura, sia nei confronti della politica linguistica sia dei contenuti connessi all’identità etnica di appartenenza dei discenti. Questi approcci, comunque, non dovrebbero essere lasciati al caso, alla volontà del preside o addirittura a quella del docente di turno. Una parte consistente degli allievi che frequentano queste scuole sono slavofoni, provenienti anche dalle varie regioni dell’ex Jugoslavia, con scarsa conoscenza pregressa della lingua italiana. Questo aspetto, in assenza di politiche scolastiche di sostegno per i discenti slavofoni, incide sulla qualità dell’insegnamento della lingua italiana. Le implicazioni più evidenti si ripercuotono sull’impoverimento linguistico e sul calo dei criteri di conoscenza e di valutazione. Tale problematica andrebbe ulteriormente approfondita, vista la sua importanza per il mantenimento e l’acquisizione della lingua italiana. Le decisioni ministeriali, che non tengono sempre in dovuta considerazione la specificità della problematica minoritaria e del territorio, vanno certamente a pesare anche sulla stessa attività didattico-pedagogica della scuola di lingua italiana, come pure sull’insegnamento della lingua italiana in alcuni indirizzi delle scuole slovene del territorio nazionalmente misto. Diventa, pertanto, fondamentale intervenire in maniera appropriata nel sistema dell’istruzione e dell’educazione, sia per quanto riguarda le istituzioni scolastiche in lingua italiana sia per quelle in lingua slovena. Un altro aspetto rilevante per la persistenza della lingua italiana è connesso ai mezzi di comunicazione di massa. La televisione è risultata essere di gran lunga lo strumento preferito per la diffusione, seppure passiva, della lingua e cultura italiana sul territorio, avente pertanto una grande importanza per la presenza della lingua sul territorio. Il calo di conoscenza della lingua italiana evidenziato nella fascia più giovane potrebbe essere collegato anche all’incremento di programmi televisivi satellitari e via cavo locali sloveni e/o in altre lingue. Questo aspetto necessità di ulteriori approfondimenti per le sue implicazioni sull’apprendimento, che esulano dalla presente ricerca. A Capodistria sono presenti l’emittente radiofonica e l’ente televisivo che trasmettono in lingua italiana. Essi operano in funzione di tutta la CNI resi- 129 159 V zvezi s tem glej članek: Giuricin, op. cit. dente in Slovenia e in Croazia, vale a dire per tutta l’Istria e il Quarnero. Le varie difficoltà di carattere gestionale ed economico, di subalternità decisionale in materia di gestione delle risorse, della programmazione e della politica dei quadri hanno impedito nell’ultimo decennio di procedere al graduale rinnovo del personale in lingua italiana. Questa mancanza di turnover del personale, se non sarà arginata in tempo, porterà inevitabilmente ad un forte ridimensionamento dell’ampiezza e della qualità dei programmi e quindi al progressivo smantellamento degli stessi. Ciò evidenzia ulteriormente la mancanza d’autonomia decisionale ed economico-finanziaria del gruppo etnico italiano129, intesa come azione della collettività protesa a tutelare i propri interessi sociali e culturali. La normativa di tutela giuridica e quella riferita alla sola modalità d’uso istituzionale della lingua italiana rivestono un ruolo importante, poiché garantiscono la pariteticità linguistica nelle varie sfere sociali di comunicazione: economiche, socio-culturali e politiche. Questi aspetti sono stati analizzati in funzione dell’effettivo sostegno dato agli italofoni per il mantenimento e l’uso della propria lingua in ambito sociale. Per gli italofoni del Capodistriano è indispensabile affrontare con piena consapevolezza il processo fishmaniano d’inversione della deriva linguistica. Per questa operazione sono necessari tre presupposti: la competenza linguistica, l’opportunità di usarla ed il desiderio di parlare la lingua italiana. jezika v družbenem okolju. Za italijansko govoreče na Koprskem je nujno potrebno, da se s polno zavestjo začne izvajati proces preusmeritve opuščanja jezika po Fishmanu. Za ta postopek so potrebni trije osnovni pogoji: jezikovna kompetenca, priložnost, da jezik uporabljajo, in želja, da italijanski jezik govorijo. Italijanski govorci obvladajo tako italijanski knjižni jezik kot istrsko narečje. Problem jezikovne kompetence se ne pojavlja, veliko bolj problematični pa so vidiki glede priložnosti in želje po rabi italijanskega jezika. Priložnost za rabo italijanskega jezika izven ozke zasebne sfere je možno formalno izvajati z uresničevanjem institucionalne dvojezičnosti. Na Koprskem je institucionalna dvojezičnost podprta s kompleksno zakonodajo za zaščito italijanskega jezika. Rezultati naše empirične raziskave kažejo, da gre dejansko za “navidezno institucionalno dvojezičnost”. Če odštejemo prometno signalizacijo, table, informacije na okencih in urnike, napisane tudi v italijanskem jeziku, se znajdemo pred nenadnim upadom priložnosti za rabo italijanskega jezika. Italijansko govoreči uporabnik se mora soočati s pomanjkanjem v italijanščini napisanih obrazcev, navodil in informacij. Poleg tega pa tudi možnost, da bi govoril v italijanščini z osebjem, ni vedno gotova. Lahko bi rekli, da ne živi ravno v “ozračju dvojezičnega okolja”, ampak je glede rabe italijanščine bolj v dvoumnih in negotovih situacijah. Večjezično znanje italijanskega govorca omogoča hitrejšo zamenjavo italijanskega jezika v korist slovenščine, ki – kljub predpostavki o enakopravnosti italijanskega jezika v družbenem okolju – postane tudi za italijansko govorečega prevladujoča in pretežno uporabljena v vseh domenah družbenega življenja. Vendar visok delež vodilnih v ustanovah in podjetjih na Koprskem, ki je navedel, da njihovi zaposleni razumejo in/ali delno razumejo italijanski jezik, podpira tudi naslednjo hipotezo: italijansko govoreči imajo premajhno željo po uporabi lastnega jezika v javnem življenju. Menimo, da na motivacijsko spremenljivko vpliva tudi kompleksna socialno-zgodovinska in socialno-psihološka situacija v tej regiji. Status prisilne manjšine, do katerega je prišlo zaradi nove geo-politične ureditve in s pogojenostjo po drugi svetovni vojni, je vplival na stanje in funkcije italijanskega jezika, kakor tudi na prej omenjeno malodušnost. Vsi ti vidiki vplivajo na motivacijo italijansko govo- Gli italofoni conoscono sia l’italiano standard sia il dialetto istroveneto. Il problema della competenza linguistica non si pone, ma sono molto più problematici gli aspetti dell’opportunità e del desiderio di usare la lingua italiana. L’opportunità di usare la lingua italiana, quando si esce dalla stretta sfera del privato, è formalmente attuabile con la concretizzazione del bilinguismo istituzionale. Nel Capodistriano, il bilinguismo istituzionale è supportato da un complesso impianto normativo di tutela della lingua italiana. I risultati della nostra ricerca empirica indicano che, in effetti, si tratta di un “bilinguismo istituzionale di facciata”. Superata la soglia della segnaletica, dell’insegna, delle informazioni agli sportelli e degli orari scritti anche in lingua italiana, ci si trova di fronte ad un calo repentino dell’opportunità di usare la lingua italiana. L’utente italofono si trova ad affrontare una situazio129 Si veda a riguardo l’articolo di Giuricin, op. cit. 160 rečega, ki pa bi se moral nahajati v razmerah, ko bi na lokalni ravni lahko spontano, samoumevno in rade volje uporabljal italijanski jezik. Percepcija o številčnosti lastne jezikovne skupine igra gotovo pomembno vlogo, čeprav ustavni predpisi veljajo ne glede na število pripadnikov. K temu prištejmo še posebno vrednost, ki jo je moč pripisati družbenemu potrjevanju nepisanih pravil pri jezikovnem prilagajanju. Izpostavljene problematike gotovo pomembno vplivajo na izražanje apatije in na opuščanje rabe italijanščine pri italijansko govorečih. Spodbujanje in uveljavljanje dvojezičnosti kot enakovrednega stika med etnijami se izniči pri izvajanju. Poleg na videz dvojezičnega ozračja smo tudi priče izogibajočega obnašanja italijansko govorečih prebivalcev, ki težijo k uporabi slovenskega jezika in so videti manj usmerjeni v strategijo ohranjanja maternega jezika na formalni ravni. Poleg že omenjenih vzrokov socialno-psihološke narave, so vzroki za omenjeno dvojno motnjo številni. Iskati jih je treba v različnih segmentih izvedbene faze dvojezičnosti na tem območju: v kriterijih za zaposlovanje v javni upravi, v pomanjkanju minimalnih ravni zahtevanega znanja jezika, v težavah pri pridobivanju dvojezičnega osebja za določena dela, v neustreznosti nadzora nad spoštovanjem predpisov in potrebnih finančnih sredstev za podporo znanja in rabe italijanščine130. V praksi se kaže minimalno izvajanje dvojezičnosti, kjer uradna jezika na aplikativnem nivoju nimata funkcij, ki jih zagotavlja enakovredni status obeh jezikov družbenega okolja. ne di precarietà per gli aspetti della modulistica, delle istruzioni e delle informazioni scritte in italiano. Inoltre, la possibilità di poter parlare sempre in italiano con il personale non è data per certa. Come a dire che non si vive o non ci si ritrova a vivere propriamente “l’atmosfera di un ambiente bilingue”, ma piuttosto una situazione di ambiguità ed incertezza per quanto concerne l’uso della lingua italiana. La competenza plurilingue dell’italofono agevola la sostituzione della lingua italiana a favore di quella slovena, che - nonostante i presupposti di pariteticità come lingua dell’ambiente sociale accanto a quella italiana - diventa così, anche per il parlante italofono, la lingua dominante e preponderante in tutti i domini della vita sociale. Tuttavia, l’alta percentuale di dirigenti, degli enti e delle aziende del Capodistriano, che considerano i loro dipendenti capaci di capire e/o capire parzialmente la lingua italiana depone a sostegno di un’altra ipotesi: agli italofoni fa difetto il desiderio di usare la propria lingua in situazioni pubbliche. Si ritiene che sulla variabile motivazionale vada a pesare anche la complessa situazione storico-sociale e sociopsicologica della regione. Lo status di minoranza di costrizione, dovuto al nuovo assetto geo-politico e i condizionamenti del secondo dopoguerra, ha inciso anche sullo stato e sulle funzioni della lingua italiana, nonché sull’atteggiamento rinunciatario prima esposto. Tutti questi aspetti incidono sulla variabile motivazionale dell’italofono che dovrebbe trovarsi, invece, nella condizione di poter usare la lingua italiana a livello locale in maniera spontanea, scontata e auspicata. La percezione della consistenza numerica del proprio gruppo riveste sicuramente un ruolo importante, anche se le norme costituzionali sono valide indipendentemente dal numero degli appartenenti. A questo si assomma la particolare valenza valoriale attribuibile all’approvazione sociale delle regole non scritte dell’accomodamento linguistico. Le problematiche evidenziate comportano inevitabilmente delle conseguenze rilevanti sulle dichiarazioni di apatia e di abbandono dell’uso dell’italiano riscontrate presso gli italofoni. La valorizzazione del bilinguismo, intesa come incontro paritetico tra le etnie, viene vanificata nella sua attuazione. Accanto all’atmosfera bilingue di facciata, si assiste anche alla presenza di un atteggiamento rinunciatario degli italofoni. Gli italofoni propendono all’uso della lingua slovena e sembrano essere Zato je zelo pomemben tudi odnos večine do italijanskega jezika in do dvojezičnosti na lokalni ravni. Iz empirične raziskave izhaja, da anketiranci na splošno izkazujejo pozitiven odnos do dvojezičnega znanja govorca in do dvojezičnega okolja nasploh. Ugotovljeno je bilo, da večina slovensko govorečih obvlada in uporablja italijanski jezik v zasebnem življenju, po potrebi pa tudi na delovnem mestu. Italijanskemu jeziku je dodeljena pragmatična vrednost: koristen je pri delu in pri poslih. To pomeni, da ima italijanščina pomembno vlogo kot občevalni jezik in je njeno znanje – poleg slovenščine – pomembno. Za rabo italijanskega jezika je pomembna tudi bližina Italije in možnost vzdrževanja bolj ali manj pogostih stikov s sosednjimi Italijani. Opazna je volja do odpiranja na ravni mede130 161 Burra, op. cit., str. 293. meno indirizzati ad una strategia di mantenimento della propria madrelingua sul piano formale. Accanto alle cause di natura socio-psicologica, già evidenziate, le ragioni di questa doppia discrasia sono molteplici. Vanno ricercate nei vari segmenti della fase attuativa del bilinguismo sul territorio: nei criteri d’assunzione nella pubblica