Link do publikacije v PDF formatu.

Transcript

Link do publikacije v PDF formatu.
ALEKSANDRO BURRA
ANDREA DEBELJUH
korice_jeziklingua_FA.ai 1 10.12.2013. 19:44:51
Lead partner
CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE “JEZIK-LINGUA”
ASSOCIAZIONE TEMPORANEA DI SCOPO “JEZIK-LINGUA”
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Aleksandro Burra (Koper, 1973) je diplomiral iz
zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in
doktoriral iz sociologije čezmejne politike
vsakdanjega življenja na Univerzitetnem središču v
Gorici, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Zaposlen je
kot knjižničar in učitelj zgodovine in sociologije na
Srednji šoli Pietro Coppo v Izoli. Osrednje področje
njegovega raziskovalnega dela obsega narodne
manjšine in družbeno zgodovino sodobne dobe. Doslej
se je posvečal različnim tematikam, zlasti varstvu
narodnih manjšin v evropski in nacionalni zakonodaji,
posebej integracijski in povezovalni vlogi manjšin,
kulturni in jezikovni raznolikosti obmejnih prostorov
ter jezikovnim in kulturnim politikam na dvojezičnem
območju. Območje raziskovanja obsega predvsem
Istro oziroma obmejno območje Slovenije, Italije in
Hrvaške, ki ga obravnava kot stični prostor, na
katerem lahko avtohtone manjšine igrajo pomembno
vlogo pri vzpostavitni trdnih vezi med sosednjimi
državami in tako prispevajo k krepitvi demokracije v
družbi.
CENTRO ITALIANO DI PROMOZIONE, CULTURA,
FORMAZIONE E SVILUPPO “CARLO COMBI”
PROMOCIJSKO, KULTURNO, IZOBRAŽEVALNO IN RAZVOJNO
ITALIJANSKO SREDIŠČE “CARLO COMBI”
CENTRO STUDI JACQUES MARITAIN
ŠTUDIJSKI CENTER JACQUES MARITAIN
COMUNITÀ AUTOGESTITA COSTIERA DELLA
NAZIONALITÀ ITALIANA – CAN COSTIERA
OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – OSSIN
COMUNITÀ AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA DI CAPODISTRIA - CAN CAPODISTRIA
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – SSIN KOPER
CONSORZIO UNIVERSITARIO DEL FRIULI
UNIVERZITETNI KONZORCIJ FURLANIJE
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER
BIBLIOTECA CENTRALE “SREČKO VILHAR” CAPODISTRIA
UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI TRIESTE – DIPARTIMENTO DI
LETTERATURE STRANIERE, COMPARATISTICA E STUDI CULTURALI
UNIVERZA V TRSTU – ODDELEK ZA TUJE KNJIŽEVNOSTI,
PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN KULTURNE ŠTUDIJE
UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI UDINE – CENTRO
INTERNAZIONALE SUL PLURILINGUISMO
UNIVERZA V VIDMU – MEDNARODNI CENTER ZA VEČJEZIČNOST
UNIVERSITÀ CA’ FOSCARI VENEZIA
UNIVERZA CA’ FOSCARI BENETKE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM – FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE
UNIVERSITÀ DEL LITORALE – FACOLTÀ DI STUDI UMANISTICI
Strateški projekt JEZIKLINGUA
čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Progetto strategico JEZIKLINGUA
per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013,
dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
MINISTERO DELL'ECONOMIA
E DELLE FINANZE
Analisi e proposte per la sua
rivitalizzazione
Italijanšcina na obmejnem obmocju
Analiza in predlogi za njeno
oživitev
ALEKSANDRO BURRA • ANDREA DEBELJUH
Copia Gratuita
Brezplačni Iznod
L’italiano nelle aree di confine Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione
Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev
C
Aleksandro Burra (Capodistria, 1973) si è laureato in
storia presso la Facoltà di Lettere e Filosofia
dell’Università di Trieste e ha conseguito il dottorato
di ricerca in sociologia delle politiche transfrontaliere
per la vita quotidiana presso il Polo universitario di
Gorizia, nell’ambito dell’ateneo giuliano. Occupato in
qualità di bibliotecario e docente di storia e sociologia
presso la Scuola media Pietro Coppo di Isola.
L’ambito di interesse principale del suo lavoro di
ricerca riguarda le minoranze nazionali e la storia
sociale dell’età contemporanea. Finora si è concentrato
su vari argomenti, specialmente la tutela delle
minoranze nazionali nell’ordinamento europeo e
nazionale, in particolare l’integrazione e il ruolo di
collegamento delle minoranze, la diversità culturale e
linguistica delle zone di frontiera e le politiche
linguistiche e culturali delle aree bilingui. L’area di
ricerca riguarda principalmente l’Istria e la zona di
confine tra Slovenia, Italia e Croazia, considerata una
zona di contatto in cui le minoranze autoctone possono
svolgere un ruolo importante nella formazione di
legami forti tra i paesi confinari, contribuendo al
rafforzamento della democrazia nella società.
Partners
ASSOCIAZIONE DEGLI APPARTENENTI ALLA COMUNITÀ
NAZIONALE ITALIANA – UNIONE ITALIANA
DRUŠTVO PRIPRADNIKOV ITALIJANSKE NARODNE
SKUPNOSTI – ITALIJANSKA UNIJA
L’italiano nelle aree di confine
L
AL
ING
D
UA
V
EVE
P AR
È
,
E
R
E
IV
TE D I NOI - J EZIK MO
RA Ž
IVET
I, JE
DEL
NA
S
Andrea Debeljuh (Pola, 1979) insegna materie
pedagogiche presso il Dipartimento per la formazione
di maestri ed educatori dell’Università J. Dobrila di
Pola. È presidente dell’Associazione “Informo” che si
occupa di formazione, nonché dello sviluppo di
ricerche e progetti sostenuti dall’Unione europea. Nel
2003 si è laureato in Scienze della formazione presso la
Facoltà di Scienze della formazione di Bologna, dove
ha poi conseguito il dottorato di ricerca nel 2007
sviluppando la proposta del Modello di formazione
extrascolastica per la minoranza italiana residente in
Croazia. Il suo settore d’interesse scientifico è
interdisciplinare. Si occupa di formazione, dello studio
di tematiche sociolinguistiche connesse agli italiani di
Croazia e Slovenia, e dello studio di tematiche
sociologiche con la finalità di approfondire quali sono
gli atteggiamenti e le percezioni nei confronti
dell’Unione europea e delle sue istituzioni.
Andrea Debeljuh (Pulj, 1979) poučuje pedagoške
predmete na oddelku za izobraževalne vede na
Univerzi J. Dobrile v Pulju. Je predsednik Združenja
Informo, ki se ukvarja z izobraževanjem ter razvojem
raziskav in projektov, ki jih financira Evropska unija.
Leta 2003 je diplomiral iz izobraževalnih ved na
Fakulteti za izobraževalne vede v Bologni, kjer je leta
2007 tudi doktoriral z razvojem osnutka modela
izvenšolskega izobraževanja, namenjenega italijanski
manjšini na Hrvaškem. Področje njegovega
znanstvenega dela je interdisciplinarno. Ukvarja se z
izobraževanjem, študijem sociolingvističnih vprašanj,
povezanih z Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji, in
študijem
socioloških
vsebin,
namenjenih
poglobljenemu preučevanju stališč in percepcij v zvezi
z Evropsko unijo in njenimi institucijami.
PROGETTO - PROJEKT JEZIKLINGUA
Aleksandro Burra
Andrea Debeljuh
L’italiano nelle aree di confine
Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione
Italijanščina na obmejnem območju
Analiza in predlogi za njeno oživitev
Capodistria - Koper 2013
Editore / Založnik: Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi”,
Capodistria / Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi”, Koper
Autori / Avtorja: Aleksandro Burra, Andrea Debeljuh
Editing / Urednikovanje: Maja Blaškovič Šavle, Kristjan Knez, Roberta Vincoletto
Recensori / Recenzenta: prof. dr. sc. Emilio Cocco, prof. dr. sc. Fulvio Šuran
Traduzione / Prevajanje: Lea Planina Medin
Grafica della copertina / Oblikovanje platnice: Gloria Smelko
Grafica / Grafična obdelava: Zvonko Zelić
Stampa / Tisk: Comgraf d.o.o. Umago / Umag
Tiratura / Naklada: 500 copie / izvodov
Luogo e data di stampa / Kraj in datum tiska: Capodistria, dicembre 2013 / Koper, december 2013
Pubblicazione finanziata nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 20072013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione
europea. La responsabilità del contenuto della presente pubblicazione appartiene agli autori Aleksandro Burra e
Andrea Debeljuh.
Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije sta odgovorna
izključno avtorja Aleksandro Burra in Andrea Debeljuh.
INDICE
PREFAZIONE .............................................................................................................................................
11
INTRODUZIONE .......................................................................................................................................
17
Capitolo I
PROFILO DELLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA IN SLOVENIA
1. BREVI CENNI SULLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA DELLA
REPUBBLICA DI SLOVENIA ............................................................................................................
21
1.1. Cenni storici ......................................................................................................................................
21
1.2. Dati demografici ...............................................................................................................................
22
1.3. Status giuridico internazionale della Comunità nazionale italiana ...................................................
23
1.4. Status giuridico-costituzionale della Comunità nazionale italiana ...................................................
23
1.4.1. Dipendenti pubblici .....................................................................................................................
25
1.5. Organizzazione della Comunità nazionale italiana ...........................................................................
26
1.6. Bilinguismo nel settore economico e base economica degli italofoni ..............................................
26
1.7. Attività educativa, informativa e culturale .......................................................................................
28
Capitolo II
PARTE TEORICA
1. L’APPROCCIO TEORICO .................................................................................................................
30
1.1. Finalità della ricerca, considerazioni preliminari e terminologiche .................................................
30
2. IL MODELLO DI GRIN E VAILLANCOURT ................................................................................ 32
3. GLI APPROCCI TEORICI SULLA VITALITÀ LINGUISTICA ..................................................
33
3.1. Il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor ..................................................
3.2. Il modello dell’Inversione della deriva linguistica Reversing Language Shift (RLS)
di Joshua A. Fishman ...........................................................................................................................
3.3. I nove parametri o fattori dell’UNESCO ..........................................................................................
3.3.1. Fattori aggiuntivi al modello dell’UNESCO ..............................................................................
3.4. L’approccio dell’UNESCO e la GIDS di Fishman. Considerazioni finali ........................................
35
37
41
47
50
Capitolo III
LO SCHEMA DELL’INDAGINE EMPIRICA
1. QUADRO DI RIFERIMENTO .............................................................................................................
52
2. DEFINIZIONE DELL’UNIVERSO E CAMPIONAMENTO ...........................................................
54
3. GLI STRUMENTI D’INDAGINE ........................................................................................................
55
3.1. L’Intervista semistrutturata .................................................................................................................
3.2. Il Questionario ....................................................................................................................................
3.3. La Griglia di osservazione ..................................................................................................................
56
56
58
4. RILEVAZIONE E METODO DI ELABORAZIONE .........................................................................
59
Capitolo IV
LA DESCRIZIONE DELLE RISPOSTE AGLI STRUMENTI D’INDAGINE
1. LE CARATTERISTICHE GENERALI DEGLI INTERVISTATI ....................................................
61
1.1. Sesso ed età .........................................................................................................................................
1.2. Livello d’istruzione e professione .......................................................................................................
1.3. Luogo di residenza e mobilità residenziale .........................................................................................
61
62
63
2. LE CARATTERISTICHE DEGLI INTERVISTATI RELATIVE ALLA PROBLEMATICA
LINGUISTICA ........................................................................................................................................
64
2.1. Lingua madre e luogo/situazione di apprendimento della lingua italiana ..........................................
2.2. Uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, in luoghi pubblici e sul posto
di lavoro ..............................................................................................................................................
2.3. Uso orale e scritto della lingua italiana sul posto di lavoro ................................................................
2.4. Frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati ...................
65
3. CONCLUSIONI ......................................................................................................................................
75
66
71
73
Capitolo V
ANALISI DEI DATI DEGLI STRUMENTI D’INDAGINE
1. I DATI DEL QUESTIONARIO .............................................................................................................
79
1.1. Dati di percezione ................................................................................................................................
79
80
81
1.1.1. Percezione della connotazione linguistica del territorio ...............................................................
1.1.2. Percezione della connotazione culturale del territorio ..................................................................
1.1.3. Percezione degli intervistati in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno
della lingua italiana .......................................................................................................................
1.2. Dati di opinione ..................................................................................................................................
1.2.1. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua
italiana nelle scuole slovene e sulla qualità di tale insegnamento ................................................
1.2.2. Opinione degli intervistati sulla necessità per gli abitanti della costa di conoscere
obbligatoriamente la lingua italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza
della lingua italiana offre per avere successo nella vita ................................................................
1.2.3. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località
83
85
85
88
della costa e sulla persistenza della lingua italiana sul territorio costiero .....................................
1.3. Dati di atteggiamento ..........................................................................................................................
1.3.1. Atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici .................................................................................
1.3.2. Atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti dell’ambiente bilingue ....................................................
1.3.3. Atteggiamenti relativi ad alcune qualità dell’individuo bilingue ..................................................
1.3.4. Atteggiamenti relativi all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale
1.4. Dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana .......................................
1.5. Conclusioni .........................................................................................................................................
90
92
92
95
98
102
106
109
2. I DATI DELLA GRIGLIA DI OSSERVAZIONE ................................................................................
112
3. I DATI DELL’INTERVISTA .................................................................................................................
118
Capitolo VI
APPLICAZIONE DEI MODELLI TEORICI ALLA LINGUA ITALIANA NEL CAPODISTRIANO
1. TRASMISSIONE INTERGENERAZIONALE DELLA LINGUA (Fattore 1) ..............................
120
2. NUMERO ASSOLUTO DI PARLANTI (Fattore 2) .........................................................................
122
3. PERCENTUALE DEI PARLANTI SULLA POPOLAZIONE TOTALE (Fattore 3) ...................
122
4. CAMBIAMENTO DEI DOMINI D’USO DELLA LINGUA (Fattore 4) ........................................
123
5. RISPOSTA AI NUOVI DOMINI E MEDIA (Fattore 5) ...................................................................
126
5.1. La scuola sul territorio dell’Istria slovena .......................................................................................
126
5.2. Problemi nel mondo della scuola con lingua d’insegnamento italiana ............................................
130
5.3. L’attività editoriale, giornalistica e radiotelevisiva ..........................................................................
131
5.4. Esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati .....................................
132
5.5. Prospettive future per l’emittente radiotelevisiva locale .................................................................
133
5.6. L’italiano nei portali telematici ........................................................................................................
134
5.7. Conclusioni ......................................................................................................................................
134
6. MATERIALI PER L’EDUCAZIONE E L’ALFABETIZZAZIONE NELLA LINGUA
(Fattore 6) ....................................................................................................................................................
135
7. ATTEGGIAMENTO A LIVELLO GOVERNATIVO E ISTITUZIONALE VERSO LA LINGUA E
VERSO LE POLITICHE, COMPRESO LO STATUS UFFICIALE E L’USO DELLA STESSA
(Fattore 7) .................................................................................................................................................... 136
7.1. Implementazione della normativa a tutela della lingua italiana ..........................................................
136
7.1.1. Uso della lingua italiana nell’amministrazione pubblica e nelle strutture sanitarie pubbliche .....
136
7.1.2. Uso della lingua italiana nelle aziende d’interesse pubblico ........................................................
139
7.2. Autonomia economica degli italofoni .................................................................................................
140
7.3. Conclusioni .........................................................................................................................................
140
8. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA COMUNITÀ VERSO LA PROPRIA LINGUA
(Fattore 8) ..................................................................................................................................................
142
9. QUALITÀ E QUANTITÀ DELLA DOCUMENTAZIONE (Fattore 9) ...........................................
143
10. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA MAGGIORANZA VERSO LA LINGUA NON
DOMINANTE (Fattore 10) ..................................................................................................................
143
10.1. Conclusioni .......................................................................................................................................
148
11. DISPERSIONE DEI PARLANTI DELLA COMUNITÀ LINGUISTICA (Fattore 11) .................
149
12. CONCLUSIONI ....................................................................................................................................
149
CONCLUSIONI ..........................................................................................................................................
153
PROPOSTE PER UNA STRATEGIA D’INTERVENTO A FAVORE DELLA LINGUA
ITALIANA NEL CAPODISTRIANO .......................................................................................................
165
ALLEGATI ..................................................................................................................................................
171
1. Il Questionario .....................................................................................................................................
172
2. La Griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA ..........................................................................
191
3. Intervista Progetto JEZIKLINGUA .....................................................................................................
193
FONTI E BIBLIOGRAFIA .......................................................................................................................
197
KAZALO
PREDGOVOR .............................................................................................................................................
11
UVOD ..........................................................................................................................................................
17
I. poglavje
PROFIL ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
1. KRATEK ORIS ITALIJANSKE NARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI ..........
21
1.1. Zgodovinski oris ...............................................................................................................................
21
1.2. Demografski podatki .........................................................................................................................
22
1.3. Ustavno pravni mednarodni položaj italijanske skupnosti ...............................................................
23
1.4. Ustavno pravni položaj italijanske skupnosti ...................................................................................
23
1.4.1. Javni uslužbenci ..........................................................................................................................
25
1.5. Organiziranost italijanske skupnosti .................................................................................................
25
1.6. Dvojezičnost v poslovnem sektorju ter gospodarska osnova italijanskih govorcev ..........................
26
1.7. Izobraževalna, informativna in kulturna dejavnost ............................................................................
28
II. poglavje
TEORETIČNI DEL
1. TEORETSKI PRISTOP .........................................................................................................................
1.1. Smotri raziskave, uvodne in terminološke ugotovitve
30
30
2. GRINOV IN VAILLANCOURTOV MODEL ......................................................................................
32
3. TEORETSKI PRISTOP K JEZIKOVNI VITALNOSTI ....................................................................
33
3.1. Gilesov, Bourhisov in Taylorjev model etno-lingvistične vitalnosti ..................................................
35
3.2. Model preusmeritve procesa opuščanja jezika oz. Reversing Language Shift (RLS)
avtorja Joshue A. Fishmana ...............................................................................................................
37
3.3. Devet parametrov ali dejavnikov UNESCA ......................................................................................
41
3.3.1 Dodatni dejavniki k modelu UNESCA .........................................................................................
47
3.4. UNESCOV pristop in Fishmanova lestvica GIDS – zaključne ugotovitve .......................................
50
III. poglavje
OSNUTEK EMPIRIČNE RAZISKAVE
1. REFERENČNI OKVIR .........................................................................................................................
52
2. OPREDELITEV POPULACIJE IN VZORČENJA ............................................................................
54
3. RAZISKOVALNI INSTRUMENTI ......................................................................................................
55
3.1. Polstrukturirani intervju .....................................................................................................................
56
3.2. Anketni vprašalnik .............................................................................................................................
56
3.3. Opazovalni list ...................................................................................................................................
58
4. ZBIRANJE IN POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ...................................................................
59
IV. poglavje
OPIS ODGOVOROV NA RAZISKOVALNE INSTRUMENTE
1. SPLOŠNE LASTNOSTI ANKETIRANCEV .....................................................................................
61
1.1.
Spol in starost ...............................................................................................................................
61
1.2.
Stopnja izobrazbe in poklic ..........................................................................................................
62
1.3.
Kraj stalnega prebivališča in stanovanjska mobilnost ..................................................................
63
2. LASTNOSTI ANKETIRANCEV V ZVEZI Z JEZIKOVNO PROBLEMATIKO ........................
64
2.1. Materni jezik in okolje/okoliščine učenja italijanskega jezika .........................................................
65
2.2. Raba italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in
na delovnem mestu ...........................................................................................................................
66
2.3. Ustna in pisna raba italijanskega jezika na delovnem mestu ............................................................
71
2.4. Pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk ..........................
73
3. ZAKLJUČKI .........................................................................................................................................
75
V. poglavje
ANALIZA PODATKOV IZ RAZISKOVALNIH INSTRUMENTOV
1. PODATKI IZ ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ..................................................................................
79
1.1. Podatki o percepciji ............................................................................................................................
79
1.1.1. Percepcija jezikovne konotacije tega območja ............................................................................
80
1.1.2. Percepcija kulturne konotacije tega območja ..............................................................................
81
1.1.3. Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih .................
83
1.2. Podatki o mnenju ...............................................................................................................................
1.2.1. Mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah
in o kakovosti takega poučevanja .................................................................................................
85
1.2.2. Mnenje anketirancev o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale in
o boljših možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju ....................
1.2.3. Mnenje anketirancev o obvezni postavitvi napisov v italijanščini v krajih na Obali
in o ohranjanju italijanskega jezika na obalnem območju ...........................................................
85
88
90
1.3. Podatki o odnosu ................................................................................................................................
92
1.3.1. Odnos do medetničnih razmerij ...................................................................................................
92
1.3.2. Odnos do nekaterih vidikov dvojezičnega okolja ........................................................................
95
1.3.3. Odnos do nekaterih lastnosti dvojezičnega posameznika ............................................................
98
1.3.4. Odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in neformalne dvojezičnosti .....................
102
1.4. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika ........................................
106
1.5. Zaključki ............................................................................................................................................
109
2. PODATKI IZ OPAZOVALNEGA LISTA ............................................................................................
112
3. PODATKI IZ INTERVJUJA .................................................................................................................
118
VI. poglavje
APLIKACIJA UNESCOVEGA MODELA NA ITALIJANSKI JEZIK NA KOPRSKEM
1. MEDGENERACIJSKI PRENOS JEZIKA (1. dejavnik) ...................................................................
120
2. ABSOLUTNO ŠTEVILO GOVORCEV (2. dejavnik) ........................................................................
122
3. DELEŽ GOVORCEV NA CELOTNO ŠTEVILO PREBIVALCEV (3. dejavnik) ..........................
122
4. SPREMEMBA DOMENE RABE JEZIKA (4. dejavnik) ...................................................................
123
5. ODZIV NA NOVE DOMENE IN MEDIJE (5. dejavnik) ...................................................................
126
5.1. Šola v prostoru Slovenske Istre ..........................................................................................................
126
5.2. Problemi v šolah z italijanskim učnim jezikom .................................................................................
130
5.3. Založniška, novinarska in radiotelevizijska dejavnost ......................................................................
131
5.4. Izpostavljenost sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk ..............................................
132
5.5. Perspektive za lokalno radijsko in televizijsko oddajanje .................................................................
132
5.6. Italijanščina na telematskih portalih ..................................................................................................
133
5.7. Zaključki ............................................................................................................................................
134
6. GRADIVA ZA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN OPISMENJEVANJE (6. dejavnik) .............
135
7. ODNOS DO JEZIKA IN POLITIKE, VKLJUČNO Z URADNIM STATUSOM IN RABO JEZIKA,
NA VLADNI IN INSTITUCIONALNI RAVNI (7. dejavnik) ............................................................. 135
7.1. Izvajanje zakonodaje s področja zaščite italijanskega jezika .............................................................
135
7.1.1. Raba italijanskega jezika v javni upravi in v javnih zdravstvenih ustanovah .............................
135
7.1.2. Raba italijanskega jezika v podjetjih javnega interesa ................................................................
138
7.2. Ekonomska neodvisnost italijanskih govorcev ..................................................................................
139
7.3. Zaključek ............................................................................................................................................
139
8. ODNOS PRIPADNIKOV SKUPNOSTI DO SVOJEGA JEZIKA (8. dejavnik) ..............................
140
9. KOLIČINA IN KAKOVOST DOKUMENTACIJE (9. dejavnik) .....................................................
142
10. ODNOS PRIPADNIKOV VEČINE DO MANJŠINSKEGA JEZIKA (10. dejavnik) ....................
142
10.1. Zaključki ..........................................................................................................................................
146
11. RAZPRŠENOST GOVORCEV JEZIKOVNE SKUPNOSTI (11. dejavnik) ..................................
147
12. ZAKLJUČKI .........................................................................................................................................
148
ZAKLJUČKI ...............................................................................................................................................
153
PREDLOGI ZA ODZIVNO STRATEGIJO V PRID ITALIJANSKEGA JEZIKA NA KOPRSKEM
165
PRILOGE ....................................................................................................................................................
171
1. Anketni vprašalnik ............................................................................................................................
182
2. Opazovalni list projekta JEZIKLINGUA .........................................................................................
191
3. Intervju projekta JEZIKLINGUA .....................................................................................................
195
VIRI IN BIBLIOGRAFIJA .......................................................................................................................
197
Prefazione
Predgovor
Dal 1989 ad oggi, a livello europeo, si sono superate le divisioni ideologiche tra Est e Ovest, si sono
meglio definite le scelte di campo di alcuni paesi di
recente indipendenza, mentre il processo di allargamento e consolidamento dell’Unione Europea ha ridisegnato l’assetto geo-politico del Vecchio Continente.
Ai processi di respiro continentale, che si inseriscono a loro volta in una prospettiva geopolitica e
culturale a carattere globale, vanno associati numerosi
elementi che sono specificatamente legati alla particolare realtà storica e sociale che contraddistingue l’area
Alto Adriatica e quella delle popolazioni dei Balcani che, con il loro flusso migratorio, hanno di molto influito sulla struttura etno-nazionale e linguistica
dell’area presa qui in considerazione.
Va inoltre aggiunta la constatazione che patrimoni linguistici, culturali, regionali e minoritari tradizionali europei, nel momento in cui vedono accentuarsi
la loro crisi di rappresentatività identitaria e contrarsi
il numero dei parlanti (calo che riguarda tutte le lingue
ed i dialetti e che risulta, salvo rare eccezioni, un dato
costante in tutto il continente), assistono simultaneamente ad una crescita dell’attenzione dei poteri locali,
nazionali e sopranazionali. La sistemazione dell’identità regionale e minoritaria, pur con tempi, modi e
peculiarità differenti, attraverso l’adozione di diversi
modelli di tutela, sembrerebbe essere definitivamente entrata nella prassi politico-amministrativa dei vari
centri decisionali. Qui il condizionale è d’obbligo date
le spinte esclusiviste e limitanti del diverso da sé quale
residuo della cultura etnocentrica nazionale.
D’altra parte, solo tenendo presente questo dato
di fatto è possibile capire il funzionamento dell’assimilazione silenziosa verso la componente etnicamente
maggioritaria. Si tratta di un problema che assilla le
minoranze nazionali e che ha, per lo più, a che fare con
individui etnicamente insicuri in quanto in maggior
parte comprendente la categoria dei misti, degli ibridi
che in effetti sono i portatori, o almeno così dovrebbe
essere, di una nuova identità multiculturale propria di
quelle realtà socio-territorialmente plurietniche, come
il territorio analizzato. Cosa molto importante e da te-
Od leta 1989 do danes so bila na evropski ravni
presežena ideološka razhajanja med Vzhodom in Zahodom, bolje so bile dorečene posamezne odločitve
nekaterih novih neodvisnih držav, medtem ko je proces širitve in utrjevanja Evropske unije preuredil geopolitično sliko stare celine.
Procesom kontinentalne odprtosti, ki se vključujejo v globalno geopolitično in kulturno perspektivo,
je treba dodati še številne elemente, ki so specifično
vezani na poseben zgodovinski in družbeni položaj
Severnega Jadrana ter na položaj balkanskih narodov,
ki so s svojimi migracijami močno vplivali na etnično-nacionalno in jezikovno sestavo obravnavanega
območja.
Dodati je potrebo še ugotovitev, da so tradicionalne evropske jezikovne, kulturne, regionalne in
manjšinske dediščine, v trenutku, ko se poglablja kriza njihove identitetne podobe in se manjša število govorečih (upad, značilen za vse jezike in narečja, je z
nekaj izjemami stalnica na vsej celini), sočasno priče
porastu pozornosti lokalne, nacionalne in nadnacionalne moči. Ureditev regionalne in manjšinske identitete je sicer z različnimi časi, načini in posebnostmi,
videti dokončno usidrana v upravno-politično prakso
raznih centrov odločanja. Tu je izraz “je videti” na
mestu zaradi ekskluzivističnih in omejujočih spodbud
s strani ostankov etnocentrične nacionalne kulture.
Po drugi strani pa je samo ob upoštevanju tega
dejstva mogoče razumeti delovanje tihe asimilacije v primerjavi z etnično večinsko komponento. Gre
za problem, ki teži narodnostne manjšine in ki ima
opravka še z etnično omahljivimi posamezniki, ker
večinoma sodijo v mešano kategorijo, med hibride,
ki so dejansko nosilci, vsaj tako bi moralo biti, lastne večkulturne identitete v tistih družbeno-prostorskih večetničnih okoljih, kot je analizirano ozemlje.
Upoštevati pa je potrebno zelo pomembno dejstvo,
in sicer, da je regionalna in manjšinska identiteta rezultat družbeno kompleksnih in ne vedno usklajenih
procesov, zaradi katerih se posamezniki pogosto znajdejo v neke vrste nestabilnem ravnovesju med občutkom pripadnosti in družbeno ekonomskimi interesi ali
11
nere bene in considerazione, se si tiene conto che l’identità regionale e minoritaria è la risultante di processi
socialmente complessi e non sempre tra loro coordinati,
che fa sì che le persone si trovino spesso in una sorta
di equilibrio instabile tra sentimento d’appartenenza e
interessi socio-economici, o altro. Situazione che può
portare anche ad una modificazione qualitativamente
negativa dell’identità dei singoli tramite un’assimilazione silenziosa che, se coinvolge la maggior parte dei
suoi membri, può altresì modificare profondamente la
stessa struttura di una data comunità nazionale minoritaria, portando ad una lenta dissoluzione la sua identità
collettiva.
Ecco perché è importante, se non necessario, mantenere una propria autonomia d’azione, costituita da
una delimitazione di confini linguistico-culturali e da
una costruzione di simboli etno-nazionali o altro, che
interagiscano con le stesse aspettative storico-sociali
del territorio e le proiezioni sia delle singole identità regionali e minoritarie, sia dei singoli individui al suo
interno, nonché con le altre realtà sociali del territorio.
Diversità linguistiche o culturali spesso viste, fino a
ieri, come lesive dell’integrità territoriale o culturale
anche nei nostri stati di riferimento che, sotto la spinta
anche del federalismo europeo, stanno lentamente e timidamente emergendo e che così facendo promuovono il superamento del modello di Stato ottocentesco.
Il rispetto della specificità locale è andato aumentando come conseguenza di pulsioni dal basso, vere o
presunte che, a torto o a ragione, si ritengono conseguenza diretta dello spaesamento collettivo delle società locali rispetto ai processi di globalizzazione.
Interessante notare come la fase del maggior
riconoscimento della tradizionale diversità e della
pluralità etnografica e linguistica europea avviene
dunque nel momento in cui, secondo alcuni, sono le
stesse identità nazionali e la stessa civiltà continentale
ad essere poste in discussione, da un lato per il loro
progressivo e non semplice trasfondersi in una generica civiltà “occidentale”, dall’altro per l’abbondanza di
apporti che appartengono ad un sistema di valori non
riconducibile all’idea stessa di Europa. Da qui il carattere fluido e provvisorio del panorama soprastante, a
cui sembra solo apparentemente essere in aperta con-
čem drugem. To stanje lahko privede tudi v negativno
kvalitativno spremembo identitete posameznikov, in
sicer preko tihe asimilacije, ki lahko, če zajame večji
del svojih članov, prav tako močno spremeni sestavo
določene nacionalne manjšinske skupnosti ter pripelje
do počasnega razkroja skupinske identitete.
Zato je pomembno, če ne celo potrebno, ohraniti neko svojo avtonomijo delovanja, ki jo tvorita
razmejitev jezikovno-kulturnih meja in oblikovanje
etnično-narodnostnih simbolov, ali česa drugega, kar
bo povezano s samimi zgodovinsko-družbenimi pričakovanji tega ozemlja in projekcijami tako posameznih
regionalnih in manjšinskih identitet kot posameznikov,
pa tudi z drugimi družbenimi stvarnostmi na tem prostoru. Gre za jezikovne in kulturne razlike, na katere
so še do včeraj gledali kot na škodljive za ozemeljsko
ali kulturno celovitost tudi v naših referenčnih državah, ki se tudi pod pritiskom evropskega federalizma
počasi in sramežljivo uveljavljajo in tako podpirajo
preseganje vzorca države iz 19. stoletja.
Spoštovanje lokalne specifičnosti je naraščalo kot
posledica pritiskov od spodaj, resničnih ali namišljenih, ki se po krivici ali po pravici štejejo za neposredno posledico kolektivne dezorientiranosti lokalnih
družb z vidika globalizacijskih procesov.
Zanimivo je ugotoviti, kako faza največjega priznavanja evropske tradicionalne različnosti ter etnografske in jezikovne pluralnosti prihaja prav v trenutku, ko so po mnenju nekaterih same nacionalne identitete in sama evropska civilizacija postavljene pod
vprašaj, po eni strani zaradi postopnega in ne enostavnega pretapljanja v splošno “zahodno” civilizacijo, po
drugi strani pa zaradi množice vnosov iz sistema vrednot, ki jih ni mogoče povezati s samo idejo Evrope.
Od tu izhaja torej spremenljiva in provizorična narava
prej navedenega, ki je samo na videz v protislovju z
zanimanjem za tematiko, vezano na lokalne jezikovne
specifičnosti.
Kar se tiče istrsko-kvarnerskega območja, in Istre
še posebej, do želenega prehoda od države na narod,
nacijo (priljubljenega od druge polovice 19. stoletja)
ni nikoli prišlo v celoti; poglavitna vzroka za to sta dva.
Prvi se nanaša na družbeno-prostorsko posebnost.
Istra je namreč bila in je obmejni prostor v smislu pri12
padnosti in mobilne administrativne meje, na katerem
je stoletja živelo v sožitju več etnično-jezikovnih skupnosti, ki so bile v obdobju sprememb moderne dobe
in predvsem zaradi množičnega opismenjevanja, družbeno in prostorsko ločene od svojih matičnih narodov
in posledično od svoje zgodovinske uresničitve. Zaradi tega je neizogibno prevladal družbeni element nad
nacionalnim, v tistem trenutku zgodovinsko prevladujočim. Drugi je bolj vezan na dogodke, lastne za samo
regijo, ker je bila v obdobju nacionalnih gibanj istrska
večetnična stvarnost del večnacionalne države, konkretno Avstroogrske, katere množični izobraževalni
sistem ni temeljil na specifičnih nacionalnih vrednotah. To pomeni, da se okvir medsebojnega kulturnega
prepletanja in delovanja med različnimi etničnimi in
narodnostnimi skupnostmi, ki so imele v Istri svojo
zgodovinsko domovinsko pravico, v bistvu ni spremenil petsto let, kljub številnim migracijskim tokovom in
neprestanim katastrofam med prebivalstvom, ki so jih
povzročale kuga, revščina in vojne1.
Ta položaj se je v celoti pokazal v 19. stoletju,
ko je pod pritiskom nastajajočih narodno-buditeljskih
gibanj postalo aktualno vprašanje etnično-nacionalnega okvirja istrskega ozemlja in je postalo jasno, da je
bil v osrednji Istri italijanski element sicer prisoten,
a je bil, za razliko od obale, pretežno omejen na zelo
majhna območja, obkrožena s slovanskim življem2.
Tudi zato, ker zadeve, ki so v 19. stoletju na nek
način videti vnaprej znane – kot je ravno narodnostna
identiteta – pa so bile v prejšnjih stoletjih drugačne
narave in vsekakor bolj kompleksne3. To postane toliko
bolj jasno, ko imamo opravka s takimi družbeno-prostorskimi razmerami, kot je istrska regija, ki je preprosto
edinstvena, ker je poleg tega, da gre za obmejno območje po pripadnosti (tri etnične skupnosti živijo tam skupaj od davnih časov), to tudi območje z mobilno administrativno mejo (zadnja sprememba se je zgodila pred
kratkim).
Gre torej za entično-narodnostno kompleksnost,
kjer so se narodno-buditeljska gibanja, zainteresirana
za to ozemlje (tu mislimo na italijansko, hrvaško in
traddizione l’interesse per i temi legati alle specificità
linguistiche locali.
Per quel che riguarda l’area istro-quarnerina, e
l’Istria in particolare, l’auspicato passaggio di stato al
nazionale (in auge dal secondo Ottocento) non si realizzò
mai compiutamente; e questo per due motivi principali.
Il primo dei quali riguarda la sua peculiarità socioterritoriale, poiché l’Istria era ed è una zona di frontiera nel senso d’appartenenza e dal confine amministrativo mobile, nella quale da secoli convivevano più
comunità etno-linguistiche che, nel periodo caratterizzato dalle trasformazioni proprie all’epoca moderna,
e specialmente dall’alfabetizzazione di massa, erano
non solo socio-territorialmente divise dalle rispettive
matrici nazionali e, conseguentemente, dalla loro realizzazione storica. Il che inevitabilmente ha visto prevalere l’elemento sociale sul nazionale, in quel momento storicamente dominante. Il secondo è più legato
alle vicende proprie alla regione, in quanto nel periodo
dell’insorgere dei moti nazionali la plurietnica realtà
istriana faceva parte di uno Stato plurinazionale, nella fattispecie si trattava dell’Impero Austro-Ungarico,
il cui sistema educativo di massa non si incentrava
su specifici valori nazionali. Questo significa che, in
generale, il quadro della compenetrazione e d’interazione culturale tra le differenti etno-nazionalità, che
in Istria avevano trovato il loro insediamento storico,
non mutò sostanzialmente per cinquecento anni, nonostante i numerosissimi flussi migratori che ripararono alle continue catastrofi di popolazione causate da
pestilenze, carestie e guerre1.
Situazione che si mostrò in tutta la sua evidenza
nel XIX secolo quando, sotto la spinta dei nascenti
movimenti nazionalitari, divenne attuale il problema
del fare il punto sul quadro etnico-nazionale del territorio istriano e divenne palese che nell’Istria centrale
l’elemento italiano era sì presente, ma, a differenza
dalla costa, era in prevalenza circoscritto a minuscole
zone circondate dall’elemento slavo2.
Anche perché le cose che sembrano in certo
modo scontate nell’Ottocento - come appunto l’identi-
1
Nicolò Del Bello, La Provincia dell’Istria. Studi economici,
Cobol & Priora, Koper 1890.
2
Paolo Sema, La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste 1971.
3
Ibid.
Nicolò Del Bello, La Provincia dell’Istria. Studi economici,
Cobol & Priora, Capodistria 1890.
2
Paolo Sema, La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste 1971.
1
13
tà nazionale - nei secoli antecedenti risultano d’altra
natura e comunque più complesse3. Il che diventa quanto mai evidente quando si ha a che fare con una realtà
socio-territoriale quale quella della regione istriana che
è a dir poco unica, in quanto oltre ad essere una zona di
frontiera nel senso d’appartenenza (tre etnie vi coabitano da tempi immemorabili), è altresì una zona dal
confine amministrativo mobile (l’ultimo cambiamento è avvenuto di recente).
Complessità etno-nazionale quindi che i movimenti nazionalitari interessati a questo territorio (qui
si pensa a quello italiano, a quello croato e a quello
sloveno) cercarono in vario modo di differenziarsi e di
contrapporsi a chi non rientrava nei loro canoni valutativi, con lo scopo di minimizzare la contrapposta identità nazionale, e non solo.
Tendenza propria ai processi nazionalitari che
mette in evidenza come la politica ed il contrasto nazionale in una regione plurinazionale e di confine nel
secondo Ottocento (quando era in pieno atto la polarizzazione entro tre componenti nazionali: croata, slovena, italiana) è storia politica, culturale, nazionale del
secondo Ottocento4, che di sé informerà anche le future
storiografie nazionali e le diverse interpretazioni sociopolitiche. Per cui è a ragion veduta che si può affermare che il modo di rapportarci con l’altro, il modo di
esperire la diversità dell’altro, non dipendono (tanto)
da traumi subiti nel periodo (buio del) prenazionale, e
inerenti alla genesi e all’evoluzione storica di un determinato ethnos in rapporto alla sua nazione, quanto
dalla modalità valutativa (volutamente) interpretata
come traumatica con cui certi eventi sono stati e sono
spiegati. Dati di fatto interpretati usando la logica di
parte e, per logica conseguenza, fatti ricadere sulla
vittima del momento, cioè mostrati come periodi di
sudditanza/dominanza, di destrutturazione/ristrutturazione, se guidati da finalità di alto ed eroico valore nazionale. Quindi, non come un’imposizione o violenza
interpretativa, ma più come una contingenza storica,
che il popolo doveva passare per rinforzarsi e prendere coscienza della sua specificità ed idoneità nazionale. Il tutto indipendentemente dal fatto che a quella
contingenza storica era sottoposta tutta la sottostante
3
4
slovensko), poskušala na razne načine diferencirati in
se zoperstaviti tistim, ki niso ustrezali njihovim ocenjevalnim merilom, z namenom, da bi zmanjšala pomen
nasprotne narodnostne identitete, in ne samo to.
Ta težnja je značilna za narodno-buditeljske procese. Opozarja, da je politika z nacionalnim konfliktom
v večnacionalni in obmejni regiji v drugi polovici 19.
stoletja (ko je bila v polnem teku polarizacija med tremi narodnostnimi komponentami: hrvaško, slovensko,
italijansko) politična, kulturna in nacionalna zgodovina 2. polovice 19. stoletja4, ki bo o sebi seznanjala
tudi prihodnje nacionalno zgodovinopisje in različne
družbeno-politične interpretacije. Zato je po temeljiti
presoji mogoče potrditi, da način, kako se primerjamo
z drugimi in kako doživljamo različnost drugih, ni toliko odvisen od travm, preživetih v mračnem prednacionalnem obdobju ter povezanih z zgodovinskim nastankom in razvojem določene etnije glede na lasten
narod, kot pa od načina dojemanja, (namenoma) interpretiranega kot travmatičnega, v katerem so določeni
dogodki bili in so pojasnjeni. Resnična dejstva, interpretirana pristransko, so logično prizadela trenutno
žrtev, bila so torej prikazana kot obdobja podložnosti/
prevlade, uničenja/prenove, če so jih vodili vzvišeni
in junaški nacionalni cilji; torej ne kot interpretativna zapoved ali nasilje, temveč bolj kot zgodovinske
okoliščine, ki jih je ljudstvo moralo preživeti, da bi
se okrepilo in se zavedlo svoje specifičnosti in nacionalne ustreznosti. Vse to je neodvisno od dejstva, da
je bila tem zgodovinskim okoliščinam podvržena celotna podrejena, etnično in narodnostno spremenjena
družbena struktura.
To je privedlo do razmišljanja, da sobivanje ljudi
različnega jezika in kulture ni naravno stanje, temveč
umetnost, ki se je je treba naučiti, a ni bila nikoli dokončno opredeljena. Kar je gotovo res, če pozabimo,
ali še slabše, če ne poznamo zgodovine, občutljivosti
in jezika svojih sosedov. Neupoštevajoč še narodno-buditeljskega in nacionalističnega vala, ki je skušal
ne le izkoreniniti nacionalno drugačnost, temveč tudi
zanikati, če ne celo obsoditi s postopki, ki niso bili
nedovzetni za politizacijo, usmerjenimi v omejevanje
obsega slovenskega in hrvaškega jezika, kakor tudi
Ibid.
Ibid.
4
14
Ibid.
etno-nazionalmente diversificata struttura sociale.
Questo ha portato a credere che lo stare insieme
tra persone di lingua e cultura diversa non sia una condizione naturale, ma un’arte da apprendere, mai definita una volta per tutte. Il che di certo è vero se si
dimentica o, peggio ancora, ignora la storia, la sensibilità e la lingua dei nostri vicini. Senza contare l’ondata nazionalitaria e nazionalistica che ha cercato non
solo di sradicare il nazionalmente diverso, ma anche
di negare se non di condannare attraverso operazioni,
non immuni da politicizzazioni, tendenti a circoscrivere le estensioni delle lingue, slovena e croata, nonché
a ridurre la consistenza dei rispettivi gruppi etnici, per
giustificare posizioni di dominanza etnolinguistica. Il
che rende ancora più difficile superare le contrapposizioni dell’oggi e del domani che la complessità della
modernità ci impone.
L’indifferenza e l’avversione non significano
solo rifiuto; sono anche espressione di provincialismo
e d’incapacità di guardare oltre e dentro i confini del
proprio mondo. L’indifferenza ha dalla sua parte anche gli automatismi, i pregiudizi, i pensieri semplici
e scontati, che possono contare sul fatto che dividersi,
riconoscersi come nemici, è la reazione più immediata. Il richiamo immediato ad un mondo dominato dalla
chiusura e dalla semplificazione, di cui questi territori
hanno memoria, ha prodotto profonde cicatrici. Proprio quest’ultime si trovano soprattutto nelle aree di
confine e hanno fatto le croste. Quando se ne tocca
una, inevitabilmente si sprigiona una reazione a catena da cui riemergono i significati profondi a livello
semantico e simbolico dell’identità collettiva.
Nelle aree di frontiera etno-nazionale, quale quella italo-slovena e croata, quello che è decisamente più
importante, rispetto agli altri caratteri o fattori, è la
lingua, e questo è comprensibile poiché, di fronte a
stili, religione, secolarizzazione comuni, quello che
rimane importante e discriminante è la lingua attuale
e le radici storiche comuni5. Anche tale informazione
è preziosa per comprendere le domande che gli appartenenti alle comunità linguistiche fanno alle popolazioni maggioritarie entro le quali vivono e con le quali
convivono.
zmanjšati številčnost teh dveh etničnih skupin, da bi
upravičil položaj etnično-jezikovne prevlade. Zato je
še težje preseči nasprotja današnjega in jutrišnjega dne,
ki nam jih nalaga zapletena trenutna situacija.
Ravnodušnost in nenaklonjenost ne pomenita samo zavračanja, sta tudi izraz provincializma in
nezmožnosti gledanja preko in znotraj meja svojega
sveta. Ravnodušnost ima na svoji strani tudi avtomatizme, predsodke ter preprosto in predvidljivo razmišljanje, ki se lahko zanašajo na dejstvo, da je prvi
odziv delitev in prepoznavanje drugega za sovražnika. Povratek v svet, kjer sta vladala zaprtost in poenostavljanje, česar se ta ozemlja spominjajo, je zapustil
globoke brazgotine. Prav te se nahajajo predvsem na
obmejnih območjih, kjer so ostale nezaceljene rane.
Ko se dotaknemo ene, se neizogibno sproži verižna
reakcija, iz katere se znova pojavijo globoki pomeni
na semantični in simbolni ravni skupinske identitete.
Na etnično-nacionalnih obmejnih območjih, kot
je italijansko-slovensko in hrvaško, je jezik zagotovo
eden najpomembnejši dejavnikov. Kar je razumljivo, kajti v primerjavi s skupnimi življenjskimi slogi,
religijo in sekularizacijo, so aktualni jezik in skupne
zgodovinske korenine5 to, kar ostaja pomembno in
razlikovalno. Tudi ta podatek je dragocen za razumevanje vprašanj, ki jih pripadniki jezikovnih skupnosti
zastavljajo večinskemu prebivalstvu, med katerim in s
katerim živijo v sožitju.
To je ravna pot, ki smo ji v tem delu zavestno
sledili, in pomeni popolno realizacijo znanstvenega
procesa, zasnovanega iz opisa nekega pojava, njegove
razlage (kjer je hipoteza spremenjena v posplošitev
preko njenega preverjanja), iz predvidevanja, kam
lahko privede razmerje med vzrokom in učinkom, in iz
opisa politike ukrepanja za spremembo tega razmerja
vzrok-učinek. To razmerje temelji na proučevanju
teoretičnih vidikov etno-lingvistične vitalnosti,
vnesenih in empirično preverjenih v konkretnem
projektu za lingvistično revitalizacijo italijanskega
jezika, zgrajenem in osnovanem na avtohtonosti
lokalnih govorov.
Prav to potrebuje regionalna znanost, skupaj z
medetničnimi odnosi, tako kot jih potrebujejo tudi
5
Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze
centro-europee, in “ISIG Journal”, 2-3, Gorizia 2000, p. 4.
5
Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze
centro-europee, v “ISIG Journal”, 2-3, Gorizia 2000, str. 4.
15
prebivalci in elite, ki načrtujejo upravljanje in boljšo
kakovost življenja za svojo prihodnost.
Gre za zahtevno pot, ki terja kompleksno
razmišljanje; gre za umetnost, ki jo je treba gojiti in
izvajati brez utvar, da smo jo osvojili za vedno; ki
zahteva odpovedi in kompromise s strani vseh, obenem
pa pomeni tudi zadoščenje za družbo in posameznike,
ki se želijo z njo soočiti.
È questa la via lineare, perseguita con coscienza
in questo lavoro, della realizzazione piena del processo
scientifico, fatto di descrizione di un fenomeno, della
sua spiegazione (in cui l’ipotesi è trasformata in generalizzazione attraverso la verifica di essa), di previsione a cosa può portare il rapporto tra causa ed effetto,
di politiche d’intervento per modificare lo stesso rapporto causa-effetto. Relazione che si basa sullo studio
degli aspetti teorici della vitalità etnolinguistica, calati
e verificati empiricamente in un progetto concreto di
rivitalizzazione linguistica della lingua italiana, costruito e basato sull’autoctonia delle parlate locali.
Ed è di questo che ha bisogno la scienza regionale e delle relazioni interetniche, così come ne hanno bisogno le popolazioni e le élite che progettano le
governance e le qualità della vita più adeguate per il
proprio futuro.
Si tratta di un percorso impegnativo, che richiede
la fatica dei pensieri complessi; un’arte che va coltivata e praticata senza l’illusione di possederla per sempre, che pretende rinunce e compromessi da parte di
tutti, ma è anche ricca di soddisfazioni per la società e
gli individui che intendono affrontarla.
Fulvio Šuran
Redni profesor Univerze Juraj Dobrila v Puli
Fulvio Šuran
Prof. Ordinario dell’Università Juraj Dobrila di Pola
16
INTRODUZIONE
UVOD
La democratié ce n’est pas la dictature de la majorité,
c’est le respect des minorités
Albert Camus
Pričujoča raziskava si zastavlja za cilj analizo
stanja italijanskega jezika v Sloveniji. Raziskava je
sestavni del Projekta JEZIKLINGUA, ki želi odgovoriti na naslednje vprašanje: “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji razumljen in predstavljen italijanski
jezik”. Omenjeni projekt poteka v okviru Programa
čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013
Ustanova, ki podpira omenjeno raziskavo, je Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko
središče “Carlo Combi” iz Kopra. Pripravo raziskovalnega poročila je realiziralo Združenje Informo iz
Buj.
La presente ricerca si prefigge di analizzare lo
stato della lingua italiana in Slovenia. La ricerca che si
propone di rispondere al seguente quesito: “Comprendere in che modo viene intesa e presentata la lingua
italiana in Slovenia” è parte integrante del Progetto
JEZIKLINGUA. Tale progetto si svolge nell’ambito
del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera
Slovenia-Italia 2007-2013. L’ente promotore della ricerca è il Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi” di Capodistria.
La stesura del rapporto di ricerca è stata realizzata
dall’Associazione Informo di Buie.
L’area territoriale che interessa la ricerca è il territorio della Slovenia confinante con l’Italia, e più precisamente l’area del Capodistriano e del Goriziano.
Nell’area analizzata è presente il fenomeno del plurilinguismo, dove accanto alla lingua slovena vengono
usati la lingua italiana ed i rispettivi dialetti.
Območje, ki ga obravnava raziskava, je del Slovenije, ki meji na Italijo, natančneje Koprsko in Goriška. Na analiziranem območju je prisotna večjezičnost, kjer se poleg slovenskega jezika uporablja še
italijanščina in pripadajoča narečja.
Namen raziskave je določitev in ocena najpomembnejših vidikov stanja jezika na obmejnem prostoru. Empirična in teoretska zasnova raziskave poglablja predvsem kompleksno tematiko vitalnosti
italijanskega jezika na Koprskem. Ob zaključku teoretične obdelave in empirične študije so bili izdelani
predlogi za odzivno strategijo v podporo italijanskega
jezika ter kot prispevek k ohranjanju večjezičnih in
večkulturnih posebnosti tega prostora.
Il fine della ricerca è di determinare e valutare gli
aspetti più rilevanti dello stato della lingua italiana nel
territorio confinario. L’impianto teorico ed empirico
della ricerca approfondisce soprattutto la complessa
tematica della vitalità della lingua italiana nel territorio del Capodistriano. A conclusione dell’elaborazione teorica e dell’indagine empirica, sono state stilate
delle proposte per una strategia d’intervento a sostegno della lingua italiana e come contributo al mantenimento delle peculiarità plurilingui e pluriculturali
del territorio.