amministrazione, nella mancata qualificazione dei livelli minimi di conoscenza linguistica richiesti, nella difficoltà di reperire personale bilingue per determinate occupazioni, nell’inadeguatezza dei controlli sul rispetto della normativa e degli strumenti finanziari necessari a sostegno della conoscenza e dell’uso dell’italiano130. tničnih odnosov, želja do dialoga in do stikov. Vse to pa naleti le deloma na odgovore pri dejanskem uresničevanju institucionalne in neformalne dvojezičnosti. Opazen je obstoj dvojnega oblikovanja mnenj in odnosa anketirancev in izrazov vitalnosti italijanskega jezika. Na eni strani se kaže pozitiven odnos do italijanskega jezika in italijanskih govorcev, obstaja predvsem pragmatičen interes za učenje italijanskega jezika in za prisotnost italijanske kulture. Prisoten je velik konsenz za obvezno poučevanje italijanskega jezika v šolah. Po drugi strani pa ni enako močnega odraza v različnih družbenih okoljih. Tak primer je fakultativno (ne več obvezno) poučevanje italijanskega jezika na nekaterih smereh v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanih območjih. Ugotoviti je moč, da je italijanski jezik, kljub močnemu zaščitnemu formalnemu zakonskemu kritju, med lokalnim prebivalstvom slabše sprejet kot del skupnih družbenih dobrin131. Iz analize izhaja, da je italijanski jezik videti bolj kot osebno bogastvo in ne kot bogastvo na ravni družbe. Prisotnost italijanskega jezika, uporabljenega pri funkcijah, zagotovljenih z njegovim institucionalnim statusom, v bistvu ni relevantna. Ohranjanje tega dvoumnega položaja ima neizogibne posledice za uporabo italijanskega jezika s strani italijanskih govorcev. Spodbuja se pojav menjavanja kodov, etnični in jezikovni mimetizem, posledično pa prihaja do opuščanja samega jezika. Izsledki analize so opozorili tudi na nekatere potencialno rešljive problematike na tem območju. Številni vidiki, povezani z rabo italijanskega jezika, naletijo na težave pri izvajanju in pri obstoju pogosto neizvajanih ali površno izvajanih predpisov, pogosto neskladnih in v nasprotju z enakopravnostjo jezikov. Pri soočanju s temi problemi bo potrebno ustrezno upoštevati tiste Agli effetti pratici emerge un’interpretazione minimalista del bilinguismo, che sul versante applicativo vede le due lingue ufficiali non avere, come prescritto, le funzioni garantite dallo status paritetico di lingue dell’ambiente sociale. Di notevole interesse appare, allora, anche l’atteggiamento della maggioranza verso la lingua italiana e il bilinguismo a livello locale. Nella ricerca empirica è emerso che gli intervistati manifestano, in generale, un atteggiamento positivo nei confronti della competenza bilingue del parlante e dell’ambiente bilingue in quanto tale. È stato rilevato che la maggioranza degli intervistati slavofoni conosce ed usa la lingua italiana nel privato e se necessario anche sul posto di lavoro. Alla lingua italiana viene assegnato un valore pragmatico: è utile per il lavoro e per gli affari. Questo significa che l’italiano assume importanza per il suo ruolo di lingua veicolare e la sua conoscenza - accanto alla lingua slovena - risulta essere importante. Per l’uso della lingua italiana è rilevante anche la vicinanza dell’Italia e la possibilità di intrattenere relazioni più o meno sporadiche con gli Italiani d’Italia. Si nota l’esistenza di una volontà di apertura a livello di rapporti interetnici, di dialogo e d’incontro. Questi atteggiamenti trovano, però, solo parziale risconto nella realizzazione effettiva del bilinguismo istituzionale e informale. Collin H. Williams trdi, da bo v bližnji prihodnosti, glede na evolucijske dinamike politične organizacije ozemlja, prehod z državne na regionalno raven po eni strani jezikovni problem bolj povezal z njegovim kontekstom, po drugi pa bi se lahko zmanjšala zanj razpoložljiva finančna sredstva. Temu procesu bodo lahko kljubovali le tisti manjšinski jeziki, ki jih bodo varovali močni zaščitni predpisi ali tisti, ki so že sestavni del skupnih družbenih dobrin. Glej: Collin H. Williams, Paradigm shifts, geostrategic considerations and minority initiatives, v “Razprave in gradivo”, 2011, str. 11. Meniva, da je analiza vitalnosti italijanskega jezika na lokalni ravni ovrgla to trditev: tudi najboljša zaščitna zakonodaja, ki je prebivalstvo ne podpira prepričano in soudeleženo, ne more obroditi želenega rezultata. 131 Si nota l’esistenza di una duplice configurazione tra quelle che sono le opinioni e gli atteggiamenti degli intervistati e quelle che sono le espressioni della vitalità della lingua italiana. Da una parte si riscontra l’atteggiamento positivo nei confronti della lingua italiana e dei parlanti italiani ed esiste l’interesse - principalmente pragmatico - per l’apprendimento della lingua e per la presenza della cultura italiana. Sussiste 130 Burra, op. cit., p. 293. 162 problematične vidike, ki močno vplivajo na rabo italijanskega jezika in ki jih izpostavlja Unescov model “Vitalnost jezika in ogroženost”. Zaradi navedenega je jasno, da ne zadošča izdelava razčlenjenega zakonskega sistema za formalno zaščito rabe italijanskega jezika. Ta vidik lahko predstavlja le trdno izhodišče za konkretno uresničevanje formalne in neformalne dvojezičnosti. Če je izvajanje pomanjkljivo, ni več osnovnih pogojev, ki bi zagotavljali spontano in vsakodnevno rabo obeh jezikovnih kodov. Na podlagi navedenih ugotovitev je moč oceniti, da je potrjena delovna hipoteza, ki se nanaša na položaj ogroženosti italijanščine, in da obstaja potreba po preusmeritvi procesa opuščanja jezika. Da bi zaustavili proces propadanja italijanskega jezika, je potrebno, oziroma nujno spodbuditi in izvajati ukrepe za podporo in ohranjanje ter revitalizacijo italijanskega jezika. Omenjeni ukrepi ne morejo mimo ovir socialno-psihološke narave, na katere je opozorila ta raziskava in ki ovirajo vzpostavljanje institucionalnega in socialnega večjezičnega okolja. Glede na obstoječo trdno povezanost med psihološko sfero in rabo italijanskega jezika, je potrebno poseči na raven vzgojne in šolske politike, da bi “sprostili” zavore, ki omejujejo svobodno jezikovno izražanje v tem prostoru. Globoka zgodovinska ukoreninjenost italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja predstavlja, za večinsko komponento, še ne izraženo potencialno prednost, kot tudi za same italijansko govoreče, ki jo le deloma izkoriščajo. Želeti je, da bi italijansko govoreča mladina v družbi pogosteje uporabljala svoj jezik. Te vidike rabe italijanskega jezika na socialni ravni je potrebno primerno usmerjati, spremljati in spodbujati s posegi, ki bodo namenjeni promociji večjezične in večkulturne konotacije Koprskega, ki naj velja kot dediščina tega prostora v korist obeh etničnih skupnosti. Ob zaključku je potrebno dodati, da naloga te raziskave ni predvideti bolj ali manj alarmantnih in/ali pomirjujočih scenarijev za ohranjanje italijanskega jezika na Koprskem. Meniva pa, da sva s pomočjo analize obširno dokumentirala njegovo stanje, v podporo zavestnemu načrtovanju za oživitev italijanskega jezika132. un ampio consenso per l’insegnamento scolastico obbligatorio della lingua italiana. Dall’altra parte, invece, non c’è un riscontro altrettanto marcato nei vari ambiti sociali. Ne è un esempio l’insegnamento facoltativo (e non più obbligatorio) della lingua italiana in alcuni indirizzi di studio delle scuole medie di lingua slovena del territorio nazionalmente misto. Emerge che la lingua italiana, nonostante la presenza di una robusta copertura legislativa formale di tutela, è stata solo debolmente integrata dalla popolazione locale come parte dei beni collettivi sociali131. Dall’analisi si riscontra, pertanto, che la lingua italiana sembra essere più un patrimonio a livello personale che sociale. La presenza della lingua italiana nelle funzioni garantite dal suo status istituzionale è sostanzialmente irrilevante. Il perdurare di tale ambiguità comporta inevitabili conseguenze per l’uso della lingua italiana da parte degli italofoni. Vengono favoriti fenomeni di mescolanza di codici, di mimetismo etnico e linguistico, e di conseguenza si arriva all’abbandono della lingua stessa. Dall’analisi, comunque, sono state evidenziate delle problematiche potenzialmente risolvibili sul territorio. Molti aspetti legati all’uso della lingua italiana si scontrano con difficoltà attuative, con l’esistenza di norme legali spesso disattese o interpretate in modo sommario, con scarsa coerenza e spesso discordanti e contrarie ai presupposti di pariteticità delle lingue. Nell’affrontare questi problemi sarà necessario prendere in dovuta considerazione quegli aspetti problematici che incidono notevolmente sull’uso della lingua italiana e che sono stati evidenziati dal modello della “Vitalità della lingua e messa in pericolo” dell’UNESCO. Per i motivi addotti, appare evidente che non è sufficiente la messa a punto di un articolato sistema normativo di tutela formale dell’uso della lingua 131 Collin H. Williams afferma che date le dinamiche evolutive di organizzazione politica del territorio, nel prossimo futuro, il passaggio dal livello statale a quello regionale se, da una parte, renderà il problema linguistico più attinente al suo contesto, dall’altra potrebbe anche ridurre l’ammontare delle risorse disponibili per esso. A questo processo potranno resistere solo le lingue minoritarie coperte da robuste legislazioni di tutela o da quelle che sono già state integrate come parte dei beni collettivi sociali. In Collin H. Williams, Paradigm shifts, geostrategic considerations and minority initiatives, in “Razprave in gradivo”, 2011, p. 11. Riteniamo che l’analisi della vitalità della lingua italiana a livello locale vada a confutare tale assunto: anche la migliore legislazione di tutela, se non sostenuta in maniera convinta e partecipata dalla popolazione, non può produrre il risultato desiderato. Glede na zelo velik obseg razpoložljivih podatkov in na omejeni prostor, ki je na voljo za predstavitev, predlagava dodatno poglobljeno obravnavo podatkov, ki so bili zbrani z empirično raziskavo. 132 163 italiana. Questo aspetto può rappresentare, qualora coerentemente applicato, solo una solida piattaforma per la realizzazione concreta del bilinguismo formale e informale. Se l’applicazione è manchevole vengono a mancare i presupposti che garantiscono l’uso spontaneo e quotidiano di entrambi i codici linguistici. Alla luce delle considerazioni esposte si valuta confermata l’ipotesi di lavoro, inerente la situazione di messa in pericolo della lingua italiana e l’esigenza d’inversione del processo di deriva linguistica. Per contrastare il processo di decadimento della lingua italiana emerge la necessità, o meglio l’urgenza, di promuovere e realizzare interventi di supporto per il mantenimento e la rivitalizzazione della lingua italiana. Tali interventi non possono prescindere dalla rimozione degli ostacoli di natura socio-psicologica evidenziati con la presente ricerca e che si frappongono alla realizzazione di un ambiente istituzionale e sociale linguisticamente plurale. Visto il forte collegamento esistente tra la dimensione psicologica e l’uso della lingua italiana è necessario intervenire a livello di politiche educative e scolastiche per “sbloccare” i freni inibitori che condizionano la libera manifestazione linguistica sul territorio. Il profondo radicamento storico della lingua italiana, quale lingua dell’ambiente sociale, rappresenta per la componente maggioritaria un vantaggio potenziale rimasto ancora inespresso, come per gli stessi italofoni che ne fanno solo un uso parziale. È auspicabile che i giovani italofoni usino di più la lingua italiana nel sociale. Questi aspetti dell’uso della lingua italiana a livello sociale vanno opportunamente indirizzati, seguiti e stimolati con interventi propositivi nella promozione della connotazione plurilingue e pluriculturale dell’area capodistriana, intesa come patrimonio del territorio ed a beneficio di entrambe le comunità etniche. Concludendo, non è compito della presente ricerca ipotizzare scenari più o meno allarmanti e/o rassicuranti sulla persistenza della lingua italiana nel Capodistriano. Si ritiene, invece, di aver ampiamente documentato il suo stato di salute attraverso un’analisi ragionata a sostegno di una progettualità consapevole per la rivitalizzazione della lingua italiana132. 132 Considerata l’enorme quantità di dati ancora a disposizione, riteniamo rilevante proporre ulteriori approfondimenti dei risultati ottenuti con la ricerca empirica. 164 PROPOSTE PER UNA STRATEGIA D’INTERVENTO A FAVORE DELLA LINGUA ITALIANA NEL CAPODISTRIANO PREDLOGI ZA ODZIVNO STRATEGIJO V PRID ITALIJANSKEGA JEZIKA NA KOPRSKEM Viste le premesse e le considerazioni esposte nelle Conclusioni finali, che delineano una situazione di deriva linguistica per la lingua italiana nell’area costiera del Capodistriano, è stata individuata una serie di settori prioritari d’intervento, a favore della rivitalizzazione della lingua italiana. Le modalità e i contenuti d’intervento vanno promossi e concettualizzati dagli esperti del settore. La proposta si avvale anche delle esperienze già avviate e attuate con successo da altre realtà regionali, nonché dei risultati della ricerca teorica ed empirica. A livello di proposte concrete ci sembrano rilevanti le esperienze dei Paesi Baschi, del Galles, della Scozia e dell’Irlanda. Consideriamo sia fondamentale agire partendo da una pianificazione programmatica e relativa concretizzazione ben strutturata nei vari settori d’intervento. Il Modello dell’UNESCO della vitalità e messa in pericolo della lingua italiana, opportunamente contestualizzato all’area costiera del Capodistriano, ci indica che, allo stato attuale, esistono ancora i margini per un intervento efficace. In tal senso è fondamentale una presa di coscienza e responsabilizzazione innanzitutto della componente italofona, nonché di quella maggioritaria. Glede na uvodne ugotovitve in razmišljanja v Zaključkih, ki označujejo razmere, v katerih prihaja do opuščanja italijanskega jezika na obalnem območju Kopra, je bila določena vrsta prednostnih odzivnih področij v prid oživitve italijanskega jezika. Načine in vsebine ukrepov pa morajo spodbujati in konceptualizirati strokovnjaki s tega področja. Predlog uporablja tudi izkušnje, ki so jih uspešno začeli in izpeljali v regionalnih skupnostih, ter rezultate teoretičnih in empiričnih raziskav. Glede konkretnih predlogov se nama zdijo pomembne izkušnje, ki so jih pridobili v Baskiji, Walesu, na Škotskem in na Irskem. Meniva, da je bistveno začeti s programskim načrtovanjem in ustrezno dobro strukturiranim uresničevanjem na različnih področjih ukrepanja. Ustrezno kontekstualiziran Unescov model vitalnosti in ogroženosti italijanskega jezika na obalnem območju Koprskega kaže, da v sedanjih razmerah še obstajajo možnosti za učinkovit poseg. V tej smeri je bistvenega pomena ozaveščanje in stopnjevanje odgovornosti predvsem med italijansko govorečo in večinsko komponento. V nadaljevanju so navedeni predlogi za odzivno strategijo v prid italijanskega jezika, ki so razvrščeni po prednostnih področjih ukrepanja: Di seguito sono esposte le proposte per una Strategia d’intervento a favore della lingua italiana raggruppate per settori prioritari d’intervento: 1) Prenos italijanskega jezika v jezikovno mešanih družinah – zgodnje ukrepanje 1) Trasmissione della lingua italiana nelle famiglie linguisticamente miste - intervento precoce Poskrbeti je potrebno za zgodnje ukrepanje, naravnano v utrjevanje diglosije ali bolje, veljavne poliglosije, oziroma usmerjeno v ohranjanje bogate jezikovne dediščine kot izraza lokalne italofonije. Va realizzato un intervento precoce mirato a stabilizzare la diglossia o, meglio, la poliglossia vigente, ossia mirato al mantenimento nello specifico del ricco patrimonio linguistico quale espressione dell’italofonia locale. A tal fine, vanno promossi programmi di sensibilizzazione linguistica, rivolti a tutta la popolazione, e, in primo luogo al personale nelle cliniche ostetriche, nei vari servizi di assistenza sanitaria o paramedici, nei servizi di logopedia e psicoterapeutici. I programmi prevedono la distribuzione di V ta namen je potrebno spodbujati programe za jezikovno ozaveščanje, namenjene celotnemu prebivalstvu in predvsem osebju v porodnišnicah, različnim zdravstvenim in paramedicinskim službam, logopedom in psihoterapevtom. Programi predvidevajo razdeljevanje informativnega gradiva133 in sveto133 Za dvojezične publikacije, ki bi lahko služile kot informacija, ter pri ozaveščanju o dvojezičnosti, je na voljo delo Susanne 165 materiali informativi133 e servizi di consulenza a domicilio, sia nella fase prenatale sia nei primi anni di vita del bambino. I destinatari sono le famiglie linguisticamente miste dell’area capodistriana, che vanno motivate a trasmettere ai figli la lingua italiana nella variante dialettale e in quella standard. Vanno coinvolte pure le famiglie non italofone con lo scopo di sensibilizzarle all’importanza della presenza della lingua italiana, quale lingua caratterizzante l’ambiente storico e sociale in cui vivono. Viene prospettata loro la possibilità di essere informati sulle possibilità aperte ai bambini di apprendere la lingua italiana e usarla in società. Programmi di questo tipo, finalizzati al sostegno linguistico, su base volontaria, vengono già applicati con successo in paesi quali il Galles134, i Paesi Baschi e l’Irlanda. vanje na domu, tako v prenatalni fazi kot v prvih letih otrokovega življenja. Namenjeni so jezikovno mešanim družinam na Koprskem, ki naj bodo motivirane za prenos italijanskega jezika v narečni in knjižni različici na potomce. Vključiti je potrebno tudi družine, ki ne govorijo italijanščine, da bi jih ozaveščali o pomenu prisotnosti italijanskega jezika kot opredeljujoče lastnosti zgodovinskega in družbenega okolja, v katerem živijo. Predstavljena jim je možnost informiranosti o možnostih, da se otroci naučijo italijanskega jezika in ga uporabljajo v družbi. Tovrstni programi, namenjeni jezikovni podpori na prostovoljni bazi, se že uspešno uporabljajo v Walesu134, Baskiji in na Irskem. 2) Izobraževanje, vzgoja in izvenšolska raba italijanskega jezika 2) Istruzione, educazione e uso extrascolastico della lingua italiana Na tem področju, povezanem z izobraževanjem mladih generacij, je pomembno ovrednotiti vsebine, ki spodbujajo vrednote medetničnega sožitja. Spodbujati in podpirati je potrebno srečanja med italijansko in slovensko govorečimi, sprejemanje različnosti in medsebojno spoznavanje, saj je tako moč odpraviti ovire, ki pogojujejo svobodno jezikovno izražanje na tem območju. In questo settore, legato alla formazione delle giovani generazioni, è importante valorizzare i contenuti che promuovono i valori della convivenza interetnica. Vanno incentivati e promossi incontri tra italofoni e slavofoni, l’accoglimento delle diversità e la reciproca conoscenza, in modo da eliminare le barriere che condizionano la libera manifestazione linguistica sul territorio. Nelle scuole con lingua d’insegnamento italiana va elevato il livello qualitativo dell’insegnamento della lingua italiana. Gli alunni slavofoni, con scarsa V šolah z italijanskim učnim jezikom je potrebno dvigniti kakovostno raven poučevanja italijanskega jezika. Slovensko govorečim učencem s slabim znanjem ali brez predhodnega znanja italijanskega jezika je potrebno ponuditi dodatno pomoč. Pri teh učencih je potrebno oceniti tudi možnost uvedbe učnih vsebin v njihovem maternem jeziku že zgodaj, ko začenjajo Per le pubblicazioni bilingui, che potrebbero assolvere al compito informativo e di sensibilizzazione sul bilinguismo, ci si può rifare al lavoro di Susanna Pertot, realizzato anch’esso nell’ambito del progetto JEZIKLINGUA. Si veda: Susanna Pertot, L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trieste 2011. 134 Si veda a riguardo il lavoro svolto dai “TWF”, che significa “crescita” in lingua gallese, le lettere della parola in inglese stanno anche per “Taking Welsh to Families”. Nel Galles, attraverso questo progetto, i genitori vengono informati sui vantaggi connessi all’uso precoce di due lingue in famiglia e ricevono consigli su come crescere i figli in modo bilingue. Gli operatori del TWF lavorano a stretto contatto con le cliniche ostetriche e gli enti di assistenza sanitaria. Forniscono sessioni di supporto per i genitori ed i loro bambini. Le donne incinte o quelle che hanno appena partorito usufruiscono di consigli sulle risorse utili a disposizione, come libri e CD, e viene offerto loro materiale informativo a titolo gratuito. In: http://www.twfcymru. com/English/Pages/home.aspx (consultato il 21.2 2012). 133 Pertot, prav tako izvedeno v sklopu projekta JEZIKLINGUA. Glej: Susanna Pertot, L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trieste 2011. 134 V povezavi s tem glej delo, opravljeno s strani “TWF”, ki v galščini pomeni “rast”, črke angleške besede pa so tudi kratica za “Taking Welsh to Families”. V Walesu starše informirajo o prednostih, povezanih z zgodnjo rabo dveh jezikov v družini, in jim posredujejo informacije o vzgoji otrok na dvojezičen način. Centri TWF delujejo v tesnem stiku s porodnišnicami in zavodi za zdravstveno pomoč. Pripravljajo predavanja za pomoč staršem in otrokom. Nosečnicam in porodnicam posredujejo nasvete o razpoložljivih sredstvih, kot so knjige in zgoščenke, nudijo pa jim tudi brezplačna informativna gradiva. Na: http://www.twfcymru. com/English/Pages/home.aspx (citirano 21.2 2012). 166 svojo šolsko pot, tako da spodbujamo nadaljnje učenje italijanskega jezika. o senza conoscenza pregressa della lingua italiana, vanno aiutati con interventi di sostegno aggiuntivi. Per questi alunni va valutata anche la possibilità di introdurre contenuti d’insegnamento nella loro lingua materna già in età precoce, quando cioè iniziano il loro percorso di scolarizzazione, in modo da favorire l’acquisizione successiva della lingua italiana. Va incentivata, inoltre, la creazione di una cultura giovanile e di un network d’uso informale della lingua italiana basato, a livello organizzativo e programmatico, sul modello d’insegnamento extrascolastico del basco ULIBARRI135. A queste iniziative possono aderire tutte le scuole elementari e medie dell’area capodistriana. Nelle scuole con lingua d’insegnamento slovena vanno promossi diversi modelli di studio della lingua italiana136. L’applicazione va promossa in maniera graduale. Per i vari contenuti di studio, la lingua italiana va vista come mezzo e non come fine, poiché “deve passare come non marcato il fatto che si utilizzi il codice di minoranza per insegnare, poniamo, la chimica e la matematica”137. Vanno promossi Festival itineranti in lingua italiana e nelle varianti dialettali locali di artisti delle arti visive e dello spettacolo, miranti sia a coinvolgere le comunità locali toccate dall’iniziativa sia ad accrescere la consapevolezza del patrimonio linguistico degli italofoni. Vanno organizzate colonie estive e/o soggiorni prolungati per gli alunni delle scuole con lingua d’insegnamento italiana e per quanti desiderano immergersi in un contesto sociale in lingua italiana. I contenuti sono rivolti ai ragazzi delle scuole elementari e/o medie di tutto il territorio istriano che desiderano sperimentare un’immersione linguistica in contesti sociali dove la lingua italiana è usata in modo naturale nella quotidianità. Queste iniziative, già sperimentate Spodbujati je potrebno tudi oblikovanje mladinske kulture in omrežje neformalne rabe italijanskega jezika, ki bo na organizacijski in programski ravni temeljila na modelu izvenšolskega učenja baskovskega jezika ULIBARRI135. K tem pobudam lahko pristopijo vse osnovne in srednje šole s Koprskega. V šolah s slovenskim učnim jezikom je potrebno spodbujati različne modele učenja italijanskega jezika136. Uporabo je potrebno spodbujati postopoma. Za različne učne vsebine je treba na italijanski jezik gledati kot na sredstvo in ne kot na cilj, ker “mora biti nepoudarjeno dejstvo, da se uporablja kodeks manjšine za poučevanje, denimo, kemije in matematike”137. Spodbujati je treba potujoče festivale italijanskega jezika in lokalnih narečnih različic, kjer bodo nastopali upodabljajoči umetniki in igralci. Ti dogodki naj bodo usmerjeni v vključevanje lokalnih skupnosti, ki jim je dogodek namenjen, pa tudi v krepitev zavesti o jezikovni dediščini italijansko govorečih prebivalcev. Organizirati je potrebno poletne kolonije in/ali podaljšano bivanje za učence iz šol z italijanskim učnim jezikom in za vse, ki se želijo poglobiti v družbeni kontekst v italijanskem jeziku. Vsebine so namenjene osnovnošolcem in/ali srednješolcem celotnega istrskega prostora, ki si želijo jezikovnega poglabljanja v družbene kontekste, kjer se italijanski jezik uporablja naravno, v vsakdanjem življenju. Te pobude, ki so bile že preizkušene na anglosaksonskem ozemlju, imajo namen spodbujati uporabo in neformalno učenje manjšinskega jezika. Za te pobude je potrebno aktiviranje lokalnih manjšinskih organizacij. V istrskem kontekstu je potrebno aktivno vključevanje italijansko govorečih prebivalcev, tako na ravni predlogov kot Si veda: http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/ contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf (consultato il 21.3.2012). 