Raziskava je bila izpeljana v dveh fazah.
V prvi fazi sta bila določena teoretski pristop in
predmet proučevanja. Glede na kompleksnost pojava
jezikov in kultur v stiku smo se poglobili v večjezično
dimenzijo tega območja z namenom, da bi razumeli
njeno dinamiko.
La ricerca è stata realizzata in due fasi.
Nella prima fase è stato individuato l’approccio
teorico e l’oggetto di studio. Considerata la complessità del fenomeno delle lingue e culture in contatto, ci
siamo immersi nella dimensione plurilingue del territorio con lo scopo di comprenderne le dinamiche.
Večjezičnost je veljala za pojav, ki se kaže na dva
načina. Prvi se nanaša na poznavanje različnih idiomov s strani določenih posameznikov in/ali skupin in
potrjuje posebno zmožnost/sposobnost posameznikov
in/ali skupin pri uporabi različnih idiomov. Drugi je
lingvistično-antropološke narave in se nanaša na so-
Il plurilinguismo è stato considerato come un fenomeno che si manifesta in due modi. Il primo si riferisce alla conoscenza di diversi idiomi da parte di determinati individui e/o gruppi, e attesta la particolare
17
condizione/abilità degli individui e/o gruppi di parlare
idiomi diversi. Il secondo è di carattere linguistico-antropologico e si riferisce alla compresenza sullo stesso
territorio di individui e/o gruppi che parlano idiomi
diversi. Il plurilinguismo, sia come aspetto caratterizzante dell’individuo sia come condivisione territoriale, incide su una vasta gamma di relazioni sociali e
di processi culturali. Si estrinseca a livello comportamentale ed incide in tutta una serie di fenomeni che
si manifestano nella struttura della società. Si assiste,
così, alla creazione di gruppi, associazioni, istituzioni,
ecc. A livello culturale si manifestano vari tipi di elaborazioni culturali, come ad esempio, la creazione di
norme, valori, convinzioni, stereotipi, identificazioni,
ecc.
prisotnost posameznikov in/ali skupin, ki na istem
prostoru uporabljajo različne idiome. Večjezičnost,
kot opredeljujoča lastnost posameznika in kot delitev
skupnega prostora, vpliva na vrsto družbenih odnosov
in kulturnih procesov. Izraža se na vedenjski ravni in
vpliva na vrsto pojavov, ki se kažejo v strukturi družbe. Priče smo oblikovanju skupin, združenj, institucij
itd. Na kulturni ravni se kažejo različne vrste pojavnih
oblik, kot na primer oblikovanje pravil, vrednot, prepričanj, stereotipov, poistovetenj itd.
Po opravljeni analizi italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so bile začrtane vsebine teoretske
in empirične raziskave, ki so povezane z vitalnostjo
italijanskega jezika. Izhajali smo iz teoretske predpostavke o potrebi po ugotavljanju aktualnega stanja italijanskega jezika v Sloveniji. V ta namen smo upoštevali in vključili teoretske modele Grina in Vaillancourta, model etnolingvistične vitalnosti avtorjev Gilesa,
Bourhisa in Taylorja, Fishmanov model preusmeritve
procesa opuščanja jezika ter Unescov model, ki določa dejavnike vitalnosti jezika. Enota za nesnovno
kulturno dediščino pri Unescu je s pomočjo skupine
strokovnjakov konceptualizirala teoretski model “Vitalnost jezika in ogroženost”. Omenjeni model predstavlja smernico, ki jo je mogoče prilagoditi različnim
lokalnim jezikovnim situacijam in je koristen pripomoček za razumevanje stanja nekega jezika v določeni
jezikovni skupnosti. Teoretski model je bil uporabljen
za italijanski jezik na Koprskem ter primerno dopolnjen s pomembnimi dejavniki analiziranega prostora.
Dopo l’analisi della Comunità nazionale italiana
(CNI) in Slovenia, sono stati delineati i contenuti della
ricerca teorica ed empirica connessi alla vitalità della
lingua italiana. Siamo partiti dal presupposto teorico
della necessità di evidenziare lo stato attuale della lingua italiana in Slovenia. A questo scopo sono stati presi
in considerazione ed integrati i modelli teorici di Grin
e Vaillancourt, il modello della vitalità etnolinguistica
di Giles, Bourhis e Taylor, il modello dell’Inversione
della deriva linguistica di Fishman e il modello che
definisce i fattori della vitalità linguistica dell’UNESCO. L’Unità del Patrimonio Culturale Immateriale
dell’UNESCO ha concettualizzato, con l’ausilio di
un gruppo di esperti, il modello teorico “Vitalità della
lingua e messa in pericolo”. Questo modello teorico
rappresenta una linea guida, adattabile alle varie situazioni linguistiche locali, ed è uno strumento utile
per la comprensione dello stato di una lingua in una
determinata comunità linguistica. Il modello teorico è
stato applicato alla lingua italiana del Capodistriano,
integrandolo opportunamente con i fattori rilevanti
per il territorio analizzato.
V prvi fazi raziskave so bili opredeljeni instrumenti za raziskavo na terenu. Rezultati empirične raziskave so namenjeni uporabi Unescovega teoretskega
modela, smoter pa je razumeti, kakšno je stanje italijanskega jezika na Koprskem. Sočasno je bila urejena
in dopolnjena vrsta podatkov in informacij, plod natančne raziskave virov, povezanih s predmetom preučevanja.
In questa prima fase della ricerca, sono stati definiti gli strumenti d’indagine per la ricerca sul campo. I
risultati dell’indagine empirica sono finalizzati all’applicazione del modello teorico dell’UNESCO, con
lo scopo di capire qual è lo stato della lingua italiana
dell’area capodistriana. Parallelamente, sono stati sistematizzati e integrati tutta una serie di dati e informazioni, frutto di un’elaborata ricerca di fonti legate
al nostro oggetto di studio.
Empirična raziskava obravnava kategorijo anketirancev, za katere menimo, da so pomembni na ravni
družbenega statusa. Gre predvsem za vodilne v ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem in
Goriškem. Narodnostno mešano ozemlje Koprskega,
ki je statutarno dvojezično območje, je dolžno izvajati institucionalno dvojezičnost. Vodilni v ustanovah
in podjetjih so prvi odgovorni in formalni izvrševalci
L’indagine empirica indaga su una categoria di
intervistati che si ritiene essere rilevante a livello di
18
status sociale, e precisamente i dirigenti degli enti e
delle aziende d’interesse pubblico del Capodistriano
e del Goriziano. Il territorio nazionalmente misto del
Capodistriano, essendo area statutariamente bilingue,
ha l’obbligo di applicare il bilinguismo istituzionale. I
dirigenti degli enti e delle aziende sono i primi responsabili e gli esecutori formali della vigente normativa
legale.
veljavnih zakonskih predpisov.
V prvi fazi empirične raziskave smo najprej uporabljali metodo intervjuvanja, imenovano Intervju
projekta JEZIKLINGUA. Tudi s pomočjo rezultatov
intervjuja sta nato nastala Anketni vprašalnik “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji razumljen in predstavljen italijanski jezik” ter Opazovalni list projekta
JEZIKLINGUA.
Nella prima fase della ricerca empirica è stato
indagato, inizialmente, con il metodo dell’intervista,
denominata Intervista Progetto JEZIKLINGUA. A seguire è stato costruito, anche con l’ausilio dei risultati
delle interviste, il Questionario “Comprendere in che
modo viene studiata, compresa e presentata la lingua
italiana in Slovenia” e la Griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA.
Prva faza raziskave se je zaključila z uporabo anketnega vprašalnika in opazovalnega lista ter z ureditvijo podatkov o vitalnosti italijanskega jezika, zbranih iz različnih virov.
V drugi fazi raziskave je sledila obdelava in analiza podatkov iz empirične raziskave, pridobljenih s
tremi raziskovalnimi instrumenti, ki so bili vključeni
med podatke, pridobljene z analizo različnih konzultiranih virov. Uporaba Unescovega modela o vitalnosti
in ogroženosti italijanskega jezika na koprskem obalnem območju je s pomočjo pregledanih analiz omogočila oris aktualnega stanja vitalnosti jezika. Sledila je
izdelava predlogov za odzivno strategijo v prid italijanskega jezika na Koprskem.
La prima fase della ricerca si è conclusa con l’applicazione del Questionario e della Griglia di osservazione e con la sistematizzazione dei dati sulla vitalità
della lingua italiana raccolti da varie fonti.
Nella seconda fase della ricerca è seguita l’elaborazione e l’analisi dei dati della ricerca empirica
ottenuti con i tre strumenti d’indagine, i quali sono
stati integrati ai dati ottenuti mediante l’analisi delle varie fonti consultate. L’applicazione del Modello
dell’UNESCO della vitalità e messa in pericolo della
lingua italiana, contestualizzato all’area costiera del
Capodistriano, con l’ausilio delle analisi esaminate,
ha permesso di delineare lo stato attuale della vitalità
linguistica. Ne è conseguita la stesura delle proposte
per una Strategia d’intervento a favore della lingua
italiana nel Capodistriano.
Druga faza raziskave se zaključuje s pripravo
tega poročila.
V sklopu projekta JEZIKLINGUA naju je ustanova, ki je bila pobudnica te raziskave, zaprosila za
strnjeno predstavitev podatkov in rezultatov našega
raziskovalnega dela s posebnim poudarkom na Koprskem. Rezultate predstavljava v dvojezični obliki: v
italijanskem in slovenskem jeziku. Podatki so primerni za nadaljnje analize in poglobljene obravnave, za
katere meniva, da so koristne za razumevanje obravnavanega pojava.
La seconda fase della ricerca si conclude con la
stesura della presente relazione espositiva.
Nell’ambito del Progetto JEZIKLINGUA ci è
stata richiesta, dall’ente promotore della ricerca, un’esposizione concisa dei dati e dei risultati del nostro
lavoro di ricerca, con un focus particolare sul territorio capodistriano. Presentiamo i risultati in versione
bilingue: in lingua italiana e in lingua slovena. I dati
si prestano ad ulteriori analisi e approfondimenti che
riteniamo utili alla comprensione del fenomeno preso
in esame.
19
Capitolo I
I. poglavje
PROFILO DELLA COMUNITÀ
NAZIONALE ITALIANA IN SLOVENIA
PROFIL ITALIJANSKE NARODNE
SKUPNOSTI V SLOVENIJI
1. BREVI CENNI SULLA COMUNITÀ NAZIONALE ITALIANA DELLA REPUBBLICA DI
SLOVENIA1
1. KRATEK ORIS ITALIJANSKE NARODNE
SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI1
1.1. Zgodovinski oris
1.1. Cenni storici
Mejna območja, kot je Istra, zgodovinsko predstavljajo kompleksne sisteme zbliževanja in stikanja
kultur in jezikov različnega izvora: slovanskega in latinskega. S procesom vzpostavljanja lastne narodnostne identitete, ki je v drugi polovici 19. stoletja zajel
tudi slovenski in hrvaško/srbski narod, se je italijansko
prebivalstvo, ki je prevladovalo v urbanih središčih
na obalnem pasu, v notranjosti pomešalo s pretežno
slovansko populacijo. Politični razpad nekdanjega
habsburškega prostora je po koncu prve svetovne vojne ponovno odprl razpravo o oblikah sčasoma vzpostavljenih lojalnosti, kar je spodbudilo nacionalizme2.
Obstoj italijanske države na teh območjih vse do njenega prenehanja 8. septembra 1943 še zdaleč ni vzpostavil tako visoke narodnostne poseljenosti območja
in zmožnosti mobilizacije, ki bi bila lastna sodobni
Državi-narodu3. Po drugi svetovni vojni in porazu Italije je italijanska vzhodna meja postala predmet ponovnega in vnovičnega določanja. Leta 1947 je bila
Slovenska Istra vključena v cono B nikoli ustanovljenenega Svobodnega tržaškega ozemlja in zaupana jugoslovanski vojaški upravi. Na podlagi londonskega
memoranduma iz leta 1954 je celotna cona B prešla
pod jugoslovansko civilno upravo, istočasno pa je bila
določena oblika zaščite za italijansko manjšino v Jugoslaviji in slovensko v Italiji. Pretežni del italijanskega prebivalstva je sicer zapustil naselitveno območje.
Z Osimskim sporazumom leta 1975 je bila suverenost
nad cono B dokončno zaupana Jugoslaviji.
Storicamente le aree di confine quali l’Istria rappresentano complessi sistemi di confluenza e di contatto tra lingue e culture di differente matrice: slava e
latina. Nel corso dell’Ottocento i processi di autoidentificazione nazionale, che coinvolsero nella seconda
metà del secolo anche le popolazioni slovene e croate/
serbe, vide l’elemento italiano, prevalente nei centri
urbani della costa, essere frammisto all’interno a popolazioni in maggioranza slave. Dopo la prima guerra
mondiale la disarticolazione politica dello spazio ex
asburgico rimise in discussione forme di lealtà consolidatesi nel tempo, esacerbando i nazionalismi2.
L’esperienza dello stato italiano in questi territori,
terminata l’8 settembre del 1943, lo vide lontano dal
realizzare quella saturazione nazionale del territorio e
quella capacità di mobilitazione propria di un moderno Stato-nazione3. Dopo la seconda guerra mondiale
e la sconfitta italiana il confine orientale d’Italia (ri)
divenne oggetto di un ulteriore ridefinizione. Nel 1947
l’Istria slovena venne inclusa nella zona B del mai costituito Territorio Libero di Trieste e affidato all’amministrazione militare jugoslava. In seguito al Memorandum di Londra del 1954 l’intera zona B passa sotto
l’amministrazione civile della Jugoslavia e al contempo vengono stabiliti lo status e le forme di tutela della
minoranza italiana in Jugoslavia e di quella slovena
in Italia. Gran parte della popolazione italiana abbandonò il proprio territorio d’insediamento storico. La
sovranità della zona B venne definitivamente affidata
alla Jugoslavia con il trattato di Osimo del 1975.
Urad vlade Republike Slovenije za narodnosti, Informacije o
italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji,
Ljubljana, 3.11.2011. (V: http://www.uvn.gov.si/
fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_
final.pdf (citirano 12.3.2012).
2
Marina Cattaruzza, L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il
Mulino, Bologna 2007 p. 374.
3
Prav tam, str. 376-377.
1
Ufficio del governo della Repubblica di Slovenia per le
minoranze, Informazioni sulle comunità nazionale italiana e
magiara nella RS, Lubiana, 3. 11. 2011.
(In:http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/
pdf_datoteke/INS_03112011_final.pdf (consultato il 12.3.2012).
2
Marina Cattaruzza, L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il
Mulino, Bologna 2007 p. 374.
3
Ivi, pp. 376-377.
1
21
Ob razpadu Jugoslavije leta 1991 je Istro, kjer
živi avtohtono italijansko prebivalstvo, razdelila nova
državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko
Hrvaško. S tem je bila italijanska narodna skupnost
(INS)4 v Istri politično – administrativno razdeljena.
In seguito alla dissoluzione della Jugoslavia, del
1991, l’Istria, dove è autoctona la popolazione italiana, venne divisa da un nuovo confine di stato tra la Repubblica di Slovenia e la Repubblica di Croazia. Questo ha comportato la divisione politico-amministrativa
della CNI4.
La maggior parte di essa risiede in Croazia, una
piccola parte in Slovenia. Con l’ingresso della Slovenia nell’Unione europea e l’introduzione del regime
di Schengen il confine esterno della stessa si è rafforzato in Istria, ostacolando la vita e l’opera della CNI.
Nell’Istria slovena la minoranza italiana convive oggi
con una popolazione in prevalenza slovena (autoctona
e immigrata), ma anche con una popolazione proveniente dalle repubbliche della ex Jugoslavia di recente
immigrazione.
Večji del slednje je pripadel Hrvaški, manjši del
pa Sloveniji. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo
in z vzpostavitvijo schengenskega režima na zunanji
meji EU se je meja v Istri še okrepila in tako otežila
življenje in delovanje INS. Italijanska manjšina v Slovenski Istri danes sobiva s pretežno slovensko populacijo (to je avtohtona in priseljena), a tudi pred kratkim
priseljeno populacijo iz bivših jugoslovanskih republik.
1.2. Demografski podatki
1.2. Dati demografici
Po statističnih podatkih uradnega popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike italijanske
narodnosti opredelilo 2959 oseb, 3882 oseb pa je kot
materni jezik navedlo italijanski jezik. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike italijanske
narodnosti opredelilo 2258 oseb (701 oseb manj ali
23,7 %), 3762 oseb pa je kot materni jezik navedlo italijanski jezik (120 oseb manj ali 3,1 %). V celotni državi (kriterij narodne pripadnosti) to predstavlja 0,11
% prebivalstva. Na narodnostno mešanem območju v
občini Koper, Izola, Piran prebiva 81,5 % tistih, ki so
se opredelili kot pripadniki italijanske narodnosti, kar
je 1840 oseb, izven narodnostno mešanega območja
pa približno 18,5 %.
Narodnostno mešana področja5 v Republiki Sloveniji, kjer avtohtono živijo pripadniki INS in kjer je
poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina, so
del območja občine Kopra, Izole in Pirana.
Secondo i dati statistici rilevati dal Censimento
ufficiale della popolazione del 1991, si sono dichiarate
di nazionalità italiana 2959 persone, mentre 3882 hanno indicato la lingua italiana come lingua materna. In
occasione del censimento della popolazione del 2002,
le persone che hanno dichiarato di essere di nazionalità italiana sono state 2258 (701 unità in meno rispetto al dato precedente, pari al 23,7%), mentre hanno
indicato l’italiano come lingua materna 3762 persone
(120 unità in meno rispetto al dato precedente, pari
al 3,1%). Sull’intero territorio nazionale (secondo il
criterio di appartenenza ad una nazionalità) queste cifre rappresentano lo 0,11% della popolazione totale.
L’81,5% dei cittadini che si sono dichiarati di nazionalità italiana risiede nel territorio a nazionalità mista dei
Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, ovvero 1840
persone. Il 18,5% circa risiede fuori dal territorio nazionalmente misto.
Il territorio a nazionalità mista5, ove risiedono gli
appartenenti alla CNI autoctona e dove, accanto allo
Con questo termine si indicano gli appartenenti alla nazionalità
autoctona italiana, insediati nei territori già jugoslavi ed ora
cittadini di Croazia e di Slovenia.
5
La tutela delle minoranze è in misura prevalente collegata
al concetto del territorio nazionalmente misto; territorio che è
composto da zone di singoli abitati di un determinato comune,
dove vivono gli appartenenti autoctoni della nazionalità italiana
o di quella ungherese. La superficie del territorio nazionalmente
misto è esattamente definito dagli statuti dei singoli comuni. In:
Miran Komac, Jernej Zupančič e Peter Winkler, Tutela delle
comunità nazionali nella Repubblica di Slovenia, trad. it., Istituto
per gli studi etnici, Ljubljana, 1999, p. 40.
4
Izraz se nanaša na pripadnike avtohtone italijanske narodnosti,
ki so bili naseljeni že na območju nekdanje Jugoslavije in so
danes državljani Hrvaške in Slovenije.
5
Varstvo manjšin je v veliki meri povezano s konceptom
narodnostno mešanega področja, t.j. področja, ki ga sestavljajo
posamezna naselja v določeni občini, kjer živijo avtohtoni
pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti. Ozemlje
narodnostno mešanega področja je natančno opredeljeno s statuti
posameznih občin. V: Miran Komac, Jernej Zupančič in Peter
Winkler, Varstvo narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji,
Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana 1999, str. 40.
4
22
1.3. Ustavno pravni mednarodni položa italijanske
narodne skupnosti
sloveno, è riconosciuto come lingua ufficiale anche
l’italiano, comprende parte del Comune di Capodistria, del Comune di Isola e del Comune di Pirano.
Za INS so pomembni Osimski sporazumi iz leta
1977. Gre za dvostranske sporazume med prejšnjo
skupno državo SFRJ in Republiko Italijo. Republika
Italija in Slovenija sta se ob osamosvojitvi Slovenije
leta 1991 z aktom o nasledstvu obvezali k nadaljnjemu spoštovanju teh sporazumov. Osimski sporazumi
povzemajo tudi bistvena določila Posebnega statuta
kot priloge Londonskega memoranduma iz leta 1954.
Mednarodna zaščita se je okrepila z novimi dogovori,
kot je italijansko-hrvaško-slovenski memorandum z
dne 15. januarja 1992 ter z glavnima mednarodnima
instrumentoma za zaščito manjšin, kot sta Evropska
listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih iz leta
1992 in Okvirna konvencija za zaščito narodnih manjšin iz leta 1995.
1.3. Status giuridico internazionale della Comunità
nazionale italiana
Di grande rilevanza per la CNI è il Trattato di
Osimo del 1975 (effettivo dal 1977). Si tratta di un
Accordo bilaterale stipulato fra la RFSJ (l’ex Repubblica Federale Socialista di Jugoslava) e la Repubblica
Italiana. Quando, nel 1991, la Repubblica di Slovenia
divenne indipendente, si impegnò, con l’Atto di successione, a continuare ad osservare quanto stabilito
nel Trattato di Osimo che, inoltre, contiene anche delle disposizioni essenziali dello Statuto Speciale, quali
integrazioni e appendici contenute nel Memorandum
d’Intesa di Londra del 1954. La tutela normativa internazionale è stata arricchita da nuovi accordi, quali
il Memorandum italo-croato-sloveno del 1992 e dai
principali strumenti internazionali di tutela delle minoranze, quali la Carta europea delle lingue regionali
o minoritarie del 1992 e la Convenzione-quadro per la
protezione delle minoranze nazionali del 1995.
1.4. Ustavno pravni položaj italijanske narodne
skupnosti6
Republika Slovenija je v Temeljni ustavni listini
o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije
(U. L. RS, št. 1-4/91-I) k Ustavi RS v poglavju III
opredelila: “Italijanski in madžarski narodni skupnosti
v Republiki Sloveniji in njunim pripadnikom so zagotovljene vse pravice iz ustave Republike Slovenije in
mednarodnih pogodb”.
1.4. Status giuridico-costituzionale della Comunità
nazionale italiana6
Nella Carta costituzionale di fondazione e indipendenza della Repubblica di Slovenia (G. U. RS, n.
1-4/91-I), capo III si stabilisce che: “Nella Repubblica
di Slovenia, alle Comunità nazionali italiana e ungherese e ai loro appartenenti vengono riconosciuti tutti i
diritti previsti dalla Costituzione della Repubblica di
Slovenia e dai Trattati internazionali”.
Členi v Ustavi Republike Slovenije, ki se nanašajo na INS, so:
64. člen
Nella Costituzione della Repubblica di Slovenia gli
articoli riguardanti la CNI sono:
(Posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti):
Articolo 64
pravica do svobodne uporabe narodnih simbolov;
• za ohranjanje svoje narodne identitete lahko pripadniki te skupnosti ustanavljajo organizacije,
razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva;
•
(diritti particolari delle Comunità Nazionali
Italiana e Ungherese):
• diritto di usare liberamente i propri simboli
nazionali;
• ai fini della conservazione della propria identità
nazionale, gli appartenenti alle Comunità
godono del diritto di istituire organizzazioni,
6
Costituzione della Repubblica di Slovenia (trad. it. di Branko
Furlan), 1992.
6
23
Ustava Republike Slovenije (prevod Branko Furlan), 1992.
•
•
•
•
•
•
sviluppare attività economiche, culturali e di
ricerca scientifica, nonché nel settore della
pubblica informazione e dell’editoria;
diritto all’istruzione e alla formazione nella
propria lingua madre, alla realizzazione e allo
sviluppo di tali attività (la legge stabilisce i
territori nei quali è obbligatoria l’istruzione
scolastica bilingue);
diritto di coltivare i rapporti con la propria
Nazione Madre;
diritto di istituire delle Comunità Autogestite
preposte all’attuazione dei propri diritti;
diritto di essere rappresentati direttamente negli
organi delle autonomie locali e alla Camera di
Stato della RS;
i diritti sono garantiti a prescindere dal numero
degli appartenenti alle Comunità;
il comma 5, stabilisce che: “i rappresentanti
delle Comunità Nazionali hanno il diritto di veto
nei riguardi delle leggi, disposizioni e altri atti
generali relativi all’attuazione dei diritti previsti
dalla Costituzione che interessano direttamente
le sopraccitate Comunità”; sulla base delle
disposizioni costituzionali e dell’articolo
15, comma 2, della Legge sulle Comunità
Autogestite delle Nazionalità (G. U. RS, n.
65/94) si stabilisce che: “qualora gli organi
statali siano chiamati a decidere su questioni
che riguardano gli appartenenti alle Comunità
nazionali, essi devono preventivamente sentire
il parere delle Comunità Autogestite delle
Nazionalità”.
•
•
•
•
•
•
pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter oblikovanja in razvijanja teh dejavnosti
(zakon določa območja, na katerih je dvojezično
šolstvo obvezno);
pravica do gojitve odnosov s svojim matičnim
narodom;
pravica do ustanovitve samoupravne skupnosti
za uresničevanje svojih pravic;
pravica do neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru;
pravice so zagotovljene ne glede na število pripadnikov;
v 5. odstavku določa, da: “zakoni, drugi predpisi in splošni akti, ki zadevajo uresničevanje
v ustavi določenih pravic in položaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez
soglasja predstavnikov narodne skupnosti”; na
podlagi ustavnega določila pa nadalje Zakon o
samoupravnih narodnih skupnostih (U. L. RS,
št. 65/94) v 2. odstavku 15. člena določa, da:
“kadar državni organi odločajo o zadevah, ki se
nanašajo na položaj pripadnikov narodnih skupnosti, morajo predhodno pridobiti mnenje samoupravnih narodnih skupnosti”.
11. člen
“Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na
območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina”;
•
Articolo 11
• “La lingua ufficiale in Slovenia è lo
sloveno. Nei territori dei Comuni in cui
vive la Comunità nazionale italiana o
ungherese sono riconosciute lingue ufficiali
rispettivamente l’italiano o l’ungherese”;
61. člen
•
Articolo 61
pravica do izražanja narodne pripadnosti;
62. člen
• diritto di espressione dell’appartenenza nazionale.