136 Per maggiori informazioni si veda: http://www.issirfa.cnr. it/965,949.html (consultato il 21.3. 2012). Si veda a sostegno della proposta: Sonja Novak Lukanovič, Nives Zudič Antonič e Štefan István Varga, Vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji, in: J. Krek e M. Metljak (cur.), Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Zavod za šolstvo narodnosti, Lubljana 2011. Disponibile su: http://www. belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf (consultato il 21.3.2012). 137 Dell’Aquila e Iannaccaro, op. cit., p. 120. 135 135 Glej na: http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/ contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf (citirano 21.3.2012). 136 Za več informacij glej: http://www.issirfa.cnr.it/965,949.html (citirano 21.3. 2012). V podporo pobudi glej: Sonja Novak Lukanovič, Nives Zudič Antonič in Štefan István Varga, Vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji, v: J. Krek in M. Metljak (ur.). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Zavod za šolstvo narodnosti, Lubljana 2011. Na voljo na: http://www.belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20 pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf (citirano 21.3. 2012). 137 Dell’Aquila in Iannaccaro, op. cit., str. 120. 167 nell’area anglosassone, si prefiggono di incoraggiare la mobilitazione e l’apprendimento informale della lingua minoritaria. Le iniziative necessitano dell’attivazione delle locali organizzazioni minoritarie. Per il contesto istriano è necessario il coinvolgimento attivo dei residenti italofoni, sia a livello di proposte sia come risorsa umana del territorio. človeških virov na tem območju. 3) Javna uprava Na institucionalni ravni je potrebno ustrezno uresničevati predpise za zaščito rabe italijanskega jezika v različnih domenah javnega sektorja, s posebnim poudarkom na ustanovah lokalne uprave in v službah javnega sektorja, namenjenih občanom. Če vzamemo za zgled valižanski primer, je treba ustanoviti novo javno ustanovo, odgovorno za upravljanje in izvajanje predpisov o institucionalni rabi italijanskega jezika. Ta nova ustanova mora biti upravno in funkcionalno večstranska. Ena od njenih poglavitnih nalog naj se nanaša na preverjanje in neposredni nadzor izvajanja predpisov o rabi italijanskega jezika v ustanovah javne uprave. Nova ustanova ima naslednje pristojnosti: vzpostavljanje stikov z javnimi ustanovami in sprejemanje pravilnikov o izvajanju in uporabljanju predvidenih ukrepov138; obravnavanje pritožb odgovornih v javnih ustanovah in uporabnikov glede morebitnega neizpolnjevanja zahtev; preiskovanje in ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in/ali malomarnosti; seznanjanje pristojnih nadzornih oblasti z neizvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika. 3) Amministrazione pubblica Vanno implementate adeguatamente, a livello istituzionale, le norme di tutela sull’uso della lingua italiana nei vari domini del settore pubblico, con particolare riferimento agli enti dell’amministrazione locale ed ai servizi del settore pubblico rivolti ai cittadini. Prendendo spunto dall’esempio gallese, va creata una nuova struttura pubblica responsabile della gestione ed applicazione della normativa sull’uso istituzionale della lingua italiana. Questa nuova struttura deve essere amministrativamente e funzionalmente multiforme. Una delle sue mansioni principali riguarda la verifica ed il controllo diretto dell’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana negli enti della pubblica amministrazione. Questa ha le seguenti competenze: relazionarsi con gli enti pubblici e approvare i regolamenti d’esecuzione e d’attuazione delle misure previste138; gestire i reclami dei responsabili degli enti pubblici e dell’utenza per eventuali inadempimenti; condurre investigazioni, in modo da accertare se vi sono delle manchevolezze e/o negligenze; segnalare alle autorità di controllo competenti la mancata applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana. 4) Razvoj gospodarstva Il settore economico è uno dei segmenti chiave della società. L’uso della lingua italiana in questo contesto è rilevante per lo sviluppo degli atteggiamenti nei confronti della lingua italiana e per il suo uso nella quotidianità. Va introdotto un “Regolamento d’esecuzione e attuativo”, in merito all’uso della lingua italiana Gospodarsko področje je eno od ključnih segmentov družbe. Raba italijanskega jezika v tem kontekstu je pomembna za razvoj odnosa do italijanskega jezika in njegove rabe v vsakdanjem življenju. Glede rabe italijanskega jezika v gospodarskih podjetjih je potrebno uvesti “Pravilnik o izvajanju in izvrševanju” – po zgledu tistega, ki je predlagan za javni sektor. Omenjeni pravilnik naj nudi podporo podjetjem pri prevajanju in pravilni uporabi terminologije, pri čemer je potrebno oceniti tudi potrebo po strokovnih tečajih italijanščine. Pristop k pobudi je 138 Sul funzionamento della stessa si vedano le priorità conferite alla gallese “Language Board” dalla legge del 1993 (Welsh language Act). Dal 1993 il “Language Board” gallese ha approvato oltre 550 regolamenti d’esecuzione ed attuazione delle misure previste sulla lingua gallese. Si veda a riguardo: http:// www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welshlanguage-2009.pdf (consultato il 11.3.2012). 138 O njenem delovanju glej prioritete, ki jih valižanskemu “Language Board” nalaga zakon iz leta 1993 (Welsh language Act). Od leta 1993 je valižanski “Language Board” potrdil več kot 550 pravilnikov o izvajanju in izvrševanju ukrepov v zvezi z valižanskim jezikom. Glej tudi: http://www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welsh-language-2009.pdf (citirano 11.3.2012). 4) Sviluppo dell’economia 168 prostovoljne narave. Vsako podjetje, ki pristopi, namesti nalepko/plakat z logotipom. To vsakomur omogoča, da z lahkoto najde podjetje, ki podpira uporabo italijanskega jezika. Iskanje je mogoče olajšati tudi preko spletne strani, kjer so prisotna vsa podjetja, ki so pristopila k omenjeni pobudi. To bi omogočilo oblikovanje mreže podjetij, ki uporabljajo italijanski jezik, in ponudilo dodatno marketinško orodje ter tako omogočilo iskanje tudi potencialnim italijanskim poslovnim partnerjem in povečalo gospodarski pomen italijanskega jezika. nelle aziende del settore economico - sulla falsariga di quello proposto per il settore pubblico - che offra sostegno alle aziende per la traduzione e l’uso appropriato della terminologia, valutando anche la possibilità di attivare corsi professionali d’italiano. L’adesione all’iniziativa è di tipo volontario. Ogni azienda che aderisce espone l’adesivo/poster con il logo. Questo permette a chiunque di trovare facilmente l’azienda che sostiene l’uso della lingua italiana. La ricerca può essere agevolata anche attraverso un sito web dove sono presenti tutte le aziende che aderiscono all’iniziativa. Questo permetterebbe la creazione del network d’aziende che usano la lingua italiana e fornirebbe un ulteriore strumento di marketing, facilitando la ricerca anche da parte di potenziali partner commerciali d’Italia e aumentando lo status economico della lingua italiana. 5) Posegi v organizacijsko in programsko strukturo sredstev množičnega obveščanja Prisotnost italijanskega jezika je treba ohraniti in še povečati na področju novih tehnologij. Smernice za bodoči razvoj na tem področju je potrebno vključiti v vzgojo, v družbeno delovanje in v zadeve, povezane z zaposlovanjem, tako da bodo postale učinkovito komunikacijsko sredstvo. Mladi so bistvena ciljna publika za promocijo vrednot jezika. V ta namen je potrebno izvajati in financirati prevajanje na spletnih platformah – na informacijskih spletnih straneh in na družabnih omrežjih. To bo mladim omogočalo, da bodo sodelovali v prostoru, ki jim je namenjen, ki so ga predlagali in ustvarili sami in bo imel skupne vsebine ter vire, pri čemer bodo uporabljali italijanski jezik. Izvajati je potrebno turn-over politiko in izbiro kadrov s ciljem ohranjanja programov v italijanščini na koprskem radiu in televiziji. 5) Interventi nella struttura organizzativa e programmatica dei mezzi di comunicazione di massa Va mantenuta ed aumentata la presenza della lingua italiana nel settore delle nuove tecnologie. Le linee di sviluppo futuro in questo settore vanno incorporate nelle pratiche educative, sociali e legate al lavoro, in modo da diventare un mezzo di comunicazione efficace. I giovani sono un target fondamentale per la promozione del valore della lingua. A tal fine, va attuata e finanziata la traduzione delle piattaforme sul web - siti informativi, siti di condivisione e social network. Ciò permetterà ai giovani d’interagire in uno spazio a loro dedicato, proposto e realizzato da loro stessi, con contenuti e risorse da condividere, usando la lingua italiana. Va attuata una politica di turnover e selezione dei quadri, funzionale al mantenimento dei programmi in lingua italiana di TV e Radio Capodistria. 6) Pobude transverzalne narave na ravni medetničnih odnosov 6) Iniziative di carattere trasversale a livello di rapporti interetnici Podpirati je potrebno promocijo in uresničevanje pobud družbeno-kulturne in družbeno-ekonomske narave, ki spoštujejo enakopravno rabo italijanskega in slovenskega jezika. Kot svetujeta Grin in Vaillancourt, se je potrebno izogibati procesom, ki so vodeni izključno od zgoraj: podpirati je potrebno pobude na ravni civilne družbe, s posebnim poudarkom na razmerju stroški-koristi139. Va favorita la promozione e la realizzazione di iniziative di carattere socio-culturale e socioeconomico che rispettano l’uso paritetico della lingua italiana e della lingua slovena. Come suggeriscono Grin e Vaillancourt sono da evitare processi guidati esclusivamente dall’alto: vanno favorite iniziative a livello di società civile, con particolare attenzione al rapporto costi-benefici139. 139 Grin e Vaillancourt, op. cit., pp. 43-65. 139 169 Grin in Vaillancourt, op. cit., str. 43-65. 7) Legislazione a sostegno delle iniziative proposte nella strategia 7) Zakonodaja v podporo predlaganim strateškim pobudam Va migliorata ed implementata la legislazione connessa allo status della lingua italiana, intesa come lingua dell’ambiente sociale. Questa va inquadrata all’interno della massima decentralizzazione del territorio nazionale, attribuendo alle autonomie locali competenze speciali, attraverso la devoluzione dei poteri dal livello nazionale a quello regionale. Tra le varie configurazioni territoriali possibili suggeriamo la costituzione di una Regione a Statuto speciale, comprendente gli attuali comuni di Capodistria, Isola e Pirano. Il modello regionale che corrisponde meglio alla realtà regionale del Capodistriano è quello dell’autonomia basca e parzialmente quello gallese. Inizialmente, vanno attribuite competenze speciali in almeno due settori: amministrativo ed educativo. In un secondo tempo vanno allargate al settore linguistico e, progressivamente, a quello economico (sistema di finanziamento speciale sul modello basco)140. Per la realizzazione concreta del nuovo impianto legislativo di strategia linguistica a livello regionale è necessario il coinvolgimento attivo dei comuni di Capodistria, Isola e Pirano, nonché della comunità italiana residente sul territorio: le finalità della strategia linguistica si riferiscono alla messa a punto di un sistema normativo che tuteli lo status della lingua italiana e che garantisca la sua messa in pratica sul territorio. A tale scopo va emanata una Legge sull’uso della lingua italiana, che prenda spunto dal disegno di legge gallese “Welsh language act”141. Questa legge conferisce ad un nuovo organismo, istituito come ente pubblico non ministeriale su modello del “Welsh language board”, le competenze esposte nei vari settori d’intervento142. Izboljšati in implementirati je potrebno zakonodajo, povezano s statusom italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja. Vključiti jo je potrebno v maksimalno decentralizacijo nacionalnega ozemlja in lokalnim avtonomijam dodeliti posebne pristojnosti preko prenosa pooblastil iz nacionalne na regionalno raven. Med različnimi možnimi ozemeljskimi konfiguracijami svetujemo ustanovitev Regije s posebnim statutom, ki naj bi obsegala sedanjo koprsko, izolsko in piransko občino. Regionalni vzorec, ki še najbolj ustreza regionalnim razmeram na Koprskem, je baskovska in deloma valižanska avtonomija. Najprej naj se dodelijo posebne pristojnosti na najmanj dveh področjih: upravnem in izobraževalnem. Pozneje naj bi se širile še na jezikovno in postopoma še na gospodarsko področje (sistem posebnega financiranja po baskovskem vzorcu)140. V konkretno realizacijo nove zakonodajne podlage za jezikovno strategijo na regionalni ravni je potrebno aktivno vključiti koprsko, izolsko in piransko občino ter italijansko skupnost, ki prebivajo na tem območju: cilji jezikovne strategije se nanašajo na pripravo zakonskega sistema, ki naj ščiti status italijanskega jezika in ki naj zagotavlja njegovo praktično uporabo na tem prostoru. V ta namen bi bilo potrebno izdati Zakon o uporabi italijanskega jezika, ki naj se zgleduje po valižanskem zakonskem predlogu “Welsh language act”141. Ta zakon daje novemu telesu, t.j. javni neministrski ustanovi po zgledu “Welsh language board”, pristojnosti, ki so porazdeljene po različnih področjih142 ukrepanja. Si veda a riguardo la formulazione dell’autonomia basca. In:http://www.basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/ informacion/estatuto_guernica/en_455/adjuntos/estatu_i.pdf (consultato il 21.3.2012). 141 http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents (consultato il 12.2.2012). 142 Per una breve sintesi della storia e del ruolo dell’Ente si veda: Colin H. Williams, Language revitalization-Policy and planning in Wales, University of Wales press, Cardiff 2000, pp. 83-116. 140 140 Glej formulacijo o baskovski avtonomiji. Na: http://www. basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/informacion/estatuto_ guernica/en_455/adjuntos/estatu_i.pdf (citirano 21.3.2012). 141 http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents (citirano 12.2.2012). 142 Za povzetek zgodovine in vloge te ustanove, glej: Colin H. Williams, Language revitalization-Policy and planning in Wales, University of Wales press, Cardiff 2000, str. 83-116. 170 ALLEGATI PRILOGE 1. Il questionario 1. Anketni vprašalnik 2. La griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA 2. Opazovalni list projekta JEZIKLINGUA 3. Intervista progetto Progetto JEZIKLINGUA 3. Intervju projekta JEZIKLINGUA 171 QUESTIONARIO “Comprendere in che modo viene compresa e presentata la lingua italiana in Slovenia” Nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Slovenia-Italia 2007-2013 - Obiettivo 3, il progetto JezikLingua prevede la ricerca “Comprendere in che modo viene compresa e presentata la lingua italiana in Slovenia”. La ricerca, con il presente questionario, si propone di analizzare l’uso della lingua italiana nelle aree di confine. Le chiediamo cortesemente di partecipare a questo questionario che rimarrà completamente anonimo e La preghiamo di indicare cerchiando la/le risposta/e che ritiene opportune. La ringraziamo anticipatamente per il suo contributo alla buona riuscita della nostra ricerca. Capodistria-Koper 2010 Num quest:___ 172 1. Sesso 2. Età:___________ 1. Femminile 2. Maschile 3.Formazione: 1. Diploma di scuola elementare 2. Diploma di scuola media 3. Laurea 4. Laurea specialistica – specializzazione post laurea - master 5. Dottorato 4. Luogo di residenza:________________ 5. Risiede qui da sempre? 6. Se no, da quanti anni risiede qui:_______________ 7. Qual è la sua professione? _________________________ 8. Qual è la sua lingua madre? (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Si 1. Italiano 2. Sloveno 3. Dialetto istro.veneto 4. Dialetto sloveno/primorsko narečje 5. Croato 6. Serbo 2. No 7. Altro 173 9. Dove ha imparato principalmente oppure perfezionato l’italiano? (Cerchiare la/e risposta/e prescelta/e) 1. A scuola 2. In famiglia 3. Con gli amici 4. In corsi di lingua extrascolastici 5. Al lavoro 10. Indichi da 1 (mai) a 5 (sempre) la frequenza d’uso del dialetto istro-veneto nell’ambito di una giornata standard nelle seguenti situazioni? Mai Sempre 1. Con i dipendenti 1 2 3 4 5 2. Con gli amici 1 2 3 4 5 3. In famiglia 1 2 3 4 5 4. Nei negozi 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 7. Al bar e al ristorante 1 2 3 4 5 8. Con i partner commerciali locali 1 2 3 4 5 5. Negli uffici pubblici 6. In banca 11. Indichi da 1 (mai) a 5 (sempre) la frequenza d’uso dell’italiano nell’ambito di una giornata standard nelle seguenti situazioni? Mai Sempre 1. Con i dipendenti 1 2 3 4 5 2. Con gli amici 1 2 3 4 5 3. In famiglia 1 2 3 4 5 4. Nei negozi 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 7. Al bar e al ristorante 1 2 3 4 5 8. Con i partner commerciali locali 1 2 3 4 5 5. Negli uffici pubblici 6. In banca 174 12. In quale lingua segue i programmi televisivi? (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Solo in italiano 2. Più in italiano che in sloveno 3. Sia in italiano che in sloveno 4. Più in sloveno che in italiano 5. Solo in sloveno 6. Altra (specificare) 7. Altra (specificare) 13. In quale lingua ascolta i programmi radiofonici? (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Solo in italiano 2. Più in italiano che in sloveno 3. Sia in italiano che in sloveno 4. Più in sloveno che in italiano 5. Solo in sloveno 6. Altra (specificare) 7. Altra (specificare) 14. In quale lingua legge abitualmente? (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Solo in italiano 2. Più in italiano che in sloveno 3. In entrambe 4. Più in sloveno che in italiano 5. Solo in sloveno 6. Altra (specificare) 7. Altra (specificare) 175 15. In futuro crede che l’italiano sulla Costa si parlerà: (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Per niente 2. Poco 3. Abbastanza 4. Molto 5. Troppo 16. In che misura comunica in lingua italiana sul posto di lavoro? Indichi da 1 (mai a 5 (sempre) la frequenza d’uso dell’italiano per le seguenti tipologie di comunicazione. 1. Orale Mai Sempre 1 2 3 4 5 2. Scritta 1 2 3 4 5 3. Per e-mail 1 2 3 4 5 17. Ci sono materiali e scritte bilingui fuori e dentro l’ufficio/ente/azienda in cui lavora? Cerchiare la casella in corrispondenza delle voci proposte) 1.No 1. Insegne bilingui 2. Orario bilingue 3. Bilinguismo visivo agli sportelli (scritte bilingui interne) 4. Presenza di materiale informativo bilingue (depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali) 18. In loco (ufficio/ente/azienda) sono disponibili i formulari bilingue? (Cerchiare la casella prescelta) 1.No 2.Parzialmente 3.Sì 176 2.Parzialmente 3.Sì 19. Secondo lei gli impiegati capiscono l’italiano? (Cerchiare la casella prescelta) 1.No 2.Parzialmente 3.Sì 20. Secondo lei gli impiegati parlano l’italiano? (Cerchiare la casella prescelta) 1.No 2.Parzialmente 3.Sì 21. Secondo lei gli impiegati sanno leggere l’italiano? (Cerchiare la casella prescelta) 1.No 2.Parzialmente 3.Sì 22. Il sito internet dell’ufficio/ente/azienda in cui lavora è tradotto anche in italiano? (Cerchiare la casella prescelta) 1.No 2.Parzialmente 3.Sì 4.Non abbiamo un sito internet 23. Secondo lei per gli abitanti della Costa la conoscenza della lingua italiana: (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Deve essere obbligatoria 2. È necessaria ma non deve essere obbligatoria 3. Non è né necessaria né deve essere obbligatoria 4. altro (indicare) ____________________________________________________________________ 24. è: Per gli abitanti della Costa per avere un maggiore successo nella vita la conoscenza della lingua italiana (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Indispensabile 2. Necessaria, ma non indispensabile 3. Non è necessaria 4. Altro (indicare)____________________________________________________________________ 177 25. L’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene della Costa: (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Deve essere obbligatorio 2. È necessario ma non deve essere obbligatorio 3. Non è né necessario né deve essere obbligatorio 4. altro (indicare) ____________________________________________________________________ 26. Secondo lei l’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene della fascia costiera (Cerchiare la casella in corrispondenza delle voci proposte): 1.Insufficiente 2.Sufficiente 3.Ottima 1. Garantisce la comprensione della lingua italiana 2. Fornisce gli strumenti per una comunicazione in lingua italiana 3. Fornisce una preparazione per scrivere in italiano 27. Indichi in una scala da 1 (per niente) a 5 (totalmente d’accordo) il suo grado d’accordo con le seguenti affermazioni: Per niente Totalmente d’accordo 1. Vivere in un ambiente bilingue arricchisce il singolo e l’intera società 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 tolleranti verso le altre lingue e verso le persone in generale 1 2 3 4 5 4. La conoscenza di più lingue è una ricchezza 1 2 3 4 5 questo ci dà la possibilità di conoscere altre culture interessanti 1 2 3 4 5 6. La conoscenza di più lingue aiuta a sviluppare l’attività economica 1 2 3 4 5 2. Le persone che conoscono più lingue rischiano di perdere la propria identità nazionale 3. Essere bilingui vuol dire essere più 5. E’ bene sapere più lingue, poiché 178 28. In una scala da 1 a 5 come descriverebbe, in generale, i rapporti che ha avuto con gli italiani d’Italia (cerchiare il numero tra gli estremi proposti): Rapporti 1. Spiacevoli 12345 Piacevoli 2. Superficiali 1 2 3 4 5 Approfonditi 3. Insoddisfacenti 12345 Soddisfacenti 4. Conflittuali 1 2 3 4 5 Cooperativi 29. In una scala da 1 a 5 come descriverebbe, in generale, i rapporti che ha avuto con gli appartenenti alla locale Comunità nazionale italiana (cerchiare il numero tra gli estremi proposti): Rapporti 1. Spiacevoli 12345 Piacevoli 2. Superficiali 1 2 3 4 5 Approfonditi 3. Insoddisfacenti 12345 Soddisfacenti 4. Conflittuali 30. 1 2 3 4 5 Cooperativi Indichi in che percentuale (da 0 a 100%) i seguenti codici linguistici caratterizzano la zona in cui vive? 1. Croato____________ 2. Dialetto istro-veneto ____________ 3. Dialetto sloveno locale ____________ 4. Italiano____________ 5. Sloveno ____________ ____________ 7. Altra (indicare)…………………. ____________ 8. Altra (indicare)…………………. ____________ 6. Serbo Totale: 100% 179 31. Indichi in che percentuale (da 0 a 100%) le seguenti culture caratterizzano la zona in cui vive? 1. Croata ____________ 2. Italiana ____________ 3. Serba ____________ 4. Slovena ____________ 5. Altra(indicare)……………… ____________ 6. Altra(indicare)……………… ____________ 32. Totale: 100% Indichi con una scala da 1 (per niente) a 5 (totalmente d’accordo) il suo grado di accordo con le seguenti affermazioni: Per niente Totalmente d’accordo 1. È giusto che sulla Costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche 1 2 3 4 5 2. Se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 3. La conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena 4. Vorrei che i miei figli parlassero l’italiano 5. La conoscenza della lingua italiana e’ importante per conoscere la cultura italiana 6. Bilinguismo vuol dire che la maggioranza si sottomette alla minoranza 33. Le scritte in italiano, accanto allo sloveno, nelle località costiere della Slovenia secondo lei: (Cerchiare la risposta prescelta) 1. Devono essere obbligatorie 2. Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie 3. Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie 4. altro (indicare) ______________________________________________________________ 180 34. Indichi quanto i seguenti fattori sono importanti in un’area bilingue: 1. Vedere le scritte bilingui per strada niente poco abbastanza molto 2. Sentire parlare due lingue per strada niente poco abbastanza molto 3. Eventi sociali in due lingue (bilingui) niente poco abbastanza molto 4. Servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico niente poco abbastanza molto 5. Servizi disponibili in due lingue nel settore privato niente poco abbastanza molto 6. Media e giornali disponibili in due lingue niente poco abbastanza molto 7. Altro (indicare) ___________________________ niente poco abbastanza molto Grazie! 181 ANKETA “Spoznavanje in razumevanje načina učenja, razumevanja in predstavljanja italijanskega jezika v Sloveniji” Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 – Cilj 3 predvideva v svojem strateškem projektu JEZIKLINGUA izvedbo raziskave “Spoznavanje in razumevanje načina učenja, razumevanja in predstavljanja italijanskega jezika v Sloveniji”. Raziskava si na podlagi obstoječe ankete postavlja za cilj analizirati področja rabe italijanskega jezika na obmejnih območjih. Vljudno Vas prosimo za izpolnitev ankete, ki bo povsem anonimna, ter Vas naprošamo, da označite odgovore, ki se vam zdijo primerni. Za Vaše sodelovanje, ki bo pripomoglo k uspešni izvedbi naše ankete, se vam vnaprej iskreno zahvaljujemo. Koper, 2010 Št. ank.:______ 182 1. Spol 1. ženski 2. Starost:___________ 2. moški 3.Izobrazba: 1. 