•
Articolo 62
pravica do uporabe svojega jezika in pisave.
Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (U.
L. RS, št. 65/94) v 1. členu določa: “Za uresničevanje
posebnih pravic, ki jih zagotavlja Ustava Republike
Slovenije, za uveljavljanje svojih potreb in interesov
• diritto all’uso della propria lingua e scrittura.
Nella Legge sulle Comunità Autogestite delle
24
Nazionalità (G. U. RS, n. 65/94), l’articolo 1 stabilisce
che: “Ai fini di attuare i diritti particolari, garantiti loro
dalla Costituzione della Repubblica di Slovenia, di far
rispettare i loro interessi e necessità e di collaborare in
modo organizzato agli affari pubblici, gli appartenenti
alle Comunità nazionali autoctone italiana e ungherese
possono istituire, nei territori ove risiedono, delle
Comunità Autogestite delle Nazionalità”; in tal modo
viene altresì resa operativa l’attuazione dei diritti delle
Comunità nazionali italiana e ungherese sanciti dalla
Costituzione.
Agli appartenenti alla CNI sono garantiti alcuni
diritti anche al di fuori dei territori a nazionalità
mista (l’iscrizione in uno speciale elenco elettorale
per l’elezione del deputato alla Camera di Stato della
Repubblica di Slovenia e, a determinate condizioni, il
diritto all’insegnamento nella propria lingua).
La CNI è presente con un suo rappresentante
anche nel Consiglio della RTV Slovenia. Il Consiglio
della RTV Slovenia provvede inoltre a convocare dei
consigli specifici per i programmi delle nazionalità,
che per due terzi sono formati da appartenenti alle due
Comunità nazionali.
in za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah,
ustanovijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer avtohtono živijo,
samoupravne narodne skupnosti”; s tem je dodatno
operacionalizirano uresničevanje ustavno določenih
pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Pripadnikom INS so nekatere pravice zagotovljene
tudi izven narodnostno mešanega območja (vpis v posebni volilni imenik za izvolitev poslanca v Državni
zbor Republike Slovenije, pravica do učenja jezika
izven območja pod določenimi pogoji). Predstavniki
INS so z enim predstavnikom zastopani tudi v Svetu
nacionalne RTV Slovenija. Poleg tega Svet RTV Slovenija imenuje tudi programske svete za narodnostni
program, v katerih sta dve tretjini članov iz vrst pripadnikov obeh narodnih skupnosti.
Poleg tega je njihov položaj opredeljen še na številnih področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih
in statutih občin na narodnostno mešanih območjih,
v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali
sporazumih, ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je
ratificirala Republika Slovenija.
La loro posizione è inoltre definita da numerose
leggi territoriali e altre disposizioni, da decreti e dagli
statuti dei Comuni del territorio a nazionalità mista, da
altri atti giuridici, dai Trattati internazionali, nonché
dalle Convenzioni internazionali ratificati dalla
Repubblica di Slovenia.
1.4.1. Javni uslužbenci
Zakon o javnih uslužbencih (U. L. RS, št.
56/2002) in nadaljnje spremembe iz leta 2007 in 2008
(U. L. RS, št. 63/2007) (U. L. RS, št. 65/2008) je potrdil, da je italijanski jezik pogoj za pridobitev delovnega mesta javnega uslužbenca, ki ga mora uporabljati
pri opravljanju dela oziroma funkcije.
1.4.1. Dipendenti pubblici
La Legge sui dipendenti del settore pubblico
(G.U. RS, n. 56/2002) e successivi emendamenti del
2007 e del 2008 (G. U. RS, n. 63/2007) (G. U. RS, n.
65/2008) hanno riconfermato che la lingua italiana è
condizione per l’occupazione del posto di lavoro da
parte dei dipendenti pubblici, che necessitano di usarla
per lo svolgimento delle proprie mansioni.
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (U. L.
RS, št. 95/2007) potrjuje dodatek za dvojezičnost (23.
člen) “javnim uslužbencem, sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem […], če je znanje
jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela
oziroma funkcije” (28. člen).
La Legge sul sistema delle retribuzioni per il
settore pubblico (G. U. RS, n. 95/2007) conferma
l’aggiunta per il bilinguismo (art. 23) “ai dipendenti
pubblici e ai giudici, procuratori di stato e agli
avvocati […] se la conoscenza della lingua delle
comunità nazionali è condizione per lo svolgimento
delle proprie mansioni” (art. 28).
1.5. Organiziranosti italijanske skupnosti
V skladu s pravnim redom Republike Slovenije je
INS v Sloveniji organizirana v Obalno samoupravno
skupnost italijanske narodnosti. To je krovna organizacija in kot taka sogovornik državnih organov za področje občin Koper, Izola in Piran, kjer Italijani živijo
25
1.5. Organizzazione della Comunità nazionale
italiana
avtohtono. Obalna samoupravna skupnost italijanske
narodnosti ima status osebe javnega prava. V občinah
(Koper, Izola, Piran) je INS organizirana v občinske
samoupravne narodne skupnosti pripadnikov italijanske narodnosti. Te občinske organizacije se preko svojih delegatov oz. izvoljenih članov povezujejo v krovno organizacijo. Občinske organizacije so politično
predstavništvo v razmerju do lokalnih skupnosti (t.j.
do občin). Svet Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti šteje devet članov, vsaka od treh
občinskih samoupravnih skupnosti v svetu participira
s po tremi člani.
Conformemente
all’ordinamento
giuridico
della Repubblica di Slovenia, la CNI in Slovenia è
organizzata come Comunità Autogestita Costiera
della Nazionalità Italiana che - nel suo ruolo di
organizzazione madre e quindi interlocutrice presso
gli organi statali - fa capo alla CNI del territorio dei
Comuni di Capodistria, Isola e Pirano, ove gli Italiani
costituiscono una comunità autoctona. La Comunità
Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana gode
dello status di persona giuridica pubblica.
Nei singoli Comuni (Capodistria, Isola, Pirano)
la CNI è organizzata in Comunità Autogestite
comunali della Nazionalità Italiana degli appartenenti
alla nazionalità italiana. Tali organizzazioni sono
collegate, tramite loro delegati o membri eletti,
all’organizzazione madre, la CAN costiera. Le
organizzazioni comunali sono espressione politica
delle comunità locali (quindi dei Comuni).
Il Consiglio della Comunità Autogestita Costiera
della Nazionalità Italiana è composto da nove membri,
tre per ciascuna delle Comunità Comunali Autogestite.
Secondo gli statuti vigenti, in ognuno dei tre
Comuni del Litorale ove risiede una comunità italiana
autoctona uno dei vice sindaci deve obbligatoriamente
essere un appartenente alla CNI.
V vsaki od treh obalnih občin, kjer so Italijani
avtohtona skupnost, je po veljavnih statutih obvezno
eden od podžupanov pripadnik INS; pripadniki italijanske narodne skupnosti imajo v občinskih svetih
tudi svetnike, ki jih izvolijo sami. Pripadniki te skupnosti imajo tako dvojno volilno pravico (splošno in
posebno) na lokalnem in na državnem nivoju. Pripadniki INS po večinskem sistemu izvolijo svojega
predstavnika, poslanca v Državni zbor Republike Slovenije (3. odstavek 80. člena Ustave RS). Z namenom,
da bi ohranila svojo celovitost, je Italijanska narodna
skupnost, v soglasju z italijansko in slovensko vlado,
registrirala Italijansko unijo tudi v Sloveniji.
Nei rispettivi Consigli comunali gli appartenenti
alla CNI esprimono i propri consiglieri. Alle elezioni
amministrative e nazionali gli appartenenti della
CNI godono di un particolare diritto di doppio voto
(generale e particolare). Eleggono con sistema
maggioritario il loro rappresentante, deputato alla
Camera di Stato della Repubblica di Slovenia (art. 80,
comma 3 della Costituzione della RS).
Con l’intento di mantenere la propria unitarietà,
la CNI ha provveduto a registrare, d’intesa con i
Governi italiano e sloveno, l’Unione Italiana anche in
Slovenia.
1.6. Dvojezičnost v poslovnem sektorju ter gospodarska osnova italijanskih govorcev
Po zadržanju izvrševanja zakona do odločitve
Ustavnega sodišča7 je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-C) (U.
L. RS, št. 126/2007) leta 2007 določil, da je minister
za gospodarstvo pristojen za opredelitev načinov, v
skladu s katerimi morajo posamezna podjetja pri svojem poslovanju poleg slovenščine uporabljati tudi italijanski oziroma madžarski jezik. Po prehodnem obdobju je bil 1. avgusta 2009 izdan Izvedbeni odlok, ki
1.6. Bilinguismo nel settore economico e base
economica degli italofoni
Glej sklep ustavnega sodišča in članke o dvojezičnosti podjetij
in zasebnih gospodarskih subjektov na:
- http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857
C125717200288EBA
-https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanjepetrola.html
- http://www.delo.si/clanek/3427 (citirani 15.3.2012).
7
Nel 2007, dopo una parentesi presso la Corte
costituzionale7, la Legge sugli emendamenti e le
Vedasi la decisione della Corte Costituzionale e gli articoli sul
bilinguismo economico in:
7
26
določa, na podlagi katerih postopkov morajo podjetja
na narodnostno mešanih območjih uporabljati tudi italijanski/madžarski jezik pri svojem poslovanju, namenjenem potrošnikom. Ti postopki so:
modifiche alla Legge sulla protezione dei consumatori
(ZVPot-C) (G. U. RS, n. 126/2007) ha definito
essere di competenza del Ministro dell’economia la
definizione delle modalità secondo le quali le singole
aziende devono usare, nello svolgimento delle proprie
mansioni, accanto allo sloveno, anche la lingua
italiana, rispettivamente ungherese. Dopo un periodo
di adeguamento, il 1° agosto 2009, è stato emesso
il Regolamento attuativo che definisce quali sono le
modalità in base alle quali, nei territori nazionalmente
misti, le aziende devono usare anche la lingua italiana/
ungherese nello svolgimento delle proprie attività
rivolte ai consumatori. Queste sono:
- la presentazione delle informazioni base sulle
caratteristiche, sulle condizioni di vendita,
di destinazione, d’uso e di composizione del
prodotto o dei servizi;
- i listini dei prezzi se sono prescritti con una
legge particolare;
- gli avvisi degli orari di apertura8.
Nel 1996 trovò applicazione in Slovenia (per la
prima volta dal 19549) l’impegno a favore della creazione di una base economica per gli italofoni. Con la
“Legge sull’uso dei mezzi derivanti dall’acquisto in
base alla Legge sulla trasformazione proprietaria delle
aziende”10 ai soggetti economici dei gruppi linguistici
minoritari autoctoni fu consentito l’accesso a finanziamenti agevolati prelevabili da un fondo specifico, attivo nel quadro del processo di privatizzazione sloveno.
In base a tale legge era stato approvato un decreto che
specificava nei dettagli i criteri e le modalità per la
ripartizione di questi mezzi.
Il diritto di usufruire di questi mezzi spettava
agli appartenenti dei gruppi linguistici autoctoni, alle
persone giuridiche con capitale maggioritario degli
appartenenti ai gruppi linguistici autoctoni e alle
società/organizzazioni fondate dalle organizzazioni
- predstavitev osnovnih informacij o lastnostih,
prodajnih pogojih, namembnosti, uporabi in sestavi
proizvoda ali storitev;
- ceniki, če jih določa poseben zakon;
- obvestila o delovnem času8.
Leta 1996 se je v Sloveniji (prvič po letu 19549)
začela izvajati obveznost ustvarjanja gospodarske
osnove za italijanske govorce. Z “Zakonom o uporabi
sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi
zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij”10 je
bil gospodarskim subjektom iz avtohtonih manjšinskih jezikovnih skupin omogočen dostop do lažjega
financiranja, na voljo pri posebnem skladu, ki deluje v
okviru slovenskega procesa privatizacije. Na podlagi
tega zakona je bila sprejeta uredba, ki je podrobno navajala merila in načine za dodelitev teh sredstev.
Pravico do izrabe teh sredstev so dobili pripadniki avtohtonih jezikovnih skupin, pravne osebe z večinskim kapitalom pripadnikov avtohtonih jezikovnih
skupin in družbe/organizacije, ki so jih ustanovile organizacije italijanskih govorcev11. Sredstva, ustrezno
razdeljena med dve avtohtoni jezikovni skupini, bi
morala biti namenjena razvoju kmetijstva in njegovim
dopolnilnim dejavnostim, zadružnim organizacijam,
malemu podjetništvu ter naložbam in drugim dejavnostim na področju nepremičnin in proizvodnim
tehnologijam12. Za izrabo teh sredstev, dodeljenih kot
posojila, je bilo potrebno imeti lastni kapital v višini
15 % zneska, predvidenega za naložbo13.
- http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857
C125717200288EBA
- https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanjepetrola.html
- http://www.delo.si/clanek/3427 (consultati il 15.3.2012).
8
(G.U. RS, n. 78/2008). Disponibile su: www.racunovodja.com/
clanki.asp?clanek=2656 (consultato il 12.2 2012).
9
In questi termini può essere letta anche la vicenda della
mancata attuazione del Memorandum di Londra del 1954, nella
parte in cui si faceva riferimento alla costituzione di una Banca
della minoranza italiana in Jugoslavia, contrariamente a quanto
accadde invece per gli Sloveni in Italia.
10
Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., p. 60.
(U. L. RS, št. 78/2008). Na voljo na: www.racunovodja.com/
clanki.asp?clanek=2656 (citirano 12.2 2012).
9
V tem smislu si je mogoče razlagati tudi primer neizvajanja
Londonskega memoranduma iz leta 1954, v delu, v katerem se
sklicuje na ustanovitev Banke italijanske manjšine v Jugoslaviji,
v nasprotju s tistim, kar je bilo narejeno za Slovence v Italiji.
10
Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., str. 60.
11
Prav tam, str. 61.
12
Ibid.
13
Ibid.
8
27
1.7. Izobraževalna, informativna in kulturna dejavnost
degli italofoni11. I mezzi adeguatamente ripartiti fra
i due gruppi linguistici autoctoni dovevano essere
indirizzati allo sviluppo dell’agricoltura e alle sue
attività complementari, alle organizzazioni delle
cooperative, alla piccola imprenditoria, nonché ad
investimenti e altre attività nel settore degli immobili
e delle tecnologie produttive12. Per usufruire di questi
mezzi, devoluti come crediti, era necessario disporre
di un capitale proprio che raggiungesse il 15%
dell’importo previsto per l’investimento13.
Šolske ustanove so življenjske korenine INS, ker
omogočajo ohranjanje in prenašanje italijanskega jezika in kulture. Italijanska šolska vertikala, vključena
v slovenski javni sistem, zajema otroške vrtce, osnovne šole in srednje šole. Učni jezik je italijanski.
INS se ponaša z dolgoletno tradicijo italijanskih
časopisov (Založniška hiša EDIT iz Reke) in radio-televizijskih oddaj (italijanski programi radio-televizije
RTV Koper- Capodistria). Vse te s svojo informacijsko in založniško dejavnostjo zelo pomembno prispevajo k ohranjanju in širjenju italijanskega jezika ter
opravljajo pomebno kulturno funkcijo.
1.7. Attività educativa, informativa e culturale
Gli istituti scolastici sono le radici vitali della
CNI, in quanto favoriscono il mantenimento e la
trasmissione della lingua e della cultura italiana.
La verticale scolastica italiana, inserita nel sistema
pubblico sloveno, comprende le scuole dell’infanzia,
elementari e medie superiori. La lingua d’insegnamento
è l’italiano.
La CNI vanta una lunga tradizione di testate
giornaliste (casa editrice EDIT di Fiume) e di
programmi radiotelevisivi (programmi italiani
radiofonici e televisivi di Radio e TV Capodistria).
Con la loro attività informativa ed editoriale, tutte
queste testate contribuiscono in maniera fondamentale
alla salvaguardia e alla diffusione della lingua italiana,
assolvendo ad una rilevante funzione culturale.
Na področju raziskovanja deluje Središče za zgodovinska raziskovanja s sedežem v Rovinju (Centro di
ricerche storiche di Rovigno) in Znanstveno društvo
Pietas Julia (Società di studi Pietas Julia), ki se ukvarja s splošno zgodovino istrske regije in bolj podrobno z zgodovino INS ter objavlja številne znanstvene
zbirke.
Na gledališkem področju deluje Italijanska Drama (Dramma Italiano) s sedežem na Reki, ki je sestavni del hrvaškega narodnega gledališča Ivan Zajc
z Reke. To je edina profesionalna gledališka skupina
INS.
Nel campo della ricerca operano il Centro di
ricerche storiche di Rovigno e la Società di Studi e
Ricerche Pietas Julia che si occupano rispettivamente
di storia generale della Regione istriana e della
CNI in particolare, pubblicando numerose collane
scientifiche.
Nel settore teatrale opera il Dramma Italiano,
con sede a Fiume, facente parte del Teatro Nazionale
croato Ivan Zajc di Fiume. È l’unica compagnia
teatrale di professionisti della CNI.
V Kopru na kulturnem področju deluje Promocijsko, kulturo, izobraževalno in razvojno italijansko
središče “Carlo Combi”.
Pomembne krajevne organizacije INS, razpršene
po celotnem ozemlju zgodovinske naselitve, so Skupnosti Italijanov - v Sloveniji in na Hrvaškem jih je
52. V Sloveniji delujejo bertoška, koprska, hrvatinska,
izolska in piranska italijanska skupnost. Gre za prostovoljna društva, ki delujejo predvsem na kulturnem,
pa tudi na športnem in družbenem področju s ciljem
promoviranja italijanske kulture, jezika in identitete.
To so pomembna središča, ki širijo kulturo in umet-
Il Centro Italiano di Promozione, Cultura,
Formazione e Sviluppo “Carlo Combi” con sede a
Capodistria, opera, invece nel campo della promozione
e della realizzazione di eventi culturali.
Rilevanti realtà locali della CNI, sparse su tutto
il territorio d’insediamento storico, sono le Comunità
degli Italiani, ben 52 tra Croazia e Slovenia. In
Ivi, p. 61.
Ibid.
13
Ibid.
11
12
28
quest’ultimo paese sono registrate le Comunità
degli Italiani di Bertocchi, Capodistria, Crevatini,
Isola (2) e Pirano Sono associazioni volontaristiche
attive in ambito culturale, ma anche sportivo e
sociale, con il fine ultimo di promuovere la cultura
la lingua e l’identità italiana. Sono importanti centri
di irradiazione culturale e artistica, le cui attività
spaziano, appunto, dal settore musicale a quello
teatrale, artistico, letterario, folkloristico, sportivo,
mantenendo vive le tradizioni, gli usi e i costumi.
nost, ter so dejavna, kot rečeno, na področju glasbe,
gledališča, umetnosti, književnosti, folklore in športa,
saj ohranjajo pri življenju tradicijo, šege in običaje.
29
Capitolo II
II. poglavje
PARTE TEORICA
TEORETIČNI DEL
1. L’APPROCCIO TEORICO
1. TEORETSKI PRISTOP
1.1. Finalità della ricerca, considerazioni preliminari e terminologiche
1.1. Smotri raziskave, uvodne in terminološke ugotovitve
Generalizzando gli studi in materia di tutela delle
lingue e dei gruppi minoritari hanno spesso presentato
approcci differenziati in tre categorie distinte:
• l’approccio istituzionale in cui la legislazione
adottata dagli stati o dalle sub-unità degli stati
viene presa in considerazione secondo due distinte prospettive. La prima è quella della conformità della legislazione con alcuni standard
considerati di ordine superiore, come ad esempio i principi derivanti da un’analisi teorica dei
diritti umani fondamentali e dei diritti delle minoranze, ecc. Un’altra prospettiva valuta l’adeguatezza della legislazione (sia in vigore o in
fase di studio o preparazione) rispetto agli obiettivi da perseguire.
• gli approcci che si basano su concetti sociolinguistici. Questi tendono a concentrarsi sull’analisi delle azioni e delle motivazioni dei diversi
gruppi presenti con interessi divergenti e diverse
posizioni di potere.
• gli approcci educativi/di didattica della lingua,
che spesso si concentrano sulle politiche educative (che rappresentano in realtà solo una parte
della language policy), dove vengono esaminati, spesso con elevato approfondimento, alcuni
processi di trasmissione e di acquisizione della
lingua.
Na splošno so študije na tem področju največkrat
ponujale pristope, ki so bili razdeljeni v tri različne
kategorije:
• Institucionalni pristop, pri katerem se zakonodaja, ki so jo sprejele države ali državne podenote,
upošteva na podlagi dveh različnih perspektiv.
Prva se nanaša na skladnost zakonodaje z nekaterimi standardi, ki se uvrščajo v višji red, kot
na primer načela, izhajajoča iz teoretične analize temeljnih človekovih pravic, pravic manjšin
itd. Druga perspektiva ocenjuje ustreznost zakonodaje (tako veljavne kot v fazi raziskave ali
priprave) glede na zastavljene cilje.
• Pristopi, ki temeljijo na sociolingvističnih konceptih. Osredotočajo se na analize aktivnosti in
motivacij različnih skupin z nasprotujočimi interesi in različnimi pozicijami moči.
• Izobraževalni/didaktični jezikovni pristopi, ki
so pogosto osredotočeni na izobraževalno politiko (ta dejansko predstavlja samo del jezikovne
politike); ti preučujejo, pogosto izredno poglobljeno, nekatere procese prenosa in usvajanja
jezika.
V tem delu smo želeli še zlasti predstaviti vidik
razmerja med skupinami, ter hkrati ugotoviti:
• podporo jeziku v javni in zasebni sferi, ki jo
nudijo institucije in njihovi vodilni delavci na
lokalni ravni, katerih naloga je izvajanje in upoštevanje zakonodajnega sistema in predpisov
za zaščito italijanskega jezika. Na ta način smo
preverjali upoštevanje zakonov, ki ščitijo uporabo jezikovnih sredstev, raven prestiža, ki ga
uživa italijanščina, in odnos vladajočega sloja
na lokalni ravni do italijanskega jezika (in posledično tudi kulture).
In questo lavoro si è voluto mettere in evidenza
un aspetto in particolare della relazione tra i gruppi,
ponendo a verifica:
• il supporto alla lingua nella sfera pubblica e
privata da parte delle istituzioni e dei loro dirigenti a livello locale, chiamati ad applicare e
a far vivere l’impianto legislativo e di norme a
tutela dell’italiano. In tal modo si è verificato il
rispetto delle leggi che tutelano l’utilizzo dello
strumento linguistico, il livello di prestigio goduto dalla stessa e l’atteggiamento della classe
dirigente a livello locale verso la lingua (e per
30
inferenza verso la cultura) italiana.
Questa analisi assai particolareggiata ha ricevuto una
limitata attenzione nel campo delle ricerche sinora
svolte e riteniamo, per i motivi di cui sopra, sia meritoria di maggiore attenzione nel contesto locale.
Il motivo principale dunque che guida questo lavoro
può essere riassunto nel seguente modo: attraverso i
supporti teorici correnti, valutare e determinare lo stato di salute della lingua italiana sul territorio confinario, integrando l’aspetto presentato nel paragrafo precedente, e successivamente individuare delle proposte
di strategia a sostegno della stessa.
Prima di introdurre l’impalcatura teorica necessaria a tracciare un quadro di riferimento per l’italiano
nei territori soggetti all’analisi riteniamo doveroso
fare due premesse di base.
Il deciso orientamento degli italofoni verso valori tradizionali e un sistema di riferimento dialettale,
nonché l’accantonamento dell’italiano standard nello
stretto ambito istituzionale, è stato rilevato da molti autori essere un problema di primaria importanza
nella riproduzione generazionale di una distinta identità etnica e di una lingua italiana vissuta nella quotidianità14. L’istroveneto con notevoli tratti di fossilizzazione e sottoposto ad una costante slavizzazione
non costituirebbe un argine sufficientemente robusto
all’assimilazione passiva più o meno veloce del gruppo. Questo problema è riconosciuto da chi scrive e
meriterebbe maggiore attenzione per la posta in gioco
da chi di competenza.
Tale situazione comporta notevoli implicazioni
operative in questo lavoro e delle dirette conseguenze nell’analisi e nella proposta di strategie a sostegno
dell’italiano standard.
Nella comunità italofona si accorperanno sia i parlanti italiano standard sia i parlanti istroveneto per i
fini operativi della ricerca sul campo.
La seconda premessa di base riguarda proprio il
concetto di comunità linguistica o comunità di parlanti, una delle categorie centrali e allo stesso tempo assai
controversa in sociolinguistica, la quale verrà definita dal punto di vista operativo, data la rilevanza della
stessa nell’esposizione delle teorie di riferimento. La
definizione di comunità in questo caso, come per altri concetti, non è univoca e non è facile stabilire i
tratti che definiscono una comunità. Ai fini esclusiva-
Ta precej izčrpna analiza je bila deležna skromne pozornosti na področju do sedaj opravljenih raziskav.
Menimo, da bi si zaradi zgoraj navedenih vzrokov v
lokalnem okviru zaslužila večjo pozornost.
Glavni cilj, ki je obenem vodilo pričujočega dela,
lahko strnemo na naslednji način: oceniti in določiti
položaj italijanskega jezika na mejnem območju preko veljavnih teoretičnih orodij, z vključitvijo vidika,
predstavljenega v predhodnem odstavku, ter za tem
določiti predloge za strategijo, ki bo v podporo jeziku.
Pred predstavitvijo teoretične zasnove, ki je potrebna za začrtanje referenčnega okvirja za italijanščino na območjih, zajetih v analizi, smo dolžni podati
dve temeljni uvodni ugotovitvi.
Jasna usmerjenost italijanskih govorcev do tradicionalnih vrednot in narečnega referenčnega sistema,
kot tudi prelaganje rabe knjižne italijanščine v ozek
institucionalni okvir so številni avtorji prepoznali kot
primarni problem pri generacijskem reproduciranju
določene etnične identitete in italijanskega jezika v
vsakdanji rabi14. Istrsko narečje, ki ga zaznamujejo
izrazite značilnosti fosilizacije in je neprestano podvrženo slovanskemu vplivu, naj ne bi predstavljalo dovolj močne prepreke, ki bi preprečevala bolj ali manj
hitro pasivno asimilacijo skupine. Tovrsten problem
prepoznavajo pisatelji in takšno tveganje bi si moralo
zaslužiti večjo pozornost pristojnih.
Navedeni položaj ima na to delo znaten operativni
vpliv in neposredno vpliva na analizo in strateške predloge za podporo italijanskega knjižnega jezika.
Za dosego operativnih ciljev raziskave na terenu
bodo v italofonsko skupnost vključeni tako govorci
italijansega knjižnega jezika, kot tudi govorci istrskega narečja.
Druga temeljna uvodna ugotovitev je povezana
prav s konceptom jezikovne skupnosti oziroma skupnosti govorcev, ene izmed osrednjih, a hkrati precej
spornih kategorij v sociolingvistiki, ki jo bomo opredelili z operativnega stališča, glede na njen pomen pri
predstavitvi referenčnih teorij. Opredelitev skupnosti
v tem primeru, kot tudi drugih konceptov, ni enoznačna, prav tako ni preprosto določiti lastnosti, ki opredeljujejo neko skupnost. Izključno za operativne namene
raziskave ugotavljamo, da je “jezikovna skupnost se-
Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità etnica. Gli Italiani
dell’area istro-quarnerina, Centro di ricerche storiche di
Rovigno, Etnia, vol. V, Unione Italiana di Fiume-Università
Popolare di Trieste, Trieste-Rovigno 1994, p. 117.
14
Loredana Bogliun Debeljuh, L’identità etnica. Gli Italiani
dell’area istro-quarnerina, Centro di ricerche storiche di
Rovigno, Etnia, knj. V, Unione Italiana di Fiume-Università
Popolare di Trieste, Trieste-Rovigno 1994, str. 117.
14
31
mente operativi della ricerca consideriamo che “una
Comunità linguistica è formata da tutti i parlanti che
considerano se stessi utenti di una stessa lingua, che
svolgono regolari interazioni attraverso un repertorio
condiviso di segni linguistici e che hanno in comune
una serie di valori normativi riguardo il linguaggio:
essa può coincidere con, o includere, o essere inclusa
in una comunità sociale”15.
stavljena iz vseh govorcev, ki se štejejo za uporabnike
istega jezika, med katerimi prihaja do redne interakcije preko skupnega repertoarja jezikovnih znakov in ki
jim je skupna vrsta normativnih vrednot, povezanih z
jezikom: jezikovna skupnost lahko sovpada z oziroma
vključuje ali je vključena v socialno skupnost”15.
2. IL MODELLO DI GRIN E VAILLANCOURT16
Glede na Grinov in Vaillancourtov model se izboljšanje položaja regionalnih oziroma manjšinskih
jezikov ne zgodi v družbenem vakuumu, temveč je
rezultat spremembe v jezikovnem obnašanju oseb, kot
je na primer večja pogostnost uporabe regionalnega
ali manjšinskega jezika ali povečanje števila “domen”
(v sociolingvističnem smislu); tam, kjer se govori, se
govorec pri uporabi svojega jezika počuti varno in legitimno. Po drugi strani pa nam to vsiljuje predstavo o
jezikovnem obnašanju govorcev, ki uporabljajo manjšinski jezik. V pričujočem delu ne bomo obravnavali
tehničnega okvirja zgoraj navedenega modela, prav
tako ne bomo podrobneje razčlenjevali odnosov, ki
določajo obnašanje, pač pa bomo upoštevali osrednje
vodilo teoretičnega prispevka. To vodilo lahko povzamemo sledeče: govorci bodo uporabljali svoj jezik, ko
nastopijo trije pogoji:
• imeti morajo zmožnost, da ga uporabljajo, to
pomeni, da imajo ustrezno jezikovno kompetenco;
• imeti morajo priložnost, da ga uporabljajo, oziroma mora obstajati vrsta okoliščin, v katerih je
jezik mogoče uporabljati;
• imeti morajo željo, da ga uporabljajo, drugače
povedano, čutiti morajo družbeno in psihološko
legitimno moč ali možnost za njegovo uporabo.
2. GRINOV IN VAILLANCOURTOV MODEL16
Secondo il modello di Grin e Vaillancourt, il miglioramento della situazione delle lingue regionali o
lingue minoritarie non avviene nel vuoto, ma è il risultato di un cambiamento del comportamento linguistico delle persone, come ad esempio un aumento della
frequenza d’uso della lingua regionale o minoritaria o
un aumento dei “domini” (in senso sociolinguistico),
laddove chi la parla si sente sicuro e legittimato ad
usare la propria lingua. D’altro canto questo ci impone
una rappresentazione del comportamento linguistico
dei parlanti che utilizzano la lingua minoritaria. Nel
presente lavoro non sarà discusso l’impianto tecnico
del modello sopra menzionato, né saranno analizzate
in dettaglio le relazioni che determinano il comportamento, ma sarà presa in considerazione l’idea centrale
dell’apporto teorico. Questa può essere riassunta nel
seguente modo: i parlanti useranno la loro lingua qualora si verifichino tre condizioni:
• devono avere la capacità di usarla, il che significa avere una competenza adeguata nella lingua;
• devono avere l’opportunità di usarla, ovvero
deve essere presente una gamma di situazioni
in cui la lingua può essere utilizzata;
• devono avere il desiderio di usarla, in altri termini sentirsi socialmente e psicologicamente
legittimati o possibilitati a farlo.
Queste tre condizioni denominate - “capacità”, “opportunità” e “desiderio” - sono centrali nell’analisi. Ognuna rappresenta una condizione necessaria, ma non sufficiente per l’uso
della lingua regionale o minoritaria da utilizzare. Prese nel loro insieme esse costituiscono un set di con-
Ti trije pogoji, imenovani “zmožnost”, “priložnost” in “želja”, imajo v analizi osrednji pomen.
Vsak izmed njih predstavlja nujen, a ne zadosten pogoj za rabo regionalnega ali manjšinskega jezika. V
celoti gledano predstavljajo skupek potrebnih in zadostnih pogojev za doseganje želenega rezultata.
V nadaljevanju si lahko zastavimo naslednja
Gaetano Berruto, La semantica, Zanichelli, Bologna 1976, p. 23.
François Grin e François Vaillancourt, The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical Framework, in W. Grabe (cur.), Multilingualism and Multilingual
Communities (ARAL XVII), Cambridge (MA, USA): Cambridge Università Press, Cambridge 1997, pp. 43-65.
15
15
16
16
Gaetano Berruto, La semantica, Zanichelli, Bologna 1976, str. 23.
François Grin in François Vaillancourt, The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical Framework, v W. Grabe (ur.), Multilingualism and Multilingual Communities (ARAL XVII), Cambridge (MA, USA): Cambridge
Università Press, Cambridge 1997, str. 43-65.
32
vprašanja: kateri so dejavniki ali ukrepi, ki spodbujajo
nastanek teh pogojev? Kaj ustvarja “zmožnost”, “priložnost” in “željo”?
Navedeni trije pogoji zagotovo niso ločeni drug
od drugega, temveč predstavljajo številne oblike medsebojnih vplivov. Neposredna promocija jezika, na
primer, ki si prizadeva prispevati k oživljanju ponosa govorcev do svojega jezika, prispeva tudi k uspešnejšim prizadevanjem v izobraževanju; zagotavljanje
javnih storitev z uporabo regionalnega ali manjšinskega jezika ne bo ponudilo zgolj možnosti za uporabo
jezika, temveč bo pripomoglo k ponovnemu povečanju njegove legitimne moči in h krepitvi želje po njegovi uporabi.
dizioni necessarie e sufficienti per il manifestarsi del
risultato desiderato.
Continuando ci possiamo porre le seguenti domande:
quali sono i fattori o le misure che promuovono la creazione di queste condizioni? Cosa origina la “capacità”, “l’opportunità” e il “desiderio”?
Certamente queste tre condizioni non sono isolate una dall’altra, ma presentano numerose forme di
mutua influenza. Ad esempio la promozione diretta della lingua che contribuisce nelle sue istanze più
avanzate a restaurare l’orgoglio per la propria lingua
nei parlanti, va anche a contribuire all’efficacia negli
sforzi nell’educazione; la fornitura di servizi pubblici
attraverso il mezzo della lingua regionale o minoritaria non offrirà solo la possibilità di usare la lingua, ma
contribuirà a rilegittimarla e ad aumentare la volontà
di utilizzo.
3. TEORETSKI PRISTOP K JEZIKOVNI VITALNOSTI
3. GLI APPROCCI TEORICI SULLA VITALITÀ
LINGUISTICA
Pogoji, navedeni v prejšnjem odstavku, poudarjajo pomen odločilnih dejavnikov jezikovne vitalnosti. Sociolingvist Giuseppe Francescato jo opredeli takole: “Vitalnost v običajnem smislu, torej v povezavi
z dejansko uporabo določene jezikovne različice (ali
nekega jezika) v komunikaciji, je mogoče interpretirati kot različico (= jezik)17”. Ta opredelitev temelji
na povsem kvantitativnih pojmih, ki pa ne morejo biti
brez posledic na kvalitativne vidike pripadajočih jezikovnih kodov. Zaradi tega je potrebno koncept poskušati osvetliti z drugega zornega kota, na primer tistega, ki ga ponuja dialektolog Corrado Grassi, ki predstavlja bolj tehnične in kompleksne lastnosti. Grassi
obravnava “vitalnost nekega jezika” kot “avtonomno
zmožnost progresivne inovacije”18. Na tem mestu je
potrebno razlikovati značaj “jezikovne vitalnosti”,
tako kot je bila pravkar definirana, od druge “socio-psiholingvistične vitalnosti”. Slednji, torej koncept
“socio-psiholingvistične vitalnosti”, je prikazan v naslednjem Berrutovem odlomku: “Vitalnost razumemo
kot kontinuiteto izročila in prenosa jezika z ene generacije na drugo”19. V tem smislu torej vitalnost sovpada
Le condizioni richiamate nel precedente paragrafo pongono l’accento sui fattori determinanti della
vitalità linguistica. Questa, secondo la definizione del
sociolinguista Giuseppe Francescato, è: “Vitalità nel
senso abituale, cioè con riferimento all’uso effettivo
di una certa varietà linguistica (o di una lingua) nella
comunicazione, si può interpretare come una varietà
(= lingua)17”. Questa è una definizione che poggia su
termini meramente quantitativi che tuttavia non possono non avere ripercussioni sugli aspetti qualitativi dei codici linguistici coinvolti. Per questo motivo
è necessario cercare di illuminare il concetto da una
diversa angolazione, da cui emergano tratti più tecnici e complessi, come quella fornita dal dialettologo Corrado Grassi. Questi considera la “vitalità di
una lingua” come “autonoma capacità di innovazione
progressiva”18. A questo punto è necessario distinguere la natura di questa “vitalità linguistica”, cosi come
appena definita, dall’altra la “vitalità socio-psicolinguistica”. Quest’ultimo concetto di “vitalità sociopsicolinguistica” è messo in evidenza nel seguente
passaggio di Berruto “Per vitalità intendiamo la continuità della tradizione e trasmissione della lingua da
Giuseppe Francescato in Paola Solari, Timau. Tre lingue per un
paese, Congedo editore, Galatina 1994, str. 86.
18
Corrado Grassi, Il concetto di vitalità nella linguistica di Benvenuto Terracini, v “Revue de Linguistique Romane”, knj. 33,
Paris 1969, str. 1-16.
19
Gaetano Berrutto, Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, v Alloglossie e comunità alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni,
prospettive, v C. Consani, P. Desideri, F. Guazzelli in C. Perta
17
Giuseppe Francescato e Paola Solari, Timau. Tre lingue per un
paese, Congedo editore, Galatina 1994, p. 86.
18
Corrado Grassi, Il concetto di vitalità nella linguistica di
Benvenuto Terracini, in “Revue de Linguistique Romane”, vol.
33, Paris 1969, pp. 1-16.
17
33
una generazione all’altra”19. In questo senso vitalità
coincide pertanto con la continuità di trasmissione intergenerazionale, di cui parleremo in seguito. Per contro il seguente passaggio di Grenoble e Whaley, “per
le finalità della valutazione la questione fondamentale
per la vitalità è la dimensione e la composizione della popolazione dei parlanti”20, interpreta il concetto
di vitalità come vitalità quantitativa, sostanzialmente
non molto diverso da quello già introdotto al precedente punto da Francescato, anche se l’aspetto qualitativo è compreso nella composizione del repertorio
linguistico di una data comunità.
Come si può vedere dalla stessa complessità nella concettualizzazione la vitalità di una lingua è una
questione complessa legata anche ad altri fattori, che
vanno ben oltre i fattori demografici.
In primo luogo, è importante considerare che la
vitalità di una lingua non sia statica quindi, lo ripetiamo anche in questa sede, diventa necessario analizzare
la vitalità linguistica in sequenze temporali distinte, in
modo da cogliere la realtà delle relazioni interetniche.
I maggiori contributi teorici centrali alla comprensione della complessità del fenomeno saranno
proposti di seguito. Il primo modello della vitalità
etnolinguistica proposta da Giles, Bourhis e Taylor21
cercherà di rispondere alla domanda “Come si può
conseguire, o meglio, quali fattori possono influenzare la vitalità linguistica?”. Il secondo modello dell’inversione della deriva linguistica elaborata da Joshua
A. Fishman22 invece mira a rispondere alla domanda a
“Come si può rivitalizzare una lingua e capovolgere il
processo di sostituzione linguistica?”. Il terzo modello
costituito da nove parametri che un gruppo di esperti
dell’UNESCO considera indispensabili per valutare il
grado di vitalità o di minaccia di una lingua, soprattutto in riferimento ad una lingua minoritaria, integrerà in molti aspetti i precedenti contributi, in modo da
s kontinuiteto medgeneracijskega prenosa, o katerem
bomo govorili v nadaljevanju. Nasprotno pa naslednji
odlomek avtoric Lenore Grenoble in Lindsay Whaley:
“Za namene vrednotenja je temeljno vprašanje glede
vitalnosti obseg in sestava populacije govorcev”20, pojasnjuje koncept vitalnosti kot kvantitativno vitalnost,
ki se bistveno ne razlikuje od koncepta, že predstavljenega v prejšnji točki avtorja Francescata, čeprav
je kvalitativni vidik vključen v sestavo jezikovnega
repertoarja določene skupnosti.
Kot lahko razberemo iz same kompleksnosti konceptualnega okvirja, je vitalnost nekega jezika kompleksno vprašanje, povezano tudi z drugimi dejavniki,
ki precej presegajo demografske dejavnike.
Predvsem je pomembno upoštevati, da vitalnost
nekega jezika ni statična, torej, če še enkrat ponovimo,
je jezikovno vitalnost potrebno analizirati v različnih
časovnih sekvencah, tako da zajamemo dejansko stanje medetničnih odnosov.
Največji in osrednji teoretični prispevki za razumevanje kompleksnosti tega pojava bodo predstavljeni v nadaljevanju. Prvi model etno-lingvistične
vitalnosti, ki ga predlagajo Giles, Bourhis in Taylor21,
bo skušal odgovoriti na vprašanje “Kako je mogoče
pridobiti, ali bolje, kateri dejavniki lahko vplivajo
na jezikovno vitalnost?”. Drugi model preusmeritve
procesa opuščanja jezika, ki ga je preučeval Joshua
A. Fishman22, pa si prizadeva odgovoriti na vprašanje “Kako je mogoče revitalizirati jezik in preusmeriti
proces zamenjave jezika?”. Tretji model, sestavljen
iz devetih parametrov, ki jih skupina strokovnjakov
Unesca šteje za nepogrešljive pri ocenjevanju stopnje
vitalnosti ali ogroženosti nekega jezika, predvsem v
povezavi z manjšinskim jezikom, bo v številnih vidikih dopolnil predhodne prispevke. Tako bo povečal
njihovo operativnost in skušal odgovoriti na vprašanje
“Kakšna je stopnja stanja jezika?”.
Gaetano Berrutto, Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, in Alloglossie e comunità alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni,
prospettive, in C. Consani, P. Desideri, F. Guazzelli e C. Perta
(cur.), Bulzoni, Roma 2009, pp. 173-198.
20
Lenore A. Grenoble e Lindsay J. Whaley, Saving languages. An
introduction to language revitalization, Cambridge University
Press, Cambridge 2006, p. 5.
21
Howard Giles et al., Towards a theory of language in ethnic
group relations, in Language, Ethnicity and Intergroup Relations,
H. Giles (cur.), Academic Press, London 1977, p. 309.
22
Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and
Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages,
Multilingual matters, Clavedon 1991.
19
(ur.), Bulzoni, Roma 2009, str. 173-198.
20
Lenore A. Grenoble in Lindsay J. Whaley, Saving languages.
An introduction to language revitalization, Cambridge University
Press, Cambridge 2006, str. 5.
21
Howard Giles et al., Towards a theory of language in ethnic
group relations, v Language, Ethnicity and Intergroup Relations,
v H. Giles (ur.), Academic Press, London 1977, str. 309.
22
Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and
Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages,
Multilingual matters, Clavedon 1991.
34
aumentarne l’operatività e cercherà di rispondere al
quesito “Qual è il livello di salute della lingua?”.
3.1. Gilesov, Bourhisov in Taylorjev model etnolingvistične vitalnosti
3.1. Il modello della vitalità etnolinguistica di Giles,
Bourhis e Taylor
Jezikovna vitalnost je povezana z različnimi dejavniki. Giles in drugi23 so mnenja, da etno-lingvistična vitalnost neke jezikovne skupine glede na druge
jezikovne skupine, temelji na njeni demografiji, na
institucionalni podpori in na njenem statusu. S socialno-psihološkega stališča Giles in drugi znanstveniki
ugotavljajo, da je vitalnost etnolingvistične skupine
“nekaj, kar določeni skupini daje zmožnost, da se v
medskupinskih situacijah obnaša kot spoštovana in
dejavna kolektivna entiteta”24. To pomeni, da so pri
večji vitalnosti skupine večje tudi njene možnosti, da
kot skupina preživi in se razvija. Potemtakem so posamezniki motivirani, da sestavljajo močno in zdravo skupino. Na podlagi modela vitalnosti se razmerja med etno-lingvističnimi skupinami ne odvijajo v
družbenem vakuumu, temveč na njih vplivajo situacijske in strukturne spremenljivke, ki pogosto določajo socialno-psihološko klimo, znotraj katere se oblikujejo medetnični odnosi. Glede na stopnjo jezikovne
vitalnosti etnične skupnosti (objektivne in pridobljene), se bodo pripadniki različnih etnij v različnih medetničnih situacijah torej tudi drugače obnašali. Poleg
tega so socialno-psihološki procesi, ki se odvijajo med
različnim etničnimi skupinami, v dobršni meri odvisni
od stopnje vitalnosti etnij, ki so v stiku. Tudi socialne
in ekonomske spremembe med etnijami vplivajo na
same dejavnike vitalnosti in posledično tudi na razmerje, ki vlada med večino in manjšino.
La vitalità di una lingua è legata a diversi fattori.
Secondo Giles e altri23, la vitalità etnolinguistica di un
gruppo linguistico rispetto ad altri gruppi linguistici
si basa sulla sua demografia, sul supporto istituzionale
e sul suo status. Da un punto di vista socio-psicologico
Giles e gli altri studiosi considerano che la vitalità del
gruppo etnolinguistico è “ciò che rende un gruppo capace di comportarsi come una distinta e attiva entità
collettiva in situazioni di intergruppo”24. Ciò significa
che maggiore è la vitalità di un gruppo, superiori sono
le sue possibilità di sopravvivere e prosperare come
gruppo. Di conseguenza gli individui sono motivati a
far parte di un gruppo forte e sano. Secondo il modello
della vitalità, le relazioni tra i gruppi etnolinguistici
non si attuano nel vuoto sociale, ma sono influenzate
da variabili situazionali e strutturali, che spesso determinano il clima socio-psicologico, all’interno del
quale prendono forma le relazioni interetniche. In base
al grado di vitalità linguistica della comunità etnica
(obiettiva e percepita), gli appartenenti a diverse etnie
si comporteranno di conseguenza anche in maniera
diversa nelle diverse situazioni interetniche. Inoltre, i
processi socio-psicologici che avvengono tra i diversi
gruppi etnici sono in buona parte dipendenti dal grado
di vitalità delle etnie a contatto. A sua volta, anche il
cambiamento sociale ed economico tra le etnie comporta un mutamento degli stessi fattori della vitalità e
a seguire del rapporto intercorrente tra maggioranza e
minoranza.
Il modello comprende tre fattori che influenzano questa vitalità: lo status, la demografia e il sostegno istituzionale. Le variabili di status sono “quelle
Model vključuje tri dejavnike, ki vplivajo na vitalnost: status, demografijo in institucionalno podporo. Statusne spremenljivke so “tiste, ki pripadajo določeni obliki prestižnih spremenljivk jezikovne skupine
v medskupinskem kontekstu”25. To pomeni, da z višV zvezi s tem modelom je bila tudi opravljena evalvacija na
podlagi subjektivne percepcije etno-lingvistične vitalnosti z
ustreznim vprašalnikom. Uporabljen je bil na vzorcu Italijanov, ki
prebivajo na istrsko-kvarnerskem območju. Podatki, ki primerjajo
percepcijo vitalnosti italijanske skupnosti in percepcijo vitalnosti
slovenske/hrvaške večine, kažejo občutno nižje vrednotenje
položaja CNI (Italijanske narodnostne skupnosti) za skoraj vse
strukturne spremenljivke. Inka Štrukelj, Nekatere razsežnosti
etnolingvistične vitalnosti, v Uporabno jezikoslovje, v I. Štrukelj
(ur.), Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije,
Ljubjana 1989, str. 724.
24
Giles et al., op. cit., str. 308.
25
Prav tam, str. 309.
23
Questo modello è stato anche sottoposto a verifica attraverso
una valutazione basata sulla percezione soggettiva della
vitalità etnolinguistica, mediante apposito questionario, ed è
stato applicato su un campione di italiani residenti nell’Istroquarnerino. I dati che mettono a confronto la percezione della
vitalità della comunità italiana e di quella della maggioranza
slovena/croata, indicano una valutazione significativamente
inferiore sulla posizione della CNI per quasi tutte le variabili
strutturali. Inka Štrukelj, Nekatere razsežnosti etnolingvistične
vitalnosti, in Uporabno jezikoslovje, I. Štrukelj (cur.), Zveza
društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Ljubjana 1989, p.
724.
24
Giles et al., op. cit., p. 308.
23
35
jim statusom skupine naraščata tudi njena vitalnost in
njena zaželenost. Statusne spremenljivke so štiri, prva
je ekonomska, ki se nanaša na obseg nadzora, ki ga
ima neka skupina nad materialnimi in finančnimi dobrinami svoje skupnosti. Ta dejavnik je mogoče določiti za vsako državo posebej na podlagi razpoložljivih
podatkov za število domačih govorcev jezika (native
speakers) in ob upoštevanju BDP posamezne države.
Druga statusna spremenljivka je socialni status,
ki se nanaša na podobo skupine, kako se vidijo sami
in kakšni so v očeh drugih skupin.
Tretja statusna spremenljivka je zgodovinsko-socialna spremenljivka. Zgodovina jezika, vrednost
in njegova stopnja prestiža glede na jezik prevladujoče skupine prav tako lahko pomenijo nekaj, na kar so
lahko ponosni ali česar se sramujejo. Četrto spremenljivko, povezano s socialnim statusom jezika, lahko
razdelimo na status znotraj skupnosti (kaj menijo pripadniki o svojem jeziku) in na status zunaj skupnosti
(kaj menijo druge skupine o tem jeziku).
Drugi dejavnik, ki vpliva na vitalnost, je povezan
z demografskimi spremenljivkami. Lahko ga razdelimo na dva poddejavnika: dejavnik razpršenosti in dejavnik zgoščenosti skupine.
Spremenljivke razpršenosti skupine so povezane
z relativno številčnostjo skupine in z njeno koncentracijo na ozemlju. Prav tako pomembno je število članov, ki jih ima skupina glede na prevladujočo skupino.
Drugi poddejavnik je zgoščenost skupine: absolutno
število pripadnikov skupine, stopnja natalitete glede
na prevladujočo skupino, mešani zakoni, imigracija in
emigracija.
Prisilna emigracija ima lahko precejšnje učinke
na vitalnost skupine, kot v primeru Romov in Judov.
Tretji dejavnik, ki vpliva na vitalnost, je institucionalna podpora določeni skupini. Ta se nanaša na
pomoč, ki jo skupina prejema od nacionalnih ali regionalnih institucij. Povezana je tudi s stopnjo organiziranosti skupine. Skupina, ki se je sposobna ustrezno
organizirati, ima več možnosti za preživetje. Omenjena taksonomija je bila uporabljena pri raziskavah
medskupinskih in znotrajskupinskih identitet na socialno-psihološkem področju. Navedeni pristopi so prispevali k raziskavam jezika kot pomembni dimenziji
etnične identitete, vendar so bili deležni tudi kritike26.
che appartengono ad una configurazione delle variabili di prestigio del gruppo linguistico nel contesto
intergruppo”25. Ciò significa che maggiore è lo status
di un gruppo superiore è la sua vitalità e più esso sarà
appetibile. Ci sono quattro variabili di status, la prima
è quella economica, che si riferisce alla misura in cui
un gruppo ha il controllo sui beni materiali e finanziari della propria comunità. Questo fattore è calcolabile
paese per paese sulla base dei dati disponibili per il
numero di native speakers in riferimento al PIL del
paese.
Un’altra variabile di status è lo status sociale, che
si riferisce all’immagine del gruppo, come essi si vedono e come sono visti dagli altri gruppi.
La terza variabile di status è la variabile storicosociale. La storia di una lingua, il valore e il suo grado
di prestigio in rapporto alla lingua del gruppo dominante possono anche essere qualcosa di cui essere fieri
o di cui vergognarsi. La quarta variabile, relativa allo
status sociale della lingua, può essere divisa in status
interno alla comunità (cosa pensano gli appartenenti
della loro lingua) e lo status al di fuori della comunità
(cosa pensano gli altri gruppi della medesima lingua).
Un secondo fattore che influenza la vitalità ha a
che fare con le variabili demografiche. Questo può essere suddiviso in due sub-fattori: di distribuzione e di
consistenza del gruppo.