2. 3. 4. 5. osnovnošolska srednješolska univerzitetna magisterij/zaključen specialistični študij doktorat 4. Stalno bivališče:________________ 5. Ali živite tu od vedno? 6. V kolikor ne, koliko let živite tu?________________________________________________________ 7. Kaj ste po poklicu?___________________________________________________________________ 8. Kateri je vaš materni jezik? (Ustrezno obkrožite) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 1. Da 2. Ne italijanščina slovenščina istrsko-beneško narečje slovensko-primorsko narečje hrvaščina srbščina ostalo Kje ste v glavnem pridobili ali izboljšali svoje poznavanje italijanskega jezika? (Ustrezno obkrožite) 1. 2. 3. 4. 5. v šoli v družini s prijatelji na izvenšolskih jezikovnih tečajih v službi 183 10. Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe istrsko-beneškega narečja v običajnem dnevu v naslednjih situacijah: Nikoli Vedno 1. z javnimi uslužbenci 1 2 3 4 5 2. s prijatelji 1 2 3 4 5 3. v družini 1 2 3 4 5 4. v trgovinah 1 2 3 4 5 5. v javnih ustanovah 1 2 3 4 5 6. na banki 1 2 3 4 5 7. v baru in restavraciji 1 2 3 4 5 8. z lokalnimi poslovnimi partnerji 1 2 3 4 5 11. Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe i italijanskega jezika v običajnem dnevu v naslednjih situacijah: 1. z javnimi uslužbenci 2. s prijatelji 3. v družini 4. v trgovinah 5. v javnih ustanovah 6. na banki 7. v baru in restavraciji 8. z lokalnimi poslovnimi partnerji 12. Nikoli 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 1 2 V katerem jeziku so televizijski programi, ki jih gledate? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. samo v italijanskem jeziku 2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku 3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku 4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku 5. samo v slovenskem jeziku 6. v drugem jeziku (navesti) 7. v drugem jeziku (navesti) 184 3 3 3 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 4 4 4 Vedno 5 5 5 5 5 5 5 5 13. V katerem jeziku so radijski programi, ki jih poslušate? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. samo v italijanskem jeziku 2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku 3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku 4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku 5. samo v slovenskem jeziku 6. v drugem jeziku (navesti) 7. v drugem jeziku (navesti) 14. V katerem jeziku pretežno berete? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. samo v italijanskem jeziku 2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku 3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku 4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku 5. samo v slovenskem jeziku 6. v drugem jeziku (navesti) 7. v drugem jeziku (navesti) 15. Ali menite, da se bo italijanščina na narodnostno mešanem območju ohranila? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. nikakor 2. malo 3. dovolj 4. veliko 5. preveč 16. V kolikšni meri komunicirate v italijanskem jeziku na delovnem mestu? Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe italijanskega jezika pri naštetih oblikah komuniciranja. Nikoli Vedno 1. ustno 2. pisno 3. elektronska pošta 1 1 1 2 2 2 185 3 3 3 4 4 4 5 5 5 17. Ali so izven urada/ustanove/podjetja, v katerem ste zaposleni, in znotraj njih na voljo dvojezične table in napisi. (Označite s križcem izbrani odgovor) 1. Ne 2. Delno 3. Da 1. dvojezični napisi 2. dvojezični urnik 3. vidni dvojezični napis na okencih (interni dvojezični napisi) 4. prisotnost dvojezičnih informacijskih gradiv (letaki, brošure in/ali posterji ali stenski napisi) 18. So na omenjenih mestih (pisarna/ustanova/podjetje) na voljo dvojezični obrazci? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. Ne 19. Ali po vašem mnenju uslužbenci razumejo italijansko? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. Ne 20. Ali po vašem mnenju uslužbenci govorijo italijansko? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. Ne 21. Ali po vašem mnenju uslužbenci znajo brati italijansko? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. Ne 22. Ali je spletna stran urada/ustanove/podjetja, v katerem ste zaposleni, prevedena tudi v italijanski jezik? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. Ne 2. Delno 2. Delno 2. Delno 2. Delno 2. Delno 3. Da 3. Da 3. Da 3. Da 3. Da 4. Nimamo spletne strani 186 23. Kaj menite o nujnosti poznavanja italijanskega jezika med prebivalci Obale? (Obkrožite izbrani odgovor) 1. 2. 3. 4. 24. Poznavanje italijanskega jezika za prebivalce Obale je za doseganje večje uspešnosti v življenju: (Obkrožite izbrani odgovor) 1. 2. 3. 4. 25. nujno potrebno, ne pa nujno ni potrebno drugo (navesti)_____________________________________________________________________ Poučevanje italijanskega jezika na slovenskih šolah na Obali naj bo: (Obkrožite izbrani odgovor) 1. 2. 3. 4. 26. mora biti obvezno je potrebno, vendar neobvezno ni potrebno in naj ne bo obvezno drugo (navesti) ____________________________________________________________________ obvezno potrebno, vendar ne sme biti obvezno ni potrebno in ne sme biti obvezno drugo (navesti) ____________________________________________________________________ Ocenite trditve o poučevanju italijanskega jezika v slovenskih šolah na Obali. (Označite s križcem izbrani odgovor) 1. Nezadostno 1. Zagotavlja razumevanje italijanskega jezika. 2. Nudi orodja za komunikacijo v italijanskem jeziku. 3. Nudi znanje, ki je potrebno za pisno izražanje v italijanskem jeziku. 187 2. Zadostno 3. Odlično 27. Označite na lestvici od 1 (ne drži) do 5 (povsem soglašam) vašo stopnjo soglašanja z naštetimi trditvami. 1. Živeti v dvojezičnem okolju bogati tako posameznika kot celotno družbo. 2. Osebe, ki govorijo več jezikov, tvegajo izgubo svoje nacionalne identitete. 3. Biti dvojezičen pomeni biti bolj toleranten do ostalih jezikov in oseb na splošno. 4. Poznavanje več jezikov je bogastvo. 5. Poznavati več jezikov je dobro, saj nam to daje možnost spoznavanja drugih zanimivih kultur. 6. Poznavanje več jezikov pomaga pri razvijanju poslovne dejavnosti. 28. Povsem soglašam 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 V lestvici od 1 do 5 označite, kako bi v splošnem opisali odnose, ki ste jih doslej imeli z Italijani iz Italije. Naredite križec na polju, ki je bliže vaši izbrani trditvi. 1 2 3 4 29. Ne drži neprijetni površinski nezadovoljivi konfliktni Odnosi 12345 1 2 3 4 5 12345 1 2 3 4 5 prijetni poglobljeni zadovoljivi konstruktivni V lestvici od 1 do 5 označite, kako bi v splošnem opisali odnose, ki ste jih imeli s pripadniki italijanske narodnosti v Sloveniji. Naredite križec v polju, ki je bliže vaši izbrani trditvi. 1 neprijetni 2 površinski 3 nezadovoljivi 4 konfliktni Odnosi 12345 1 2 3 4 5 12345 1 2 3 4 5 188 prijetni poglobljeni zadovoljivi konstruktivni 30. Navedite, kolikšen odstotek (od 0 do 100 %) označuje prisotnost navedenih jezikov v kraju, kjer živite: 1. hrvaščina ___________ 2. istrsko-beneško narečje ___________ 3. lokalna slovenska narečja ___________ 4. italijanščina ___________ 5. slovenščina ___________ 6. srbščina ___________ 7. ostalo (navesti)…………………. ___________ 8. ostalo (navesti)…………………. ___________ Skupaj: 100 % 31. Navedite, kolikšen odstotek (od 0 do 100 %) označuje prisotnost naštetih kultur v kraju, kjer živite: 1. Hrvaška ___________ 2. Italijanska___________ 3. srbska___________ 4. slovenska___________ 5. drugo (navesti)……………… 6. drugo (navesti)……………… 32. ___________ ___________ Skupaj: 100 % V lestvici od 1 (ne velja) do 5 (popolnoma soglašam) označite vašo stopnjo soglašanja z naštetimi trditvami. 1. Prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo v italijanskem jeziku tudi na javnih mestih 2. Če si dvojezičen, ne poznaš dobro niti slovenskega niti italijanskega jezika. 3. Poznavanje italijanskega jezika zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku. 4. Želel(a) bi, da bi moji otroci govorili italijansko. 5. Poznavanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture. 6. Dvojezičnost pomeni, da se večina podredi manjšini. 189 Ne velja Povsem soglašam 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 33. Napisi v italijanščini poleg napisov v slovenščini na Obali: (Odgovorite tako, da obkrožite izbrani odgovor) 1. 2. 3. 4. 34. so nujni so potrebni, ne pa nujni niso potrebni in niti nujni ostalo (navesti) ____________________________________________________________________ Označite, kako pomembni so posamezni kazalniki dvojezičnosti na dvojezičnem območju? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Videti dvojezične obcestne table. Slišati dvojezične pogovore na ulici. Spremljati javne prireditve v dveh jezikih (dvojezične). Imeti na razpolago dvojezične storitve v javnem sektorju. Imeti na razpolago dvojezične storitve v zasebnem sektorju. Imeti na voljo medije in časopise v obeh jezikih. Drugo (navesti). Hvala ! 190 Nič Nič Nič Nič Nič Nič Nič malo malo malo malo malo malo malo dokaj dokaj dokaj dokaj dokaj dokaj dokaj zelo zelo zelo zelo zelo zelo zelo GRIGLIA DI VALUTAZIONE PROGETTO JEZIKLINGUA VREDNOTENSKI OBRAZEC PROJEKT JEZIKLINGUA ISTRUZIONI PER LA COMPILAZIONE MANUALE: apporre la X accanto alla risposta segnalata nelle apposite caselle a destra. Si prega di segnalare, alla voce “altre osservazioni” ulteriori precisazioni sui campi d’indagine proposti. NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE: za vsako trditev vstavite X na desni strani tabele. Prosimo, da pod “ostale opombe” dodatno pojasnite odločitve, ki so predmet raziskovanja. 1. Bilinguismo visivo / Vidna dvojezičnost Presenza di scritte bilingui fuori e dentro l’ufficio/ente/azienda Prisotnost dvojezičnih napisov izven in znotraj urada/ustanove/podjetja No / Ne 1 Insegna bilingue / Dvojezični napis 2 Orario bilingue / Dvojezični urnik 3 Bilinguismo visivo agli sportelli (scritte bilingui interne)/ Vidni dvojezični napis na okencih (interni dvojezični napisi) 4 Presenza di materiale informativo bilingue (depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali)/ Prisotnost dvojezičnih informacijskih gradiv (letaki, brošure in/ali posterji ali stenski napisi) Parziale / Delno Sì / Da Altre osservazioni / Ostale opombe: 2. Bilinguismo scritto/Pisna dvojezičnost Modulistica disponibile in loco/Obrazci so na razpolago No/Ne 1 Reperibilità di modulistica bilingue/ Na voljo so dvojezični obrazci 2 Correttezza linguistica dei moduli/ Obrazci so jezikovno pravilni 3 Presenza delle istruzioni in italiano per la compilazione/ Navodila za izpolnjevanje v italijanščini 191 Parziale/Delno Sì/Da Altre osservazioni/Druge opombe: 3. Bilinguismo orale/Govorjena dvojezičnost Qualità delle informazioni e del ricevimento del pubblico/Kakovost informacij in sprejem strank No/Da 1 Conoscenza concettuale in lingua italiana/ Pomensko razumevanje italijanskega jezika 2 Conoscenza linguistica della lingua italiana/ Jezikovno poznavanje italijanskega jezika Parziale/Delno Sì/Da Altre osservazioni (segnalare gli eventuali atteggiamenti del personale e la disponibilità a comunicare in italiano)/ Druge opombe (evidentirati obnašanje uslužbencev in naklonjenost do sporazumevanja v italijanščini): 4. Bilinguismo multimediale/Dvojezičnost spletnih strani No/Ne 1 Sito con intestazione bilingue/ Dvojezično naslovje spletnih strani 2 Tutte le sezioni sono tradotte/ Vse vsebine so prevedene Parziale/Delno Sì/Da Altre osservazioni/Druge opombe: N._____ Koper/Capodistria, XX. XX. 2012. 192 INTERVISTA PROGETTO JEZIKLINGUA 1. Ma il Litorale è un’area bilingue? Motivare la risposta? 2. Nel litorale sloveno sono presenti l’italiano e lo sloveno: Vedere le scritte bilingui per strada, Si sentono 2 lingue per le vie delle località costiere, Ci sono eventi sociali in italiano, Ci sono servizi pubblici/privati disponibili in italiano, Media e giornali disponibili in due lingue, Viene utilizzato l’italiano nelle situazioni pubbliche. 3. Conosce il dialetto istro-veneto locale? 4. Nell’ambito di una giornata “standard” quanto usa il dialetto istro-veneto accanto alle altre lingue? In quali situazioni lo usa? - - - - - - - - In famiglia Con gli amici Nei negozi Al bar e al ristorante Con i dipendenti In banca Negli uffici pubblici Con partner commerciali locali 5. Nell’ambito di una giornata “standard” quanto usa l’italiano accanto alle altre lingue? In quali situazioni lo usa? - In famiglia - Con gli amici - Nei negozi - Al bar e al ristorante - Con i dipendenti - In banca - Negli uffici pubblici - Con partner commerciali locali 6. Atteggiamenti Lei, si trova per motivi di lavoro a dover interagire con persone italiane? Come valuta in generale i rapporti con tali persone? Ha notato delle particolarità o delle differenze rispetto al rapportarsi agli sloveni? 