Le variabili di distribuzione del gruppo hanno a
che fare con il numero relativo di un gruppo e con
la sua concentrazione sul territorio. Altrettanto importanti sono il numero di membri che il gruppo ha
rispetto a quello dominante. Il secondo sub-fattore è
la consistenza del gruppo: numero assoluto degli appartenenti a un gruppo, il tasso di natalità rispetto a
quello del gruppo dominante, i matrimoni misti, l’immigrazione e l’emigrazione.
L’emigrazione forzata può avere degli effetti importanti sulla vitalità di un gruppo, come nel caso dei
Rom e degli Ebrei.
Il terzo fattore che influenza la vitalità è
il supporto istituzionale di un gruppo. Questo
riferisce all’aiuto che un gruppo riceve da parte delle
istituzioni nazionali o regionali. Esso si riferisce anche
alla misura in cui un gruppo si organizza. Un gruppo
capace di organizzarsi debitamente ha più possibilità
di sopravvivere. Questa tassonomia è stata utilizzata
negli studi delle identità intergruppo e intragruppo in
ambito socio-psicologico. Questi approcci hanno con25
Pavlenko in Blackledge denimo menita, da je razmerje med
jezikom in identiteto zelo kompleksno in večdimenzionalno in
da zajema veliko število socialnopolitičnih, socialnoekonomskih
26
Ivi, p. 309.
36
tribuito allo studio del linguaggio come dimensione
saliente dell’identità etnica, ma sono stati anche criticati26.
3.2. Model preusmeritve procesa opuščanja jezika
oz. “Reversing Language Shift (RLS)” avtorja Joshue A. Fishmana
3.2. Il modello dell’Inversione della deriva linguistica Reversing Language Shift (RLS) di Joshua A.
Fishman
Merita un approfondimento il lavoro del sociolinguista Joshua A. Fishman sull’Inversione della deriva
linguistica “Reversing Language Shift (RLS)” del
1991. Nel suo lavoro, Reversing Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to
Threatened Languages27, ha presentato un complesso
di azioni volte a contrastare la deriva linguistica che,
attraverso diversi stadi di obsolescenza linguistica,
potrebbe portare fino alla morte della lingua stessa.
Rispetto alle altre teorizzazioni lo spostamento a livello concettuale è notevole. L’accento non è più sulle
cause che provocano la morte o l’obsolescenza della
lingua e sui tentativi per contrastare quanto più efficacemente e il più a lungo possibile la sua estinzione.
Fishman crede che la lingua debba prendere spunto
dalla moderna medicina, ovvero bisogna combattere non solo la malattia ma curare anche il benessere
della lingua. Questo determina anche una necessaria
lista di priorità nella pianificazione dell’inversione
della deriva linguistica, intesa come il tentativo delle
parti interessate, compresi individui, gruppi culturali o comunità, governi, autorità politiche, di invertire
il declino di una lingua, indispensabile se si vogliono
ottenere risultati duraturi e utili a capire anche le ragioni per cui le politiche di rivitalizzazione linguistica
minoritaria hanno conseguito risultati spesso più prossimi al fallimento che al successo. Tale processo non
avviene nel vuoto, bensì in una situazione linguistica
in cui nel repertorio di una comunità vi siano differen-
Poglobljeno obravnavo si zasluži delo sociolingvista Joshue A. Fishmana o Modelu preusmeritve
procesa opuščanja jezika – “Reversing Language
Shift (RLS)” iz leta 1991. V svojem delu Reversing
Language Shift. Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to Threatened Languages27 je predstavil skupek dejanj, usmerjenih v zaustavitev opuščanja jezika, ki preko različnih faz jezikovnega pešanja
lahko vodi celo v smrt samega jezika. V primerjavi z
drugimi teorijami gre za občuten premik na konceptualni ravni. Poudarek ni več na vzrokih, ki sprožijo
smrt ali pešanje jezika, niti na poskusih, da bi kar najbolj učinkovito in najbolj dolgoročno zaustavili njegovo izumrtje. Fishman je mnenja, da bi morali pri
jeziku vzeti za izhodišče sodobno medicino, oziroma
da ne zadošča le spopadanje z boleznijo, temveč je potrebno zdraviti tudi stanje jezika. To narekuje tudi potreben seznam prioritet pri načrtovanju preusmeritve
procesa opuščanja jezika, razumljenega kot poskus
zainteresiranih strani, vključno s posamezniki, kulturnimi skupinami ali skupnostmi, vladami in političnimi oblastmi, da spremenijo smer propadanja jezika.
Slednje je nepogrešljivo, če želimo doseči trajne rezultate, koristne tudi za razumevanje vzrokov, zaradi
katerih so politike manjšinske jezikovne revitalizacije
dosegale rezultate, ki so bili pogosteje bližje polomu
kot uspehu. Ta proces se ne zgodi v vakuumu, temveč
v jezikovni situaciji, kjer sta v repertoarju neke skupnosti zelo jasna funkcionalna diferenciacija in razdelitev rabe med različico H (visoko), ki so ji zaupane
naloge prestižnega jezika – na splošno je to jezik, ki se
uporablja pri pisanju in pri uradnih stikih – in eno (ali
več) različic L (nizka), ki se uporabljajo pri spontanih
Per esempio Pavlenko e Blackledge ritengono che il rapporto
tra lingua e identità sia molto complesso e multidimensionale
e che coinvolga un gran numero di fattori socio-politici, socioeconomici e socio-culturali che non sono inclusi nel modello
medesimo. In: Aneta Pavlenko e Adrian Blackledge, Negotiation
of Identies in Multilingual Contexts, Multilingual Matters,
Clevedon 2004. Quest’ultimo lavoro è stato anche criticato per
la difficoltà ad utilizzare delle misure oggettive. Si veda: Charles
Husband e Khan V. Saifullah, The viability of ethnolinguistic
vitality: Some creative doubts, in “Journal of Multilingual and
Multicultural Development”, Routledge Taylor and Francis
group, vol. 3, n. 3, London 1982, pp. 195-205.
27
Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and
Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages,
Multilingual matters, Clavedon 1991.
26
in socialnokulturnih dejavnikov, ki niso vključeni v sam model.
V: Aneta Pavlenko in Adrian Blackledge, Negotiation of Identies
in Multilingual Contexts, Multilingual Matters, Clevedon 2004.
Omenjeno delo je bilo tudi deležno kritik zaradi težav pri uporabi
objektivnih meril. Glej: Charles Husband in Khan V. Saifullah,
The viability of ethnolinguistic vitality: Some creative doubts,
v “Journal of Multilingual and Multicultural Development”,
Routledge Taylor and Francis group, zv. 3, št. 3, London 1982,
str. 195-205.
27
Joshua A. Fishman, Reversing Language Shift. Theoretical and
Empirical Foundations of Assitance to Threatened Languages,
Multilingual matters, Clavedon 1991.
37
ziazione funzionale e compartimentazione d’impiego
molto nette fra una varietà H (alta) cui sono demandati
compiti di lingua prestigiosa - in genere è una lingua
che si usa per lo scritto e per i rapporti formali - una
(o più) varietà L (bassa) usate nei rapporti spontanei
interpersonali, fondamentalmente orali28.
Il modello di Fishman propone una Scala di Troncamento o dissoluzione Intergenerazionale (Graded
Intergenerational Disruption Scale - GIDS)29, formata da otto gradini o stadi; sorta di guida sullo stato
di salute della lingua minoritaria, ovvero del grado in
cui questa è minacciata ed intaccata.
Il valore della scala non è solo di possedere una
struttura sequenziale per gradini o stadi della lingua,
ma principalmente quello di prevedere un piano per
l’inversione della deriva linguistica con annesso un
set di priorità. Per la loro importanza nel presente lavoro gli stadi saranno presentati brevemente e considerati uno ad uno, privilegiando la descrizione della
situazione, mentre le indicazioni di intervento saranno
considerate nelle proposte per la strategia per ragioni
di spazio.
Stadio 8: È il caso peggiore in cui si può trovare una
lingua. La maggioranza dei pochi parlanti la lingua
in recessione è gente anziana e probabilmente senza
nessuno con cui parlarla, dato che sono spesso isolati
socialmente e dispersi, fatto che rende l’interazione
raramente possibile.
Stadio 7: La lingua è usata nella comunicazione dalle
persone che hanno già superato l’età riproduttiva. Una
lingua usata dagli adulti con pochi vincoli di trasmissione è probabile muoia una volta che la generazione
più anziana sia scomparsa.
Stadio 6: È una fase cruciale in quanto la lingua in
questo stadio passa di generazione in generazione dalla famiglia ai figli, per merito dell’oralità informale
intergenerazionale e della concentrazione demografica casa-famiglia-vicinato dei parlanti e del suo elevamento a varia estensione a lingua di una comunità.
Stadio 5: È lo stadio nel quale la lingua minoritaria
parlata in casa, nella scuola e nella comunità passa
dall’oralità all’alfabetizzazione. Questa appare essere
importante per varie ragioni: facilita la comunicazione attraverso i nuovi mezzi nel tempo e nello spazio.
L’immagine e lo status stesso della lingua si accresco-
medosebnih stikih, prvenstveno ustnih28.
Fishmanov model ponuja Lestvico stopenj medgeneracijske razpoke (Graded Intergenerational
Disruption Scale – GIDS)29, ki je sestavljena iz osmih
stopenj ali faz in je neke vrste vodnik po stanju manjšinskega jezika oziroma po stopnjah njegove ogroženosti in prizadetosti.
Vrednost lestvice ni zgolj v njeni sekvenčni
zgradbi po stopnjah ali fazah jezika, temveč predvsem
v tem, da predvideva načrt za preusmeritev procesa
opuščanja jezika z dodanim seznamom prioritet. Glede na svoj pomen v tem delu bodo faze predstavljene strnjeno in obravnavane vsaka posebej, prednost
bo imel opis situacije, medtem ko bodo smernice za
ukrepe zaradi razpoložljivega prostora upoštevane v
strateških predlogih.
8. stopnja: Pomeni najslabše stanje, v katerem se lahko znajde jezik. Večina maloštevilnih govorcev pešajočega jezika so starejši ljudje, ki najverjetneje nimajo
nikogar, s katerim bi komunicirali v tem jeziku, saj
so pogosto družbeno osamljeni in razpršeni, kar pa le
redko omogoča interakcijo.
7. stopnja: Jezik pri komunikaciji uporabljajo osebe,
ki so starostno že izven rodne dobe. Jezik, ki ga uporabljajo odrasli z maloštevilnimi transmisijskimi povezavami, verjetno umre takrat, ko premine najstarejša
generacija.
6. stopnja: Je odločilna faza, saj se na tej stopnji znanje jezika prenaša iz generacije v generacijo, iz družine na potomce po zaslugi medgeneracijskega neformalnega govornega sporazumevanja in demografske
zgoščenosti govorcev (dom – družina – soseščina) ter
njegovega širjenja na jezik skupnosti.
5. stopnja: Na tej stopnji manjšinski jezik, govorjen v
družini, šoli in skupnosti, prehaja iz govorne v pisno
rabo. Ta je pomembna iz različnih vzrokov: omogoča
lažjo komunikacijo s pomočjo novih sredstev v času
in prostoru. Podoba in sam status jezika se stopnjujeta,
če je prisoten v pisni obliki, kar hkrati poveča možnosti za izražanje lastnega stališča v kulturnem, političnem in ideološkem okolju, brez pasivne podrejenosti
ali relativiziranja mnenja večine.
28
Si veda il concetto di diglossia come definito da Ferguson.
In: Pier Paolo Giglioli, Language and Social Context, Penguin
Modern Sociology Readings, Harmondsworth 1983, pp. 232251.
29
Fishman, op. cit., pp. 87-114.
Glej koncept diglosije, kot ga definira Ferguson. V: Pier
Paolo Giglioli, Language and Social Context, Penguin Modern
Sociology Readings, Harmondsworth 1983, str. 232-251.
29
Fishman, op. cit., str. 87-114.
28
38
4. stopnja: Na tej točki manjšinski jezik stopi iz svojega okvirja in se pridruži jeziku celotne skupnosti s
pomočjo obveznega osnovnega izobraževanja. Samo
demografsko in ekonomsko močna skupnost lahko relativno varno premaga to stopnjo; družba zagotavlja
podporo, ki jo potrebujejo šole v svojem prizadevanju za uspešno preusmeritev procesa opuščanja jezika
(RLS).
3. stopnja: Glede na predhodno fazo, v kateri je bila
raba omejena, manjšinski jezik sedaj vstopa v okolje
nižjih delovnih mest na lokalni/regionalni ravni, tako
med govorci manjšinskega kot med govorci večinskega jezika. Če se v tej fazi ustvari široka ekonomska
podlaga, ki bi znala preseči pobude posameznika, bi to
pomenilo dati spodbudo jeziku na področju dela oziroma ustvariti podjetja z osebjem in storitvami, kjer
bo pomembno poznati/pravilno uporabljati manjšinski jezik pri delu, in sicer ne samo na lokalni, temveč
tudi nacionalni in mednarodni ravni.
2. stopnja: Po okrepitvi področja nižjih delovnih mest
in prisotnosti jezika na lokalni/regionalni ravni, se
ta razširi na nižje vladne službe in množična občila.
Javne vladne ustanove lahko ponudijo svoje storitve
z uporabo manjšinskega jezika. Zdravstvene službe,
poštni uradi, sodišča, policija, telefonske družbe, banke in veleblagovnice lahko prav tako pokažejo voljo
do sporazumevanja v manjšinskem jeziku. Osrednja
oblast si lahko želi imeti nadzor nad službami v manjšinskih regijah, da bi tako vplivala na njihovo mnenje,
stališča, informacije in miselnost. Večja pravica do
odločanja, ki je priznana tem regijam (samostojnost30)
na izobraževalnem, ekonomskem in političnem področju, pomeni hkrati večjo moč lokalnega jezika, da
oblikuje mnenje svoje skupnosti.
no qualora sia presente in forma scritta, ampliando la
possibilità di presentare il proprio punto di vista in
ambito culturale, politico ed ideologico, senza subire
passivamente o relativizzando quello della maggioranza.
Stadio 4: A questo punto la lingua minoritaria esce
dalla sua dimensione per abbracciare quella dell’intera comunità, attraverso l’insegnamento primario
obbligatorio. Solo la comunità demograficamente ed
economicamente forte può attraversare questo stadio
con relativa sicurezza; la società provvede al supporto
di cui le scuole stesse hanno bisogno al fine di estendere con successo gli sforzi verso i livelli superiori
dell’inversione della deriva linguistica (RLS).
Stadio 3: Rispetto alla fase precedente, in cui l’uso
era limitato, ora la lingua minoritaria entra nella sfera inferiore lavorativa a livello locale/regionale sia tra
i parlanti della lingua minoritaria sia tra quelli della
maggioranza. In questa fase creare un’ampia base
economica, che sappia andare oltre alle iniziative del
singolo, significa dare impulso alla lingua nella sfera lavorativa, ovvero creare aziende con personale e
servizi dove sarà importante conoscere/usare correttamente la lingua minoritaria per lavorare, di respiro
non solo locale ma nazionale ed internazionale.
Stadio 2: Una volta consolidatasi la sfera inferiore lavorativa e la presenza a livello locale/regionale della
lingua, questa si estende nei servizi governativi a livello inferiore e nei mass media. Le istituzioni pubbliche
governative possono offrire i loro servizi per il tramite
della lingua minoritaria. I servizi sanitari, le poste, gli
organi giudiziari, la polizia, le compagnie telefoniche,
le banche e i supermercati possono anche presentare la
volontà di comunicare nella lingua minoritaria. Il potere centrale potrebbe desiderare di avere il controllo
sui servizi delle regioni minoritarie per influenzarne
le opinioni, le attitudini, le informazioni e l’ideologia.
Maggiore sarà la facoltà decisionale concessa a queste
regioni (autonomia30), in ambito educativo, economi-
Avtonomija je lahko predvsem ozemeljska in osebna. Pri prvi
ima določeno ozemlje poseben status, ki je ponavadi v skladu z
manjšinskimi interesi. Ta avtonomija dobi pomen samo, če manjšina postane večina in lahko na ta način izkoristi instrumente demokracije na podlagi večine. Druga avtonomija ni več povezana
z ozemljem, temveč s člani manjšine. To vrsto osebne avtonomije lahko opredelimo kot obliko samouprave, ki je zagotovljena
skupini preko organov ali organizacijskih struktur, ki uveljavljajo
različne pravice in pooblastila, povezane z avtonomijo. V zvezi
s tem glej: Georg Brunner in Herbert Küpper, European Options
of Autonomy: A tipology of Autonomy Models of Minority Self-Governance, v: Minority governance in Europe, K. Gál (ur.),
LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority issues, Local
Government and Public Service Reform Initiative/Open Society
Institute, Budapest 2002, str. 19-33.
30
L’autonomia può essere inquadrata sostanzialmente in territoriale e personale. Nella prima un determinato territorio è investito da uno status speciale, che di solito è in funzione degli interessi minoritari. Questa assume significato solo se in essa la minoranza diventa maggioranza e in tal modo può approfittare degli
strumenti della democrazia su base maggioritaria. Nella seconda
l’autonomia non è più in relazione al territorio ma ai membri della minoranza. Questo tipo di autonomia personale può essere definita come una forma di autogoverno garantita al gruppo, attraverso organi o strutture organizzative che esercitano vari diritti e
poteri dell’autonomia. In merito si veda Georg Brunner e Herbert
Küpper, European Options of Autonomy: A tipology of Autonomy
30
39
1. stopnja: Na zadnji stopnji se manjšinski jezik
povzpne na višjo raven izobraževalnih (fakultete),
strokovnih in vladnih dejavnosti ter večjih sredstev
obveščanja in njihove produkcije. Fishman govori o
teritorialni dvojezičnosti kot o vrhuncu procesa preusmeritve zamenjave jezika, s široko prisotnim manjšinskih jezikom na vseh ravneh javnega življenja, kar
pomeni neke vrste večjezičnost na državni ravni, ki
ga priznava jezikovna zakonodaja ali posebni zaščitni
akti. Poleg določene stopnje ekonomske neodvisnosti
obstaja tudi kulturna neodvisnost.
Aktivnosti, predlagane za “preusmeritev” stanja,
opisanega v zadnjih stopnjah, vključujejo podporo
oblasti, saj predvidevajo ciljno naravnano jezikovno
politiko in jezikovno načrtovanje. Na podlagi uradnega priznanja bi imel manjšinski jezik prost dostop do
domen, ki so bile sprva namenjene izključno različicam večinskega jezika (množična občila, obvezno izobraževanje in politična samoodločba).
Fishman poudarja, da vsaka stopnja ni nujno odvisna od svoje predhodnice, vendar tudi višjih stopenj
ne moremo šteti za stabilne, dokler predhodne stopnje
niso okrepljene ali zaščitene. Fishman prav tako ugotavlja, da je nevarno delovati zgolj z namenom doseganja zlahka prepoznavnih in otipljivih rezultatov, kot so
na primer dvojezični napisi in pojavljanje manjšinskega jezika v medijih. Te zmage, ki so jih na regionalni
ravni dosegle številne manjšine, ne morejo nadomestiti drugih ciljev, ki jih je veliko težje doseči, vendar
so trajnejši, in pri katerih se zdi teža, ki jo pripisujejo
zmagam manjšinskega jezika, pretirana. Po mnenju
omenjenega avtorja vsaka stopnja zahteva preučevanje na podlagi vprašanja, kako se lahko jezik ujema s
stopnjo 6 – Medgeneracijski prenos manjšinskega jezika. Glavna oporna točka pri ohranjanju jezika je
prav medgeneracijski prenos; brez prenosa iz družine na potomce ne bi bil noben jezik rešen pred
zamenjavo. Omenjena točka se ujema tudi z opredelitvijo socialno-psiholingvistične vitalnosti, ki jo ponuja Berruto. Glede dvojezične vzgoje je Fishman zelo
skeptičen. Če je taka vzgoja razumljena kot nekakšen
surogat ali bolje, kot nadomestek prenosa jezika od
staršev na potomce, in izpolnjuje nalogo spoznavanja
otrok z manjšinskim jezikom, bodo le redki izmed
njih uporabljali manjšinski jezik v svojem življenju
co e politico, maggiore sarà la forza della lingua locale
di forgiare le menti della propria comunità.
Stadio 1: Nell’ultimo stadio la lingua minoritaria
entra ai livelli educativi superiori (università), occupazionali, governativi e nei mezzi di comunicazione
maggiori e nelle loro produzioni. Fishman parla di un
bilinguismo territoriale come cuspide del processo di
capovolgimento della sostituzione linguistica, con una
presenza ampia della lingua minoritaria a tutti i livelli
della vita pubblica, sorta di plurilinguismo a livello
statale, riconosciuta attraverso una legislazione linguistica o atti di tutela specifici. Accanto ad un certo
grado di autonomia economica vi sarà anche quella
culturale.
Le azioni proposte per “invertire” le situazioni
descritte negli ultimi stadi implicano il supporto delle
autorità, poiché contemplano una politica e una pianificazione linguistica mirata. Con il riconoscimento del
carattere ufficiale, la lingua minoritaria avrebbe libero
accesso ai domini che erano prima esclusivi della varietà della lingua maggioritaria (mass media, educazione obbligatoria e autodeterminazione politica).
Fishman ribadisce che ogni stadio non è necessariamente dipendente da quello precedente, tuttavia,
anche gli stadi superiori non possono essere considerati stabili sino a quando quelli precedenti non sono
consolidati o messi in sicurezza. Egli evidenza anche
che è pericoloso operare unicamente per ottenere dei
risultati facilmente riconoscibili e tangibili, come ad
esempio la segnaletica bilingue e la presenza della
lingua minoritaria nei media; queste battaglie fatte e
vinte a livello regionale da molte minoranze non possono sostituirsi ad altri obiettivi ben più difficili da
conseguire, ma più duraturi, in cui appare eccessivo
il peso dato alle vittorie della lingua minoritaria. Secondo lo stesso autore ogni stadio richiede di essere
esaminato in virtù di come la lingua può essere fatta
rientrare nello stadio 6, la trasmissione intergenerazionale della lingua minoritaria. Il mantenimento
di una lingua ha come punto nevralgico o perno
proprio la trasmissione intergenerazionale; senza
trasmissione dalla famiglia ai figli nessuna lingua
si può considerare salva dalla sostituzione. Punto
che trova riscontro anche nella definizione di vitalità
socio-psicolinguistica proposta da Berruto. Sull’eduModels of Minority Self-Governance, e Minority governance in:
Europe, K. Gál (cur.), LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority issues, Local Government and Public Service Reform Initiative/Open Society Institute, Budapest 2002, pp. 19-33.
40
in pri vzgoji lastnih otrok. Čeprav nek otrok odlično
usvoji znanje manjšinskega jezika, bodisi v govorjeni ali pisni obliki, bi jeziku brez občutne družbene in
ekonomske podpore izven šole lahko grozilo usihanje
in smrt. Jeziku, ki se ga otroci učijo v razredu, utegne
groziti nevarnost, da postane zgolj šolski jezik. Če želimo jeziku omogočiti, da preživi v posamezniku, je
potrebno, da je le-ta povezan z jezikovno skupnostjo
v času šolanja, predvsem pa po njem. Sistem podpore
in priznanj za rabo manjšinskega jezika pred vstopom
v šolo, izven šole in po končanem šolanju je nujno
potreben. Pri tem je bistvena ukoreninjenost jezika v
vsakdanjem jeziku, v trikotniku družina – soseščina
– skupnost. Če se to ne zgodi, je malo verjetno, da bi
otroci, vzgojeni dvojezično, prenesli znanje manjšinskega jezika na naslednjo generacijo.
Pri jezikovnem oživljanju ni potrebno prestopiti
le ene stopnice naenkrat. Nešteto dejavnikov pri spreminjanju jezikovne situacije je med seboj zelo zapleteno povezanih. Pri 2. stopnji, na primer, je mogoče
utrditi tudi nekatere elemente prejšnje stopnje. Jezik
na 6. stopnji lahko vključuje organizacijo dolgoročnega načrtovanja, da si zagotovi višje stopnje.
cazione bilingue Fishman appare essere molto scettico. Se questa viene intesa come un surrogato o meglio
un sostituto della trasmissione parentale, assolvendo
al compito di iniziare i bambini alla lingua minoritaria, pochi fra questi saranno quelli che useranno la
lingua minoritaria nella propria vita e nell’educazione
con i propri figli. Anche se un bambino acquisisce ottimamente sia nella forma parlata sia scritta la lingua
minoritaria, senza un considerevole sostegno comunitario ed economico fuori dalla scuola, la lingua potrebbe correre il rischio di appassire e di morire. Una
lingua appresa in classe può correre il rischio di diventare una lingua solo da scuola. Per far sopravvivere
una lingua entro l’individuo è necessario che esso sia
legato alla comunità linguistica durante il periodo scolastico, ma soprattutto dopo. Un sistema di supporto e
di ricompense dell’uso della lingua minoritaria prima
della scuola, fuori e dopo di essa è necessario. Il punto
qui è il radicamento della lingua nella vita quotidiana
del triangolo famiglia-vicinato-comunità. Qualora ciò
non avvenga è poco probabile che i bambini educati in
modo bilingue passino la lingua minoritaria alla prossima generazione.
Nel revival linguistico non è necessario fare un
gradino alla volta. La miriade di fattori nel ribaltamento della situazione linguistica sono collegati in
modi complessi. Ad esempio allo stadio 2 si possono
ancora mettere “in sicurezza” gli elementi dello stadio precedente. Una lingua allo stadio 6 può vedere
l’organizzazione di una pianificazione a lungo termine
per assicurarle gli stadi superiori.
3.3. Devet parametrov ali dejavnikov organizacije
UNESCO
Drugi teoretski pristop, ki je povezan z vprašanjem jezikovne vitalnosti, bo predstavljen in dopolnjen zaradi svoje večje uporabne razumljivosti in
svoje močne povezanosti z usmeritvami na podlagi
Fishmanove lestvice GIDS. Ta model, imenovan Jezikovna vitalnost in ogroženost – “Language vitality
and endangerment”31, je pripravila za ta namen izbrana skupina strokovnjakov za ogrožene jezike, v okviru
enote za nesnovno kulturno dediščino pri Unescu.
Pristop je potrebno razumeti kot smernico, ki jo
je mogoče prilagoditi različnim lokalnim razmeram,
in predvideva navzočnost vsaj ene analize jezika,
opravljene na kraju samem.
Omenjeni pristop obravnava devet parametrov
oziroma dejavnikov, ki imajo lahko stopnje od 0 do
3.3. I nove parametri o fattori dell’UNESCO
Un altro approccio teorico, relativo alla questione della vitalità della lingua, sarà presentato ed integrato per la sua maggiore facilità applicativa e i suoi
forti legami con le impostazioni alla base della GIDS
di Fishman. Questo modello denominato Vitalità
della lingua e messa in pericolo “Language vitality
and endangerment”31 è stato elaborato da un gruppo
di esperti ad hoc sulle lingue in pericolo, nell’ambito dell’Unità del Patrimonio Culturale Immateriale
Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment (Document adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding
of endangered Languages, Paris 10-12 marzo 2003. Disponibile
anche su: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN.
pdf (consultato il 10.4.2012).
Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment (Document adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding
of endangered Languages, Paris 10.-12. marec 2003. Na voljo
tudi na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN.
pdf (citirano 10.4.2012).
31
31
41
dell’UNESCO.
5, kjer nič predstavlja popoln prehod k drugemu jeziku, ki se v Unescovi terminologiji imenuje jezikovna
smrt, pet pa predstavlja njegovo največjo vitalnost in
je opredeljen kot popolnoma brez nevarnosti. Medgeneracijski prenos jezika, ki ga ponuja Fishmanova
lestvica GIDS, je ohranjen tudi v pričujočem delu
kot osrednji dejavnik vitalnosti. Poleg nje smo vključili nove elemente za ocenjevanje vpliva, ki ga lahko ima odnos do jezika na njegovo vitalnost. Prvih
šest dejavnikov ocenjuje vitalnost nekega jezika in
njegovo morebitno stanje ogroženosti, druga dva dejavnika ocenjujeta odnos do jezika, dodatni dejavnik
pa je namenjen ocenjevanju potrebe po dokumentiranju jezikovne dediščine. Vitalnost jezikov se občutno
spreminja glede na različne razmere, ki vladajo v jezikovnih skupnostih. Vsak uporabnik bi moral teorijo
prilagoditi lokalnim razmeram in specifičnim ciljem,
zastavljenim v raziskavi.
Analizo dejavnikov lahko uporabi bodisi jezikovna skupnost kot sredstvo za določanje politik, ki
jih je potrebno sprejeti, bodisi drugi uradni ali prostovoljni organi, ki so zainteresirani za ohranitev jezika,
za njegovo revitalizacijo, razvoj opismenjevanja ali
dokumentiranja.
V nadaljevanju bomo v zelo strnjeni obliki predstavili dejavnike, prevedene iz angleškega jezika32 s
strani različnih avtorjev.
L’approccio deve essere inteso come una linea
guida adattabile ad una varietà di situazioni locali e
presuppone la presenza di almeno una analisi sulla lingua condotta in situ.
Questo individua nove parametri o fattori, i quali possono avere livelli compresi tra 0 e 5, dove zero
rappresenta il passaggio completo ad un’altra lingua,
chiamato nel gergo dell’UNESCO come morta, e cinque rappresenta la sua massima vitalità e viene definita come esente da alcun pericolo. La trasmissione
intergenerazionale della lingua proposta dalla Scala
GIDS di Fishman è stata mantenuta anche nella presente come fattore centrale per la vitalità. Accanto ad
essa sono stati introdotti nuovi elementi per valutare
l’influenza che gli atteggiamenti verso la lingua possono avere sulla vitalità della stessa. I primi sei fattori
valutano la vitalità di una lingua e il suo eventuale stato di minaccia, altri due fattori valutano gli atteggiamenti verso la lingua, e un ulteriore fattore è chiamato
a valutare l’urgenza a documentare il patrimonio linguistico. La vitalità delle lingue varia notevolmente
a seconda delle diverse situazioni delle comunità linguistiche. Ogni fruitore dovrebbe adattare la teoria al
contesto locale e allo scopo specifico perseguito nella
ricerca.
L’esame dei fattori può essere utilizzato sia da una
comunità linguistica come strumento per determinare
le politiche da adottare che da altri organismi, di natura ufficiale o volontaria, interessati al mantenimento
della lingua, alla sua rivitalizzazione, al suo sviluppo
nell’alfabetizzazione o nella documentazione.
Di seguito saranno tratteggiati in forma molto
sintetica i fattori, tradotti da chi scrive dalla lingua inglese32.
Si fa presente al lettore che possono essere presenti diverse
traduzioni dei fattori del modello in questione da parte di altri
autori.
32
Bralca seznanjamo o možnosti obstoja različnih prevodov dejavnikov obravnavanega modela s strani različnih avtorjev.
32
42
Fattore 1: Trasmissione intergenerazionale della
lingua
1. dejavnik: Medgeneracijski prenos jezika
Tab. 1: UNESCO Fattore 1: Trasmissione intergenerazionale
Tab. 1: Unescov dejavnik 1: Medgeneracijski prenos
Grado di
minaccia
Popolazione parlante
Stopnja
ogroženosti
Livello di
vitalità
Raven
vitalnosti
Populacija govorcev
Sicura
5
La lingua è usata da tutta la popolazione a
partire dai bambini.
Varen
5
Jezik uporablja celotna populacija, od otrok
dalje.
Minacciata
4
La lingua è usata da alcuni bambini in tutti
i domini; mentre è usata da tutti i bambini
in domini limitati.
Ogrožen
4
Jezik uporabljajo nekateri otroci v vseh
domenah; vsi otroci pa ga uporabljajo v
omejenih domenah.
Decadente
3
La lingua è usata dalla generazione
parentale a salire con l’età.
Razpadajoč
3
Jezik uporablja generacija staršev, naraščajoče
s starostjo.
Moribonda
2
La lingua è usata dalla generazione dei
nonni.
Izumirajoč
2
Jezik uporablja generacija starih staršev.
Assente
1
La lingua è usata da pochi parlanti della
generazione dei bisnonni.
Na robu
izumrtja
1
Jezik uporabljajo redki govorci generacije
prastarih staršev.
Morta
0
Non esistono parlanti.
Mrtev
0
Govorcev ni.
Fattore 2: Numero assoluto di parlanti
2. dejavnik: Absolutno število govorcev
Oltre a registrare il numero assoluto di parlanti, i
dati a cui si fa riferimento e le fonti devono essere registrate e controllate in rapporto alla loro affidabilità.
Poleg registriranja absolutnega števila govorcev
je potrebno referenčne podatke in vire zabeležiti in
preveriti glede na njihovo verodostojnost.
Fattore 3: Percentuale di parlanti sulla popolazione totale
3. dejavnik: Delež govorcev v celotni populaciji
Število govorcev v skupini glede na celotno populacijo je najpomembnejši kazalnik vitalnosti jezika
v primerjavi z absolutno številčnostjo populacije govorcev:
Il numero di parlanti di un gruppo in rapporto
alla popolazione totale è un indicatore della vitalità
della lingua più significativo rispetto al numero assoluto della popolazione dei parlanti:
Tab. 2: Unescov dejavnik 3: Delež govorcev v celotni populaciji
Tab. 2: UNESCO Fattore 3: Percentuale di parlanti sulla popolazione totale
Percentuale di parlanti sulla
popolazione di riferimento
Stopnja
ogroženosti
Raven
vitalnosti
5
Tutti parlano la lingua.
Ni ogrožen
5
Jezik govorijo vsi.
Minacciata
4
Quasi tutti parlano la lingua.
Ogrožen
4
Jezik govorijo skoraj vsi.
Decadente
3
La maggioranza parla la lingua.
Razpadajoč
3
Jezik govori večina.
Moribonda
2
La minoranza parla la lingua.
Izumirajoč
2
Jezik govori manjšina.
Assente
1
In pochi parlano la lingua.
Na robu izumrtja
1
Jezik govorijo redki.
Morta
0
Nessuno parla la lingua.
Mrtev
0
Jezika ne govori nihče.
Grado di
minaccia
Livello di
vitalità
Assente
43
Delež govorcev v referenčni populaciji
Fattore 4: Cambiamento dei domini d’uso della
lingua
4. dejavnik: Sprememba domen rabe jezika
Il fattore chiarisce e valuta dove e con chi la lingua viene utilizzata e in quali occasioni. Quanto più
la lingua è usata, in modo coerente e continuato, tanto più forte essa risulta essere. L’ideale sarebbe una
lingua usata in tutti i domini (uso universale).
Dejavnik pojasnjuje in ocenjuje, kje in s kom se
uporablja jezik in ob kakšnih priložnostih. Bolj ko se
jezik dosledno in neprekinjeno uporablja, toliko močnejši postane. Idealno bi bilo, da bi se jezik uporabljal
v vseh domenah (splošna raba).
Tab. 3: UNESCO Fattore 4: Cambiamento dei domini d’uso
della lingua
Tab. 3: Unescov dejavnik 4: Sprememba domen rabe jezika
Stato di vitalità
Stopnja
vitalnosti
Livello di Domini e funzioni
vitalità
Uso universale
Parità multilinguistica
5
La lingua è usata in tutti i domini e in
tutte le funzioni.
Splošna raba
5
Jezik se uporablja v vseh domenah in v vseh
funkcijah.
4
Coesistono una lingua dominante e una
non dominante con funzioni diverse
(diglossia).
Večjezična
enakost
4
Sobivanje prevladujočega in podrejenega
jezika z različnimi funkcijami (diglosija).
La lingua è presente nei domini
domestici e in molte funzioni, ma la
lingua dominante incomincia ad erodere
il dominio domestico (bilinguismo
ricettivo)33.
Domene v
upadanju
3
Jezik je prisoten v družinskih domenah in
v številnih funkcijah, vendar prevladujoči
jezik začenja spodjedati družinsko domeno
(receptivna dvojezičnost)33.
Omejene in
formalne
domene
2
Jezik se uporablja v nekaterih precej
omejenih družbenih domenah in v
zelo formalnih okoliščinah (prireditve,
svečanosti).
Strogo
omejene
domene
1
Jezik se uporablja v redkih in precej zaprtih
domenah in v maloštevilnih funkcijah.
Mrtva
0
Jezik se ne uporablja v nobeni domeni in v
nobeni funkciji.
Domini in calo
3
Domini limitati e
formali
2
Domini severamente limitati
Morta
Raven
Domene in funkcije
vitalnosti
La lingua è usata in alcuni domini sociali
assai limitati e in situazioni molto
formali (festival, cerimonie …).
1
La lingua è usata in pochi e assai ristretti
domini e per poche funzioni.
0
La lingua non è usata in nessun dominio
e per nessuna funzione.
Fattore 5: Risposta ai nuovi domini e media
I nuovi domini della lingua sono ad esempio le
scuole, le nuove occupazioni, i nuovi media, compresi
i mezzi radiotelevisivi ed internet.
5. dejavnik: Odziv na nove domene in medije
Nove domene rabe jezika so na primer šole, nova
področja zaposlovanja, novi mediji, vključno z radiem, televizijo in svetovnim spletom.
Tab. 4: UNESCO Fattore 5: Risposta ai nuovi domini e ai media
Tab. 4: Unescov dejavnik 5: Odziv na nove domene in medije
Stato di
vitalità
Livello di
vitalità
Nuovi domini e media accolti dalla lingua in
pericolo
Stopnja
vitalnosti
Dinamica
5
La lingua è usata in tutti i nuovi domini.
Dinamična
5
Jezik se uporablja v vseh novih domenah.
Robusta/
attiva
4
La lingua è usata in quasi tutti i nuovi domini.
Trdna/aktivna
4
Jezik se uporablja v skoraj vseh novih
domenah.
Ricettiva
3
La lingua è usata in molti dei nuovi domini.
Receptivna
3
Jezik se uporablja v mnogih novih domenah.
Reattiva
2
La lingua è usata in qualche nuovo dominio.
Reaktivna
2
Jezik se uporablja v nekaterih novih domenah.
Raven Nove domene in mediji, ki jih sprejme
vitalnosti ogroženi jezik
Otroci imajo delno znanje zadevnega jezike, med odraslimi
prevladuje dvojezičnost
33
I bambini hanno una conoscenza parziale della lingua in questione, tra gli adulti domina il bilinguismo.
33
44
Minimale
1
La lingua è usata in pochi dei nuovi domini.
Minimalna
1
Jezik se uporablja v redkih novih domenah.
Inattiva
0
La lingua non è usata in alcuno dei nuovi
domini.
Neaktivna
0
Jezik se ne uporablja v nobeni novi domeni.
6. dejavnik: Gradiva za jezikovno izobraževanje
in opismenjevanje
Fattore 6: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione nella lingua
Večja raznolikost gradiv, uporabljenih pri poučevanju, pomeni hkrati večjo moč jezika.
Maggiore è la varietà dei materiali utilizzati per
l’istruzione più la lingua è forte.
Tab. 5: Unescov dejavnik 6: Gradiva za jezikovno izobraževanje in opismenjevanje
Tab. 5: UNESCO Fattore 6: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione nella lingua
Livello
Raven
Accessibilità dei materiali scritti
Dostopnost pisnih gradiv
5
Določen je pravopis, tradicija opismenjevanja s slovnicami,
slovarji, besedili, literaturo in sodobnimi sredstvi obveščanja.
Pisni jezik se uporablja v upravi in v izobraževanju.
4
Obstajajo pisna gradiva, otroci se v šoli opismenijo. Pisni jezik
se ne uporablja v upravnih organih.
4
I materiali scritti esistono e a scuola i bambini vengono
alfabetizzati nella lingua. La lingua scritta non è utilizzata
nell’amministrazione.
3
Obstajajo pisna gradiva in otroci se v šoli lahko spoznavajo s
pisno obliko jezika. Opismenjevanje ne poteka prek tiska.
3
I materiali scritti esistono e i bambini possono essere
introdotti alla forma scritta della lingua a scuola.
L’alfabetizzazione non è promossa attraverso la stampa.
2
Obstajajo pisna gradiva, vendar so uporabna le za nekatere
člani skupnosti; za druge imajo lahko simbolni pomen.
Opismenjevanje ni del šolskega kurikuluma.
1
Praktični pravopis je na voljo skupnosti in pisnim virom.
2
I materiali scritti esistono, ma possono essere utili solo per
alcuni membri della
comunità; per gli altri possono avere un significato simbolico.
L’alfabetizzazione nella lingua non è parte del curriculum
scolastico.
0
Skupnost nima na voljo nobenega pravopisa.
1
Un’ortografia pratica è a disposizione della comunità e delle
fonti scritte.
0
Nessuna ortografia è a disposizione della comunità.
5
C’è una ortografia stabilita, una tradizione d’alfabetizzazione
con grammatiche, dizionari, testi, letteratura e mezzi
di comunicazione odierni. La lingua scritta è utilizzata
nell’amministrazione e nell’istruzione.
7. in 8. dejavnik se nanašata na odnos in politike na lokalni, regionalni in/oziroma nacionalni ravni.
7. dejavnik: Odnos do jezika in politik, vključno z
uradnim statusom in rabo jezika, na vladni in institucionalni ravni
I fattori 7 e 8 si rivolgono agli atteggiamenti e
alle politiche a livello locale, regionale e/o nazionale.
Ta dejavnik opozarja na odnos oseb izven jezikovne skupnosti do zadevnega jezika. Vlade in institucije spodbujajo eksplicitne politike in/oziroma impliciten odnos do prevladujočih in podrejenih jezikov.
Fattore 7: Atteggiamento a livello governativo ed
istituzionale verso la lingua e verso le politiche,
compreso lo status ufficiale e l’uso della stessa
Questo fattore evidenzia gli atteggiamenti delle
persone esterne alla comunità linguistica verso la lingua in questione. I governi e le istituzioni promuovono delle esplicite politiche e/o atteggiamenti impliciti
verso le lingue dominanti e subordinate.
45
Tab. 6: UNESCO Fattore 7: Atteggiamento a livello governativo
ed istituzionale verso la lingua e verso le politiche, compreso lo
status ufficiale e l’uso della stessa.
Tab. 6: Unescov dejavnik 7: Odnos do jezika in politik,
vključno z uradnim statusom in rabo jezika, na vladni in institucionalni ravni
Grado di
sostegno
Atteggiamento a livello governativo ed
istituzionale
Stopnja
podpore
5
Tutte le lingue sono protette.
5
Vsi jeziki so zaščiteni.
Sostegno
differenziato
4
Le lingue minoritarie sono protette
primariamente come lingue nei domini
privati. L’uso della lingua è prestigioso.
Enakovredna
podpora
Diferencirana
podpora
4
Assimilazione
passiva
Manjšinski jeziki so zaščiteni predvsem kot
jeziki v zasebnih domenah. Raba jezika je
prestižna.
3
3
Ne obstajajo eksplicitne politike v podporo
manjšinskim jezikom; večinski jezik
prevladuje v javnih domenah.
Aktivna
asimilacija
2
Vlada spodbuja asimilacijo v prid
prevladujočega jezika.
Manjšinski jeziki nimajo nobene zaščite.
Livello di
vitalità
Uguale sostegno
Non esistono politiche esplicite a sostegno
delle lingue minoritarie; la lingua
dominante prevale nei domini pubblici.
Raven
Odnos na vladni in institucionalni ravni
vitalnosti
Pasivna
asimilacija
Assimilazione
attiva
2
Il governo incoraggia l’assimilazione in
direzione della lingua dominante.
Non vi è alcuna protezione per le lingue
minoritarie.
Assimilazione
forzata
1
La lingua dominante è l’unica lingua ufficiale, mentre le altre lingue non dominanti
non sono né riconosciute né protette.
Prisilna
asimilacija
1
Prevladujoči jezik je edini uradni jezik,
medtem ko drugi, podrejeni jeziki, niso ne
priznani ne zaščiteni.
Vietata
0
Le lingue minoritarie sono proibite.
Prepovedan
0
Manjšinski jeziki so prepovedani.
Fattore 8: Atteggiamenti dei membri della Comunità verso la propria lingua
8. dejavnik: Odnos pripadnikov skupnosti do svojega jezika
Questo fattore riguarda gli atteggiamenti degli
appartenenti alla comunità linguistica verso la loro
lingua. Questi siano essi positivi, indifferenti o negativi, vanno ad interagire con le politiche governative e
si traducono in pressioni sociali volte a condizionare
l’ampiezza d’uso della lingua nei diversi domini.
Ta dejavnik je povezan z odnosom pripadnikov
jezikovne skupnosti do svojega jezika. Ne glede na to,
ali je ta odnos pozitiven, indiferenten ali negativen,
prihaja do njegove interakcije z vladnimi politikami in
se spreminja v družbeni pritisk, namenjen ustvarjanju
pogojev za širšo rabo jezika v različnih domenah.
Tab. 7: UNESCO Fattore 8: Atteggiamenti dei membri della Comunità verso la loro lingua
Tab. 7: Unescov dejavnik 8: Odnos pripadnikov skupnosti do
svojega jezika
Raven Odnos skupnosti do svojega jezika
Livello Atteggiamenti della Comunità verso la loro lingua
5
Tutti i membri danno valore alla loro lingua e desiderano la sua
promozione.
4
La maggior parte dei membri sostiene il mantenimento della lingua.
3
Molti membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri
sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua.
2
Alcuni membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri
sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della lingua.
1
Solo pochi membri sostengono il mantenimento della lingua, gli
altri sono indifferenti o addirittura sostengono la perdita della
lingua.
0
Nessuno si preoccupa se la lingua va a perdersi, tutti preferiscono
usare la lingua dominante.
46
5
Vsi pripadniki cenijo svoj jezik in si želijo njegove promocije.
4
Večina pripadnikov podpira ohranjanje jezika.
3
Številni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so
ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika.
2
Nekateri pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so
ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika.
1
Le maloštevilni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so
ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika.
0
Nikogar ne skrbi, če bo jezik izginil, vsi raje uporabljajo večinski
jezik.
Fattore 9: Quantità e qualità della documentazione
9. dejavnik: Količina in kakovost dokumentacije
Una comunità linguistica dovrebbe avere idealmente
un’abbondanza di materiali trascritti, tradotti e analizzati. Questi dovrebbero includere grammatiche e
dizionari completi, testi di ampia divulgazione e abbondanti registrazioni audio e video di alta qualità.
Maggiore è la disponibilità di materiali storici e contemporanei nella lingua tanto più forte è la stessa.
Jezikovna skupnost bi morala v idealnih pogojih imeti obilico zapisanega, prevedenega in analiziranega
gradiva. Gradiva bi morala vključevati celovite slovnice in slovarje, besedila za široko objavo in dovolj
kakovostnih avdio in video posnetkov. Če ima jezik
na voljo več zgodovinskega in sodobnega gradiva, to
pomeni tudi njegovo večjo moč.
3.3.1 Fattori aggiuntivi al modello dell’UNESCO
3.3.1 Dodatni dejavniki k modelu Unesca
Per contestualizzare il modello teorico dell’UNESCO con la realtà preposta ad analisi, con il fine di
contribuire alla teorizzazione e alla ricerca in questo
campo, sono stati aggiunti due ulteriori fattori. Si tratta
del fattore 10, che analizza gli atteggiamenti dei membri della maggioranza (linguistica e culturale) verso la
lingua (e cultura) minoritaria, ritenuto oltremodo importante per verificare se e in quale misura la società
locale riconosce una posizione particolareggiata alla
lingua e ne desidera la sua promozione. Il fattore 11,
il quale analizza la dispersione dei parlanti della comunità linguistica, invece approfondisce la concentrazione linguistica sul territorio. Questa si muove lungo
un continuum che va dall’isola linguistica frammista o
meno a vario grado ad altri gruppi all’area linguisticamente compatta con scarsa presenza o alcuna di altri
parlanti. Si presenteranno a seguire entrambi i fattori,
i quali trovano importanti richiami in altre importanti
teorizzazioni sull’argomento.
Pri umeščanju Unescovega teoretskega modela v
kontekst s skupnostjo, ki je vključena v analizo, smo
želeli prispevati k teoretizaciji in raziskavam na tem
področju, zato smo dodali še dva dejavnika. Gre za 10.
dejavnik, ki preučuje odnos pripadnikov večine (jezikovne in kulturne) do jezika (in kulture) manjšine, ki
se šteje kot nadvse pomemben za preverjanje, ali in
v kolikšni meri lokalna skupnost prepoznava poseben
položaj jezika in si želi njegovega napredovanja. 11.
dejavnik, ki ocenjuje razpršenost govorcev jezikovne
skupnosti, pa podrobneje obravnava jezikovno zgoščenost na področju. Slednja se giblje vzdolž premice,
ki poteka od bolj ali manj razpršenega jezikovnega
otoka do ostalih skupin, vse do jezikovno kompaktnega območja z majhnim številom ali odsotnostjo
drugih govorcev. V nadaljevanju bosta predstavljena
oba dejavnika, ki se pomembno navezujeta na ostala
pomembna teoriziranja na to temo.
10. dejavnik: Odnos pripadnikov večine do manjšinskega jezika.
Fattore 10: Atteggiamenti dei membri della maggioranza verso la lingua non dominante.
Ta dejavnik je povezan z odnosom pripadnikov
večinske lokalne jezikovne skupnosti do jezika manjšinske skupine. Ponovno bomo obravnavali zgodovinsko-socialno spremenljivko, natančneje status izven
skupnosti (kaj menijo druge skupine istega jezika)
pri Gilesovem, Bourhisovem in Taylorjevem modelu
etno-lingvistične vitalnosti.
V evropskem sistemu reorganizacije lokalnih
oblasti na teritorialni podlagi si bodo regionalne in lokalne skupnosti v bližnji prihodnosti zagotovile vedno
večja nova področja in pristojnosti. Večja samostojnost pri političnem, gospodarskem, socialnem in jezikovnem upravljanju ozemlja bo v vse večji meri dodeljena lokalni družbi, kar pomeni večinski jezikovni
skupnosti. Razmerje med jezikovnimi skupnostmi na
Questo fattore riguarda gli atteggiamenti degli appartenenti alla comunità linguistica dominante locale
verso la lingua della comunità non dominante. Viene
ripresa la variabile storico-sociale, più precisamente
lo status al di fuori della comunità (cosa pensano gli
altri gruppi della medesima lingua) del modello della
vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor.
In una logica europea di riorganizzazione dei poteri locali su base territoriale, gli enti regionali e locali
si ritaglieranno, nel prossimo futuro, in maniera crescente nuove attribuzioni e competenze. Della maggiore autonomia nella gestione politica, economica,
sociale e linguistica del territorio sarà sempre di più
investita la società locale e quindi la comunità lingui47
ozemlju postaja eden izmed osrednjih elementov tudi
glede rabe in vrste domen, v katerih se jezik uporablja34.
Bolj kot je odnos prevladujoče skupnosti do
manjšinskega jezika pozitiven, močnejši je sam jezik. Če pa pripadniki večine dojemajo zadevni jezik
kot nevarnost35 oziroma ga štejejo za nekoristnega pri
ekonomski mobilnosti ter pri družbenem in poklicnem
napredku, lahko razvijejo negativen ali ravnodušen
odnos do tega jezika.
stica dominante. La relazione tra le comunità linguistiche sul territorio diventa uno degli elementi centrali
anche in rapporto all’uso e alla tipologia dei domini in
cui la lingua viene utilizzata34.
Più l’atteggiamento della comunità dominante verso
la lingua non dominante è positivo più forte è la lingua
stessa. Se invece i membri maggioritari percepiscono
la lingua in questione come un pericolo35 o attribuiscono ad essa scarsa utilità per la mobilità economica
e per l’avanzamento socio-professionale essi possono
sviluppare atteggiamenti negativi o indifferenti verso
la stessa.
Aleksandro Burra, L’identità minoritaria nel nuovo contesto
regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in
Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di
Rovigno, Rovigno 2010, p. 282.
35
Per quanto riguarda la conflittualità tra le comunità linguistiche
vediamo che essa è più frequente se sono presenti le seguenti
situazioni:
- presenza di ideologie aggressive, ostili, contrarie alla
diversità etnica, che mettono al centro l’irredentismo
quale programma politico;
- presenza di gruppi minoritari assai numerosi e
compattamente insediati (che possono avere maggiori
possibilità di far sentire le loro rivendicazioni, aumentando
i rischi di un potenziale conflitto);
- presenza di problematiche vecchie ma mai risolte;
- presenza di grandi differenze culturali e organizzative che
non permettono al momento integrativo di svolgere la sua
funzione unificante in un rapporto bilanciato con quello
distintivo;
- presenza di sostanziali differenze nelle dinamiche della
struttura demografica a causa di emigrazioni o dovute alla
crescita di un solo gruppo etnico della popolazione.