193 7. L’uso dell’italiano nel mondo del lavoro Quale lingua usa per le comunicazioni con i suoi colleghi e dipendenti? oComunica oralmente in italiano con i dipendenti e i colleghi oComunica per iscritto in italiano con i dipendenti e i colleghi oComunica per iscritto/oralmente in italiano con i fruitori dei vostri servizi 8. Quali sono i codici linguistici che caratterizzano la zona in cui vive? 9. Quali sono le culture che caratterizzano la zona in cui vive? Acconsento all’utilizzo di questa intervista esclusivamente per la creazione della base dei dati e per le elaborazioni statistiche, in conformità alla Legge sulla protezione dei dati personali della Repubblica di Slovenia (ZVOP-1, G.U. della RS n. 86/2004). Dichiaro espressamente di essere stato informato sulle finalità del trattamento dei dati personali. Data: _____,__________, 2010 194 Firma:_____________________________ INTERVJU – PROJEKT JEZIKLINGUA 1. Ali je Obala sploh dvojezično območje? Utemeljite odgovor. 2. Na slovenski obali sta prisotna italijanski in slovenski jezik: kar je razvidno že iz dvojezičnih obcestnih tabel; na obalnih mestnih ulicah je slišati 2 jezika; javne prireditve se odvijajo v italijanskem jeziku; na voljo so javne/zasebne storitve v italijanskem jeziku; mediji in časopisi so na voljo v dveh jezikih; na javnih mestih se uporablja italijanski jezik. 3. Ali poznate istrsko-beneško lokalno narečje? 4. Kako pogosto dnevno uporabljate istrsko-beneško narečje poleg ostalih jezikov? Ob katerih priložnostih? - - - - - - - - v družini, s prijatelji, v trgovinah, v baru in v restavraciji, z javnimi uslužbenci, v banki, v javnih ustanovah, z lokalnimi poslovnimi partnerji. 5. Kako pogosto dnevno uporabljate italijanski jezik poleg ostalih jezikov? Ob katerih priložnostih? - - - - - - - - v družini, s prijatelji, v trgovina, v baru in v restavraciji, z javnimi uslužbenci, v banki, v javnih ustanovah, z lokalnimi poslovnimi partnerji. 6. Odnosi Ali ste iz poslovnih razlogov morali sodelovati z osebami italijanske narodnosti? Kako na splošno ocenjujete odnose s temi osebami? Ste opazili posebnosti ali razlike v primerjavi z odnosi, ki jih imate s Slovenci? 195 7. Uporaba italijanskega jezika v poslovnem svetu Kateri jezik uporabljate pri komunikaciji s svojimi kolegi in javnimi uslužbenci? oAli s kolegi in javnimi uslužbenci komunicirate ustno v italijanskem jeziku? oAli s kolegi in javnimi uslužbenci komunicirate pisno v italijanskem jeziku? oAli z uporabniki vaših storitev komunicirate pisno/ustno v italijanskem jeziku? 8. Kateri jeziki so značilni za območje, v katerem živite? 9. Katere kulture so značilne za območje, v katerem živite? Podajam svoje soglasje, da se moji odgovori uporabijo izključno za podatkovne baze, raziskave in statistične analize v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) v Republiki Sloveniji. Izjavljam, da sem bil/a seznanjen/a z namenom raziskave. Datum ________, _______________, 2010 196 Podpis_________________________ FONTI E BIBLIOGRAFIA / VIRI IN LITERATURA AA. VV., Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze centro-europee, ISIG, 2-3, 2000, p. 4. BERGNACH L., DELLI ZOTTI G., MARCON E.L., “Cultura Imprenditoriale” e “Cultura Economica” in Istria e Quarnero, Garamond, Zagabria-Pola 2001. BERRUTO G., Fondamenti di sociolinguistica, Laterza, Roma-Bari 1995. BERRUTO G., La semantica, Zanichelli, Bologna 1976. BERRUTO G., Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, in Alloglossie e comunità alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni, prospettive, a cura di C. Consani-P. Desideri-F. Guazzelli-C. Perta, Bulzoni, Roma 2009, pp. 173-198. BOGLIUN DEBELJUH L., L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istro-quarnerina, Etnia, vol. V, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994. BOILEAU A.M., SUSSI E., Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale, Editrice Grillo, Udine 1981. BRUNNER G., KÜPPER H., European Options of Autonomy: A tipology of Autonomy Models of Minority SelfGovernance, in Minority governance in Europe, a cura di K. Gál, LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority issues, Local Government and Public Service Reform Initiative/Open Society Institute, Budapest 2002. BURRA A., DEBELJUH A., I profili professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria: rapporto finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria, Capodistria 2009. BURRA A., L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010. CARLI A., Per un aggiornamento del concetto di vitalità linguistica, in “Linguistica”, vol. XLIX, Demetrio Skubic Octogenario, vol. II, a cura di S. Bračič-M. Ožbot, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2009. CATTARUZZA M., L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il Mulino, Bologna 2007. DEBELJUH A., L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010. DEGHENGHI OLUJIĆ E., ORBANIĆ S., UGUSSI R., L’italiano fra i giovani dell’istro-quarnerino, vol. 2, Pietas Julia-Edit, Pola-Fiume 2003. DELL’AQUILA V., IANNACCARO G., La pianificazione linguistica-Lingue, società e istituzioni, Carrocci editore, Roma 2004. Del Bello N, La Provincia dell’Istria. Studi economici, Cobol & Priora, Capodistria 1890. FISHMAN J. A., Reversing Language Shift.Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991. FRANCESCATO G., SOLARI P., Timau. Tre lingue per un paese, Congedo editore, Galatina 1994. GIGLIOLI P.P., Language and Social Context, Penguin Modern Sociology Readings, Harmondsworth 1983. GILES H., BOURHIS R.Y., TAYLOR D.M., Towards a theory of language in ethnic group relations, in Language, Ethnicity and Intergroup Relations, a cura di H. Giles, Academic Press, London 1977, pp. 307-348. GREGORIČ M., Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Capodistria 2004. GRENOBLE L. A., WHALEY L. J., Saving languages. An introduction to language revitalization, Cambridge University Press, Cambridge 2006. 197 GRIN F., VAILLANCOURT F., The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical Framework, in Multilingualism and Multilingual Communities, a cura di W. Grabe, (ARAL XVII). Cambridge (MA, USA): Cambridge University Press, Cambridge 1997, pp. 43-65. JUŽNIČ S., Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1993. KOMAC M., ZUPANČIČ J., WINKLER P., Tutela delle comunità nazionali nella Repubblica di Slovenia, trad. it., Istituto per gli studi etnici, Ljubljana 1999. MIKOLIČ V., Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004. MILANI KRULJAC N., La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e bilinguismo, Etnia, vol. I, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Trieste-Rovigno 1990. MILANI KRULJAC N., Situazione linguistica, in La comunità rimasta, a cura di F. Radin e G. Radossi, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001, pp. 239-250. MONICA L., La scuola italiana in Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia, vol. II, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991. NELDE P., STRUBELL M., WILLIAMS G., Euromosaic: The productione and reproduction of the minority language groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996. NOVAK LUKANOVIČ, ZUDIČ ANTONIČ N., VARGA I.Š., Vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji, in Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, a cura di J. Krek-M. Metljak, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011. (Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.belaknjiga2011. si/pdf/resitve%20pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf) PAVLENKO A., BLACKLEDGE A., Negotiation of Identies in Multilingual Contexts, Multilingual Matters, Clevedon 2003. PERTOT S., L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trieste 2011. PETROVIĆ R., Etnički mešoviti brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja Filozofskog fakulteta, Beograd 1986. RADIN F., I giovani della Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO Zagabria-Pola 2001. RADIN F., RADOSSI G. (cur.), La comunità rimasta, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001. SCOTTI JURIĆ R., AMBROSI RANDIĆ N., L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas Julia-Edit, Pola-Fiume 2010. SEDMAK D., SUSSI E., L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1984. Sema P., La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste, 1971. ŠTRUKELJ I., Nekatere razsežnosti etnolingvistične vitalnosti, in Uporabno jezikoslovje, a cura di I. Štrukelj, Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Ljubjana 1989. TREMUL M., MinTur-Turismo integrato italo-sloveno: patrimonio culturale e minoranze/Slovensko-italijanski skupni turizem: kulturna dediščina in manjšine, Unione Italiana-Euroservis, Capodistria/Koper-Trieste/Trst 2007. WILLIAMS C. H., Language revitalization-Policy and planning in Wales, University of Wales press, Cardiff 2000. ZANI N., Studio sull’imprenditorialità della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste, Trieste 2004. 198 ZUPANČIČ J., Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije, in Geografija in njene aplikativne možnosti, a cura di M. Bufon, Melikovi dnevi-znanstveno in strokovno srečanje, Portorose 2728 settembre 2002, Dela vol. 18, Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 2002. Riviste / Revije BEEBE L. M., GILES H., Speech accommodation theories: A discussion in terms of second-language acquisition, in “International Journal of the Sociology of Language”, n. 46, Berlin-New York 1984, pp. 5-32. BLAGONI R., O nekim aspektima lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, in “Annales. Annali di studi istriani e mediterranei”, series historia et sociologia”, n. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44. GRASSI C., Il concetto di vitalità nella linguistica di Benvenuto Terracini, in “Revue de Linguistique Romane”, n. 33, Paris 1969, pp. 1-16. HUSBAND C., SAIFULLAH KHAN V., The viability of ethnolinguistic vitality: Some creative doubts, in “Journal of Multilingual and Multicultural Development”, Routledge Taylor and Francis group, vol. 3, n. 3, London 1982, pp. 195-205. MEDVEŠEK M., Primerjalna analiza vitalnosti-produkcije, reprodukcije, transformacije- etničnih skupnosti na narodno mešanih območjih ob slovenski meji, in “Razprave in gradivo”, n. 47, Ljubljana 2005, pp. 42-67. NEĆAK LÜK A., Jezik kot kazalec stanja medetničnih odnosov, in Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem etničnem prostoru I, a cura di A. Nećak Lük, Inštitut za narodna vprašanja, Ljubljana 1998, pp. 333-347. NOVAK LUKANOVIČ S., Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okolju-narodnostno mešano okolje v Sloveniji, in “Razprave in gradivo”, n. 41, 2002, pp. 96-115. NOVAK LUKANOVIČ S., Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije, in “Razprave in gradivo”, n. 42, 2003, pp. 38-63. NOVAK LUKANOVIČ S., Stališča do jezikovne raznolikosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, in “Razprave in gradivo”, n. 44, 2004, pp. 66-81. SEDMAK M., Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo)umestitev, in “Teorija in praksa”, a. 42, n.1, 2005, pp. 89-112. SEDMAK M., Manjšine in skupinske (etnične) identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine, in “Annales”, series historia et sociologia, vol. 19, 2009, pp. 1-15. (Disponibile anche in http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/sedmak(2).pdf) SPONZA MAIER M., Attuazione dei diritti particolari della Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di Capodistria- Analisi, Documentazione archivio CAN Capodistria 1999. ŠABEC K., Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, in Region minorities and European integration, “Revista Română de Ştiinţe Politice”, Vol. 7, n. 1, Bucuresti 2007, pp. 153-188. (Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.eliamep.gr/wp-content/uploads/en/2009/04/slovenia_ revised1.pdf) WILLIAMS C. H., Paradigm shifts, geostrategic considerations and minority initiatives, in “Razprave in gradivo”, 2011, pp. 8-23. 199 Documentazione / Dokumentacija Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 1-4/91-I. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 65/94. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 56/2002. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 63/2007. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 95/2007. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 126/2007. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 65/2008. Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 78/2008. Ufficio Statistico della Repubblica di Slovenia - Censimento 2002, Censimento della Popolazione, delle famiglie e delle abitazioni. / Statistični urad Republike Slovenije - popis 2002, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Statistični urad Republike Slovenije, popis 2002. In: http://www.stat.si/popis2002/en/default.htm Costituzione della Repubblica di Slovenia (trad. it. di Branko Furlan), 1992. / Ustava Republike Slovenje (it. prev. Branko Furlan), 1992. Giunta Esecutiva dell’Unione Italiana / Izvršilni odbor italijanske unije, Considerazioni e indicazioni dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia, VII Sessione ordinaria, n. 97, Parenzo 20 febbraio 2007 / VII. redna seja, št. 97, Poreč, 20. februar 2007. Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment, Document adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding of endangered Languages, Paris, 10-12 marzo 2003. (Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN.pdf). Ufficio del governo della repubblica di Slovenia per le minoranze, Informazioni sulle comunità nazionale italiana e magiara nella RS, Lubiana, 3. 11. 2011/ Urad vlade Republike Slovenije za narodnosti, Informacije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 3.11.2011, (Disponibile in / Na: http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_ final.pdf ). Popis 2001 Republike Hrvatske, Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama. (Disponibile anche in / Na voljo tudi na: http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/ H01_02_02.html). Advisory committee on the framework convention for the protection of national minorities, Third Opinion on Slovenia adopted on 31 March 2011, Strasbourg, Council of Europe, 2011. (Disponibile anche in /Na voljo tudi na: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf). 200 Committee of Experts on the Charter and Recommendation of the Commitee of Ministers of the Council of Europe on the application of the European Charter for regional or Minority Languages in Slovenia, Report of the Application of the Charter in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010, Strasbourg, Council of Europe, 2010. (Disponibile anche in /Na voljo tudi na: http://www.coe.int/t/dg4/ education/minlang/report/EvaluationReports/SloveniaECRML3_en.pdf,) Sitografia / Spletne strani Corte Costituzionale / Ustavno sodišče http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857C125717200288EBA Delo http://www.delo.si/clanek/3427 Giuricin E., Il ruolo delle istituzioni della CNI nel terzo millennio, con particolare riferimento ai mass-media, intervento al convegno organizzato dall'Unione Democratico Cristiana, Mestre 14 maggio 2005 / govor na seminarju, ki ga je organizirala Demokratsko krščanska unija v Mestrah, 14. maja 2005. (Disponibile in / Na voljo na: http://www.circoloistria.it/public/Giuricin_mestre.pdf). Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia / Zavod za izobraževanje Republike Slovenije http://www.zrss.si http://www.silvanozilli.com Il Mandracchio http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1953 Il Piccolo http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/news/da-isola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuoleitaliane-1.3260605 La Voce del Popolo http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm Ministero dell’Istruzione e dello Sport della Repubblica di Slovenia / Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_ izbirni.pdf http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_ obvezni.pdf Portale informativo wikipedia / Informativni portal wikipedia http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(azienda) 201 Portale informativo 24 ur.com / Informativni portal 24 ur.com https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanje-petrola.html Portale Računovodja.com / Portal Računovodja.com www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2656 Portale informativo Osservatorio Balcani e Caucaso / Informativni portal Osservatorio Balcani e Caucaso http://www.balcanicaucaso.org/aree/Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-della-Radio-televisioneslovena. Programma gallese TWF / Valižanski program TWF http://www.twfcymru.com/English/Pages/home.aspx Programma ULIBARRI / Program ULIBARRI http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf http://www.issirfa.cnr.it/965,949.html Statuto basco / Baskovski statut http://www.basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/informacion/estatuto_guernica/en_455/adjuntos/ estatu_i.pdf Scuola media tecnica di Capodistria con lingua d’insegnamento slovena / Srednja tehniška šola v Kopru s slovenskim učnim jezikom http://www.sts.si/index.php TV Koper-Capodistra http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_capodistria.htm Unione Italiana http://www.unione-italiana.hr/ Mikolič V.-Zudič Antonič N.-Simčič B.-Starc S.-Nećak Lük A.-Novak Lukanovič S.-Medvešek M.-MundaHirnoek K.-Pertot S.,Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih - izziv in prednost za Evropo jezikov in kultur, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Koper 2008. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0247_ porocilo.pdf Welsh Language Act (1993) http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents Welsh Language Board http://www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welsh-language-2009.pdf 202 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.131.1 BURRA, Aleksandro Lʼitaliano nelle aree di confine : analisi e proposte per la sua rivitalizzazione = Italijanščina na obmejnem območju : analiza in predlogi za njeno oživitev / Aleksandro Burra, Andrea Debeljuh ; [traduzione Lea Planina Medin]. - Capodistria : Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione, Sviluppo Carlo Combi = Koper : Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi, 2013. - (Progetto Lingua = Projekt Jezik) ISBN 978-961-93217-1-3 1. Debeljuh, Andrea 270688768 ALEKSANDRO BURRA ANDREA DEBELJUH korice_jeziklingua_FA.ai 1 10.12.2013. 19:44:51 Lead partner CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE “JEZIK-LINGUA” ASSOCIAZIONE TEMPORANEA DI SCOPO “JEZIK-LINGUA” M Y CM MY CY CMY K Aleksandro Burra (Koper, 1973) je diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in doktoriral iz sociologije čezmejne politike vsakdanjega življenja na Univerzitetnem središču v Gorici, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Zaposlen je kot knjižničar in učitelj zgodovine in sociologije na Srednji šoli Pietro Coppo v Izoli. Osrednje področje njegovega raziskovalnega dela obsega narodne manjšine in družbeno zgodovino sodobne dobe. Doslej se je posvečal različnim tematikam, zlasti varstvu narodnih manjšin v evropski in nacionalni zakonodaji, posebej integracijski in povezovalni vlogi manjšin, kulturni in jezikovni raznolikosti obmejnih prostorov ter jezikovnim in kulturnim politikam na dvojezičnem območju. Območje raziskovanja obsega predvsem Istro oziroma obmejno območje Slovenije, Italije in Hrvaške, ki ga obravnava kot stični prostor, na katerem lahko avtohtone manjšine igrajo pomembno vlogo pri vzpostavitni trdnih vezi med sosednjimi državami in tako prispevajo k krepitvi demokracije v družbi. CENTRO ITALIANO DI PROMOZIONE, CULTURA, FORMAZIONE E SVILUPPO “CARLO COMBI” PROMOCIJSKO, KULTURNO, IZOBRAŽEVALNO IN RAZVOJNO ITALIJANSKO SREDIŠČE “CARLO COMBI” CENTRO STUDI JACQUES MARITAIN ŠTUDIJSKI CENTER JACQUES MARITAIN COMUNITÀ AUTOGESTITA COSTIERA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA – CAN COSTIERA OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – OSSIN COMUNITÀ AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA DI CAPODISTRIA - CAN CAPODISTRIA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – SSIN KOPER CONSORZIO UNIVERSITARIO DEL FRIULI UNIVERZITETNI KONZORCIJ FURLANIJE OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER BIBLIOTECA CENTRALE “SREČKO VILHAR” CAPODISTRIA UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI TRIESTE – DIPARTIMENTO DI LETTERATURE STRANIERE, COMPARATISTICA E STUDI CULTURALI UNIVERZA V TRSTU – ODDELEK ZA TUJE KNJIŽEVNOSTI, PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN KULTURNE ŠTUDIJE UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI UDINE – CENTRO INTERNAZIONALE SUL PLURILINGUISMO UNIVERZA V VIDMU – MEDNARODNI CENTER ZA VEČJEZIČNOST UNIVERSITÀ CA’ FOSCARI VENEZIA UNIVERZA CA’ FOSCARI BENETKE UNIVERZA NA PRIMORSKEM – FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE UNIVERSITÀ DEL LITORALE – FACOLTÀ DI STUDI UMANISTICI Strateški projekt JEZIKLINGUA čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Progetto strategico JEZIKLINGUA per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO MINISTERO DELL'ECONOMIA E DELLE FINANZE Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev ALEKSANDRO BURRA • ANDREA DEBELJUH Copia Gratuita Brezplačni Iznod L’italiano nelle aree di confine Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev C Aleksandro Burra (Capodistria, 1973) si è laureato in storia presso la Facoltà di Lettere e Filosofia dell’Università di Trieste e ha conseguito il dottorato di ricerca in sociologia delle politiche transfrontaliere per la vita quotidiana presso il Polo universitario di Gorizia, nell’ambito dell’ateneo giuliano. Occupato in qualità di bibliotecario e docente di storia e sociologia presso la Scuola media Pietro Coppo di Isola. L’ambito di interesse principale del suo lavoro di ricerca riguarda le minoranze nazionali e la storia sociale dell’età contemporanea. Finora si è concentrato su vari argomenti, specialmente la tutela delle minoranze nazionali nell’ordinamento europeo e nazionale, in particolare l’integrazione e il ruolo di collegamento delle minoranze, la diversità culturale e linguistica delle zone di frontiera e le politiche linguistiche e culturali delle aree bilingui. L’area di ricerca riguarda principalmente l’Istria e la zona di confine tra Slovenia, Italia e Croazia, considerata una zona di contatto in cui le minoranze autoctone possono svolgere un ruolo importante nella formazione di legami forti tra i paesi confinari, contribuendo al rafforzamento della democrazia nella società. Partners ASSOCIAZIONE DEGLI APPARTENENTI ALLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA – UNIONE ITALIANA DRUŠTVO PRIPRADNIKOV ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI – ITALIJANSKA UNIJA L’italiano nelle aree di confine L AL ING D UA V EVE P AR È , E R E IV TE D I NOI - J EZIK MO RA Ž IVET I, JE DEL NA S Andrea Debeljuh (Pola, 1979) insegna materie pedagogiche presso il Dipartimento per la formazione di maestri ed educatori dell’Università J. Dobrila di Pola. È presidente dell’Associazione “Informo” che si occupa di formazione, nonché dello sviluppo di ricerche e progetti sostenuti dall’Unione europea. Nel 2003 si è laureato in Scienze della formazione presso la Facoltà di Scienze della formazione di Bologna, dove ha poi conseguito il dottorato di ricerca nel 2007 sviluppando la proposta del Modello di formazione extrascolastica per la minoranza italiana residente in Croazia. Il suo settore d’interesse scientifico è interdisciplinare. Si occupa di formazione, dello studio di tematiche sociolinguistiche connesse agli italiani di Croazia e Slovenia, e dello studio di tematiche sociologiche con la finalità di approfondire quali sono gli atteggiamenti e le percezioni nei confronti dell’Unione europea e delle sue istituzioni. Andrea Debeljuh (Pulj, 1979) poučuje pedagoške predmete na oddelku za izobraževalne vede na Univerzi J. Dobrile v Pulju. Je predsednik Združenja Informo, ki se ukvarja z izobraževanjem ter razvojem raziskav in projektov, ki jih financira Evropska unija. Leta 2003 je diplomiral iz izobraževalnih ved na Fakulteti za izobraževalne vede v Bologni, kjer je leta 2007 tudi doktoriral z razvojem osnutka modela izvenšolskega izobraževanja, namenjenega italijanski manjšini na Hrvaškem. Področje njegovega znanstvenega dela je interdisciplinarno. Ukvarja se z izobraževanjem, študijem sociolingvističnih vprašanj, povezanih z Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji, in študijem socioloških vsebin, namenjenih poglobljenemu preučevanju stališč in percepcij v zvezi z Evropsko unijo in njenimi institucijami.