In: Jernej Zupančič, Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in
konfliktov v državah tranzicije, in Geografija in njene aplikativne
možnosti, M. Bufon (cur.), Melikovi dnevi-znanstveno in
strokovno srečanje, Portorose 27-28 settembre 2002, Dela,
vol. 18, Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani,
Ljubljana 2002, pp. 307-308.
34
Aleksandro Burra, L’identità minoritaria nel nuovo contesto
regionale, con particolare riferimento alla minoranza italiana in
Istria e Quarnero, Etnia vol. XII, Centro di ricerche storiche di
Rovigno, Rovigno 2010, str. 282.
35
V zvezi s konfliktnostjo med jezikovnimi skupnostmi je moč
opaziti, da je pogostejša v naslednjih okoliščinah:
- prisotnost agresivnih, sovražnih ideologij, ki nasprotujejo
etnični raznolikosti in postavljajo v ospredje iredentizem
kot politični program;
- prisotnost številnih in gosto naseljenih manjšinskih
skupin (ki imajo lahko večje možnosti za izražanje svojih
zahtev, s čimer se povečuje tveganje za potencialni spor);
- prisotnost starih, nikoli razrešenih perečih zadev;
- prisotnost velikih kulturnih in organizacijskih razlik, ki
ne omogočajo, da bi se povezovalna vloga uresničevala v
uravnoteženem odnosu;
- prisotnost bistvenih razlik v demografski dinamiki zaradi
izseljevanja oziroma zaradi rasti ene same etnične skupine
v populaciji.
V: Jernej Zupančič, Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in
konfliktov v državah tranzicije, Geografija in njene aplikativne
možnosti, v M. Bufon (ur.), Melikovi dnevi-znanstveno in
strokovno srečanje, Portorož 27-28 septembra 2002, Dela, zv. 18,
Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana
2002, str. 307-308.
34
48
Tab. 8: Dejavnik 10: Odnos pripadnikov večine do manjšinskega/podrejenega jezika
Tab. 8: Fattore 10: Atteggiamenti dei membri della maggioranza
verso la lingua non dominante/subordinata
Livello
Atteggiamenti della maggioranza verso la lingua non dominante/
subordinata
5
Tutti i membri danno valore alla lingua e desiderano la sua
promozione. Possono essere presenti partiti politici a livello
regionale, non espressione della minoranza, a sostegno della
diversità linguistica.
4
Raven Odnos večine do manjšinskega/podrejenega jezika.
La maggior parte dei membri sostiene il mantenimento della
lingua.
Possono essere presenti partiti politici a livello regionale a
sostegno della diversità linguistica.
3
Molti membri sostengono il mantenimento della lingua, altri sono indifferenti o contrari alla lingua.
Non vi sono partiti politici a livello regionale a sostegno della diversità linguistica.
2
Alcuni membri sostengono il mantenimento della lingua, gli altri
sono contrari alla lingua.
1
Solo pochi membri sostengono il mantenimento della lingua, gli
altri sostengono la sua scomparsa.
0
Tutti sostengono la scomparsa della lingua subordinata.
Vsi pripadniki cenijo jezik in si želijo njegovega napredka.
Potencialne politične stranke na regionalni ravni, ki niso izraz
manjšine, podpirajo jezikovno raznolikost.
4
Večina pripadnikov podpira ohranjanje jezika.
Potencialne politične stranke na regionalni ravni podpirajo
jezikovno raznolikost.
3
Številni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi so
ravnodušni ali nasprotujejo jeziku. Ni političnih strank na
regionalni ravni, ki bi podpirale jezikovno raznolikost.
2
Nekateri pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi jeziku
nasprotujejo.
1
Le maloštevilni pripadniki podpirajo ohranjanje jezika, drugi
podpirajo njegovo izginotje.
0
Vsi podpirajo izginotje podrejenega jezika.
11. dejavnik: Razpršenost govorcev jezikovne skupnosti
Fattore 11: Dispersione dei parlanti della comunità
linguistica
Ta dejavnik smo vključili zaradi izboljšanja kakovosti prvih treh dejavnikov, s ponovnim poudarkom na taksonomiji demografskih spremenljivk pri
Gilesovem, Bourhisovem in Taylorjevem36 modelu
etno-lingvistične vitalnosti, ter upoštevajoč teoretični
doprinos Fishmanovega modela Preusmeritve procesa
opuščanja jezika, ki je predstavljen v drugem poglavju. Drugi in tretji dejavnik, prav tako pa tudi pričujoči
dejavnik, so vključeni v okvir dejavnikov kvantitativnega vrednotenja jezikovne vitalnosti na podlagi definicije Lenore Grenoble in Lindsay Whaley. Unescov
metodološki pristop je tako dopolnjen s prvo podkategorijo Gilesovih demografskih dejavnikov, v kateri je
prikazana razpršenost govorcev na podlagi deleža in
zgoščenosti pripadnikov skupnosti, tako na regionalni
kot na državni ravni.
Večja zgoščenost skupnosti pomeni večjo varnost
samega jezika, in obratno, bolj ko je skupnost razpršena, večje težave se pojavljajo pri ohranjanju jezika.
Tale fattore è stato inserito per raffinare la qualità dei primi tre fattori ricalcando la tassonomia delle
variabili demografiche del modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor36 e considerando anche l’apporto teorico del modello dell’Inversione della deriva linguistica di Fishman presentato nel
secondo capitolo. Sia il fattore due e tre, nonché il
presente si inseriscono all’interno dei fattori di valutazione quantitativa della vitalità linguistica sulla scia
della definizione di Grenoble e Whaley. L’approccio
metodologico dell’UNESCO viene così a completarsi
attraverso la prima sottocategoria dei fattori demografici di Giles, nella quale è evidenziata la distribuzione
dei parlanti, attraverso la percentuale e la concentrazione degli appartenenti alla comunità, sia a livello
regionale sia statale.
Maggiore è la concentrazione della comunità e
più sicura è la lingua stessa, viceversa più questa è
dispersa maggiori sono le difficoltà a preservarla.
36
5
Giles et al., op. cit., p. 309.
36
49
Giles et al., op. cit., str. 309.
Tab. 9: Fattore: Dispersione dei parlanti della comunità linguistica
Grado di minaccia
Livello di
vitalità
Tab. 9: Dejavnik 11: Razpršenost govorcev jezikovne skupnosti
Stopnja ogroženosti
Dispersione dei parlanti della
comunità linguistica
Assente
5
Concentrata
Minacciata
4
Molto concentrata
Decadente
3
Mediamente concentrata
Seriamente in pericolo
2
Poco concentrata
Gravemente in pericolo
1
Dispersa
Estinta
0
Molto dispersa
Raven
vitalnosti
Razpršenost govorcev jezikovne
skupnosti
Ni ogrožen
5
Zgoščena
Ogrožen
4
Zelo zgoščena
Razpadajoč
3
Srednje zgoščena
Resno ogrožen
2
Slabo zgoščena
Hudo ogrožen
1
Razpršena
Mrtev
0
Zelo razpršena
3.4. L’approccio dell’UNESCO e la GIDS di Fishman. Considerazioni finali
3.4. Unescov pristop in Fishmanova lestvica GIDS.
Zaključne ugotovitve
Se confrontiamo l’approccio dell’UNESCO e
quello di Fishman (GIDS) notiamo che: i gradi da
uno a tre della Scala GIDS sono ampliati o espansi
nei cinque livelli del quarto fattore dell’UNESCO:
Cambiamento dei domini d’uso della lingua; i gradi di
GIDS quattro e cinque in materia di alfabetizzazione
sono anche ampliati nei cinque livelli del sesto fattore
dell’UNESCO: Materiali per l’educazione e alfabetizzazione; gli stadi dal sei all’otto della scala GIDS sono
estesi nei cinque livelli del primo fattore: la trasmissione intergenerazionale.
Lo strumento di valutazione dell’UNESCO introduce quattro innovazioni. Considera non solo i domini
esistenti, ma anche quelli nuovi (fattore 5); il numero
della popolazione sia assoluto sia relativo (fattori 2 e
3); il prestigio esterno ed interno (atteggiamenti politici e linguistici, fattori 7 e 8) e la quantità e la qualità della documentazione a disposizione (fattore 9).
Inoltre, i cinque livelli per ogni fattore permettono una
valutazione più raffinata che non è possibile ottenere
con il modello GIDS.
Inoltre il quadro proposto dall’UNESCO viene
fornito con numerosi distinguo importanti. Nessuno
di questi fattori dovrebbe essere usato da solo; i nove
fattori sono destinati ad essere utilizzati insieme per
valutare la vitalità delle lingue.
Il gruppo di esperti dell’UNESCO mette in guardia dal trattare tutti i fattori come equamente importanti e di mettere assieme un punteggio per ogni fattore della lingua e quindi confrontarlo tra le singole
lingue, sulla base di semplici risultati quantitativi. Le
particolari condizioni a livello locale possono rendere
un fattore più importante per la vitalità della lingua ri-
Če primerjamo Unescov in Fishmanov pristop
(GIDS), opazimo, da so stopnje od ena do tri na lestvici GIDS razširjene na pet ravni četrtega dejavnika pri
Unescu: Sprememba domen rabe jezika; četrta in peta
stopnja lestvice GIDS s področja opismenjevanja sta
prav tako razširjeni na pet ravni šestega dejavnika pri
Unescu: Gradiva za izobraževanje in opismenjevanje;
faze od šest do osem na lestvici GIDS so razširjene na
pet ravni prvega dejavnika: Medgeneracijski prenos.
Unescov način vrednotenja vključuje štiri inovacije. Poleg že obstoječih upošteva tudi nove domene
(5. dejavnik); absolutno in relativno številčnost populacije (2. in 3. dejavnik); zunanji in notranji prestiž
(politični in jezikovni odnos, 7. in 8. dejavnik) ter količino in kakovost dokumentacije, ki je na voljo (9.
dejavnik). Pet ravni za vsak dejavnik poleg tega omogoča natančnejše vrednotenje, česar ni mogoče doseči
z modelom GIDS.
Okvir, ki ga ponuja UNESCO, ima hkrati tudi
številne pomembne razločke. Nobenega izmed teh
dejavnikov ne bi smeli uporabljati posamično; vseh
devet dejavnikov naj bi se pri vrednotenju jezikovne
vitalnosti uporabljalo skupaj.
Skupina Unescovih strokovnjakov opozarja pred
obravnavanjem vseh dejavnikov kot enako pomembnih in pred seštevanjem točk za vsak jezikovni dejavnik ter primerjavo posameznih jezikov na podlagi
preprostih kvantitativnih rezultatov. Svojstveni pogoji
na lokalni ravni lahko prispevajo k večjemu pomenu
določenega dejavnika za vitalnost jezika v primerjavi
z drugimi, zato je pomembno, da raziskovalci le-te dobro pretehtajo.
50
spetto ad altri, pertanto, è importante che questi siano
ponderati bene dagli studiosi.
L’approccio dell’UNESCO richiede sondaggi
dettagliati e sopraluoghi locali e nazionali sulla lingua.
Molte di queste informazioni possono essere ottenute
per il tramite di ricerche sociolinguistiche in scala minore. Alcuni dati come ad esempio la percentuale di
parlanti in una popolazione non sono né disponibili
nei censimenti nazionali né realisticamente ottenibili
da una breve ricerca. Nel caso specifico i ricercatori
devono fare una stima attendibile sulla base di interviste e delle fonti locali o nazionali a disposizione.
Il documento dell’UNESCO e la GIDS rilevano
la questione degli studi sull’uso della lingua, che sono
un prerequisito fondamentale per un’accurata valutazione della vitalità della lingua. Una valutazione della
lingua “richiede sforzi costanti e ripetuti”. Idealmente,
una comunità linguistica dovrebbe essere sottoposta
ad analisi e studiata ogni decennio circa.
Unescov pristop zahteva natančno zbiranje podatkov ter lokalne in nacionalne jezikovne raziskave. Številne od teh informacij je mogoče pridobiti na
podlagi sociolingvističnih raziskav v manjšem obsegu. Nekateri podatki, kot na primer delež govorcev v
določeni populaciji, niso na voljo niti v nacionalnih
popisih, niti jih ni mogoče realno pridobiti s krajšo
raziskavo. V posameznem primeru morajo raziskovalci zanesljivo oceno pridobiti na podlagi intervjuvanja
in lokalnih ali nacionalnih virov, ki so na voljo.
Unescov dokument in lestvica GIDS izpostavljata vprašanje raziskav o rabi jezika, ki so osnovni
predpogoj za natančno vrednotenje jezikovne vitalnosti. Vrednotenje jezika “terja neprekinjena in večkratna prizadevanja”. V idealnih pogojih bi bilo potrebno
v jezikovni skupnosti opravljati analize in raziskave
približno vsakih deset let.
51
Capitolo III
III. poglavje
LO SCHEMA DELL’INDAGINE EMPIRICA
OSNUTEK EMPIRIČNE RAZISKAVE
Il progetto di ricerca empirica si propone di contribuire alla definizione dello stato della lingua italiana
nei territori sloveni confinanti con l’Italia mediante un
approfondimento di alcuni fattori del modello dell’UNESCO adattato alla realtà presa in analisi e descritto
nel capitolo precedente.
Cilj projekta empirične raziskave je prispevati k
opredelitvi stanja italijanskega jezika na slovenskem
ozemlju ob meji z Italijo, in sicer s poglobljeno obravnavo nekaterih dejavnikov Unescovega modela, prilagojenega skupnosti, ki je vključena v analizo. Navedeni model je opisan v prejšnjem poglavju.
Per lo svolgimento del lavoro di ricerca è stato
predisposto un percorso suddiviso in più fasi. Si è definito l’oggetto d’indagine, l’area territoriale della ricerca empirica, il quadro teorico di riferimento all’interno del quale sono state effettuate le scelte specifiche
in ordine al contenuto ed agli strumenti d’indagine.
Za izvedbo raziskovalnega dela je bil oblikovan
postopek, razdeljen na več faz. Opredeljen je bil predmet raziskave, ozemeljsko območje empirične raziskave in referenčni teoretski okvir, znotraj katerega so
bile opravljene specifične izbire v zvezi z vsebino in
raziskovalnimi instrumenti.
L’indagine empirica, atta a verificare e approfondire la complessa problematica legata allo stato della
lingua italiana in Slovenia, è stata pianificata per il
territorio del Capodistriano e del Goriziano. Nel Capodistriano sono stati inclusi i comuni di Capodistria,
Isola e Pirano, mentre nel Goriziano quelli di Sežana
(Sesana), Kozina (Cosina) e Nova Gorica.
Empirična raziskava za ugotavljanje in poglobljeno obravnavo kompleksne problematike, povezane s stanjem italijanskega jezika v Sloveniji, je namenjena Koprskemu in Goriški. Na Koprskem so bile v
raziskavo vključene občine Koper, Izola in Piran, na
Goriškem pa Sežana, Kozina in Nova Gorica.
1. QUADRO DI RIFERIMENTO
1. REFERENČNI OKVIR
La ricerca si prefigge di valutare lo stato della lingua italiana nell’ambito della realtà storico-geografica
ed etnolinguistica del Capodistriano e del Goriziano.
Tale valutazione viene effettuata attraverso l’analisi di
determinanti fattori della vitalità della lingua italiana.
Namen raziskave je oceniti stanje italijanskega
jezika v okviru zgodovinsko-geografskih in etno-lingvističnih razmer na Koprskem in Goriškem. Vrednotenje je bilo opravljeno s pomočjo analize odločujočih
dejavnikov vitalnosti italijanskega jezika.
Il Capodistriano rappresenta l’area d’insediamento storico della CNI residente in Slovenia. In quest’area, l’uso della lingua italiana a livello istituzionale
è formalmente sancito a livello di leggi nazionali e
statuti comunali. L’area del Goriziano è, invece, una
fascia confinaria che si presenta con una geografia etnolinguistica differente. La conoscenza e l’uso della
lingua italiana è da attribuire anche alla vicinanza delle aree plurilingui del Capodistriano, della zona confinaria orientale d’Italia, nonché dell’Italia tutta.
Koprsko je območje zgodovinske prisotnosti
italijanske narodne skupnosti, ki prebiva v Sloveniji. Rabo italijanskega jezika na tem območju na institucionalni ravni uradno zagotavljajo nacionalna
zakonodaja in občinski statuti. Goriška pa je obmejni
pas, za katerega je značilna drugačna etnolingvistična geografija. Poznavanje in rabo italijanskega jezika
gre pripisati tudi bližini večjezičnih območij na Koprskem, italijanskega vzhodnega obmejnega območja in
hkrati tudi celotne Italije.
A seguito della definizione dell’oggetto d’indagine, e delineato il quadro di riferimento teorico, sono
stati evidenziati gli elementi verificabili tramite la ricerca empirica.
Na podlagi opredelitve predmeta raziskave in začrtanega referenčnega teoretskega okvirja so bili ugo52
La ricerca empirica è rivolta alla categoria d’intervistati che esercitano mansioni dirigenziali negli
enti pubblici e in varie aziende d’interesse pubblico
del Capodistriano e del Goriziano.
tovljeni elementi, ki jih je mogoče preveriti s pomočjo
empirične raziskave.
Empirična raziskava se osredotoča na kategorijo
anketirancev, ki opravljajo vodstvene funkcije v javnih ustanovah in v različnih podjetjih javnega interesa
na Koprskem in Goriškem.
Le principali riflessioni teoriche concernenti l’uso della lingua in situazione di plurilinguismo sono
state esposte nel capitolo precedente. I fattori della vitalità della lingua, rilevanti per l’approfondimento e
per l’analisi dell’oggetto di studio, sono stati desunti
dalle teorie consultate e sono: a) i dati demografici; b)
l’uso della lingua italiana (domini d’uso, cambiamento dei domini e trasmissione intergenerazionale della
lingua); c) opinioni, percezioni e atteggiamenti dei
membri della maggioranza e della minoranza verso la
lingua italiana; d) il livello di applicazione delle leggi
che tutelano l’utilizzo della lingua italiana nelle aree
bilingui del Capodistriano.
Poglavitne teoretske refleksije glede rabe jezika
v večjezični situaciji so bile predstavljene v predhodnem poglavju. Dejavniki jezikovne vitalnosti, ki so
pomembni za preučevanje in analizo predmeta raziskave, so bili povzeti po obstoječih teorijah, in so naslednji: a) demografski podatki; b) raba italijanskega
jezika (domene rabe jezika, sprememba domen in
medgeneracijski prenos jezika); c) mnenje, percepcija in odnos pripadnikov večine in manjšine do italijanskega jezika; d) raven izvajanja zakonov, ki ščitijo
rabo italijanskega jezika na dvojezičnem Koprskem.
L’uso della lingua italiana, le opinioni, le percezioni e gli atteggiamenti verso la lingua italiana vengono analizzati anche per il sottogruppo di dirigenti
slavofoni del Capodistriano. Si ottengono così delle
risposte importanti relative all’atteggiamento di questo particolare segmento della popolazione maggioritaria nei confronti della lingua italiana. I dati, inoltre,
analizzati nell’ottica “top down”, forniscono informazioni rilevanti per la situazione di lingue e culture in
contatto, dove anche il prestigio attribuito alla lingua
italiana a livello dirigenziale, può incidere sull’uso
della stessa.
Raba italijanskega jezika, mnenje, percepcija in
odnos do italijanskega jezika bodo predmet analize
tudi pri podskupini slovensko govorečega vodstvenega osebja na Koprskem. Tako smo prišli do pomembnih odgovorov, povezanih z odnosom tega svojstvenega segmenta večinskega prebivalstva do italijanskega
jezika. Poleg tega podatki, analizirani s “top down”
pristopom, ponujajo informacije, ki so pomembne za
položaj jezikov in kultur v stiku, kjer tudi prestiž, pripisan italijanskemu jeziku na vodstveni ravni, lahko
vpliva na njegovo rabo.
Ci si prefigge, inoltre, di valutare lo stato della
lingua italiana nell’area plurilingue del Capodistriano, analizzando l’applicazione della normativa sul rispetto del bilinguismo. La particolarità e la rilevanza
di questa indagine si devono anche al fatto che viene
analizzata per la prima volta - e in maniera sistematica
- la realizzazione del bilinguismo negli enti pubblici e
presso le sedi delle maggiori aziende d’interesse pubblico. Un tale approccio permette di evidenziare qual
è la situazione esistente e di formulare delle proposte
per una strategia d’intervento.
Dodatni cilj raziskave je oceniti položaj italijanskega jezika na večjezičnem Koprskem, in sicer
z analizo izvajanja predpisov s področja spoštovanja
dvojezičnosti. Posebnost in pomen te raziskave gre
pripisati tudi dejstvu, da je bilo prvič – na sistematičen način – analizirano uresničevanje dvojezičnosti v
javnih ustanovah in na sedežih večjih podjetij javnega
interesa. Tak pristop omogoča prikaz obstoječe situacije in oblikovanje predlogov za odzivno strategijo.
53
2. DEFINIZIONE DELL’UNIVERSO E
CAMPIONAMENTO
2. OPREDELITEV POPULACIJE IN
VZORČENJA
Per la definizione del campione di studio è stata
analizzata la tipologia degli enti pubblici e delle aziende d’interesse pubblico più importanti con sede operativa nel Capodistriano e nel Goriziano.
Za opredelitev študijskega vzorca je bila opravljena analiza tipologije najpomembnejših javnih ustanov
in podjetij javnega interesa z operativnim sedežem na
Koprskem in Goriškem.
Dall’analisi è emerso che, per quanto riguarda
gli enti pubblici, si era in grado di affrontare un’indagine quasi capillare. La grandezza dell’universo ha
permesso di creare un campione che prende in esame
la quasi totalità degli enti presenti sul territorio. A tale
scopo è stata delineata la tipologia degli enti pubblici
che è costituita dalle seguenti categorie:
Analiza je pokazala, da se je bilo glede javnih
ustanov potrebno spoprijeti s precej razvejano raziskavo. Velikost populacije je omogočila oblikovanje
vzorca, ki vključuje skoraj vse ustanove, prisotne na
tem območju. V ta namen je bila začrtana tipologija
javnih ustanov, ki jo sestavljajo naslednje kategorije:
a) lokalne ustanove: dislocirane enote ministrstev,
občine, zavodi za socialno varstvo, občinske
službe;
a) enti locali: sedi dislocate dei ministeri, comuni,
istituti di previdenza sociale, enti per i servizi
comunali;
b) kulturne ustanove: mestne umetnostne galerije,
mestna gledališča, ljudske univerze, muzeji;
b) enti culturali: gallerie d’arte cittadine, teatri
comunali, università popolari, musei;
c) zdravstvo: bolnišnice, zdravstveni domovi,
zavodi za zdravstveno zavarovanje;
c) sanità: ospedali, case della sanità, istituti per
l’assicurazione sanitaria;
d) sodišča;
d) tribunali;
e) zavodi za zaposlovanje in pokojninski zavodi;
e) istituti di collocamento e pensionistici;
f) podjetja javnega sektorja, ki opravljajo različne
vrste storitev; pošte, distribucija električne
energije, vodovod, gasilci, avtobusne in
železniške postaje.
f) aziende del settore pubblico che espletano vari
tipi di servizi: poste, erogazione corrente elettrica, acquedotto, pompieri, stazioni autocorriere e
ferroviarie.
V zvezi s podjetji javnega interesa je bila opravljena
analiza tistih pomembnejših podjetij, ki opravljajo
dejavnosti v neposrednem stiku z javnostjo: lekarne,
trgovska središča, bančne ustanove, zavarovalnice in
kinematografi.
Per quanto riguarda le aziende d’interesse
pubblico sono state analizzate quelle più rilevanti
che espletano un tipo di attività a diretto contatto
con il pubblico: farmacie, centri commerciali, istituti
bancari, assicurazioni e cinema.
Vzorec vključuje 204 javne ustanove in podjetja.
Javne ustanove predstavljajo dve tretjini vzorca (66
%).
Il campione comprende 204 enti pubblici e
aziende. Gli enti pubblici rappresentano i due terzi del
campione (66%).
Strategija vzorčenja, izbrana za intervjuje,
predvideva njihovo enakomerno porazdelitev na
podlagi vrste storitve/dejavnosti, ki jo izvaja ustanova
oz. podjetje. Odločili smo se za 10 intervjujev, ki
predstavljajo 5 % preučevanega vzorca. Po opredelitvi
tipologije javnih ustanov in podjetij smo se odločili
za uporabo enega intervjuja za vsako kategorijo
pripadnosti. Izbira javne ustanove ali podjetja je bila
za vsako kategorijo naključna. Opravljena je bila z
metodo naključnega žrebanja.
La strategia di campionamento adottata per le
interviste ha previsto l’equidistribuzione delle stesse
in base al tipo di servizio/attività svolto dall’ente/
azienda. Si è optato per l’applicazione di 10 interviste
che rappresentano il 5% del campione preso in esame.
In seguito all’individuazione della tipologia degli enti
pubblici e delle aziende si è optato per l’applicazione
di un’intervista per ogni categoria di appartenenza.
Per ogni categoria la scelta dell’ente pubblico e
dell’azienda è stata casuale ed è stata effettuata col
metodo dell’estrazione casuale.
54
3. GLI STRUMENTI D’INDAGINE
3. RAZISKOVALNI INSTRUMENTI
Ai fini dell’indagine empirica sono stati definiti
tre strumenti d’indagine37: il primo è di carattere qualitativo: l’intervista semistrutturata; gli altri due sono
di carattere quantitativo: il questionario e la griglia
d’osservazione.
Za namene empirične raziskave so bili opredeljeni
trije raziskovalni instrumenti37. Prvi ima kvalitativni
značaj: polstrukturirani intervju; druga dva imata
kvantitativni značaj: anketni vprašalnik in opazovalni
list.
Per la strutturazione dell’intervista, per la costruzione del questionario e della griglia di osservazione
è stata consultata la letteratura sociologica, socio-linguistica e socio-psicologica citata anche nel capitolo
precedente. Inoltre, sono stati esaminati vari studi di
esperti locali del settore riportati nella bibliografia38.
Pri strukturiranju intervjuja, sestavi anketnega
vprašalnika in opazovalnega lista je bila upoštevana
sociološka, sociolingvistična in socialno-psihološka
literatura, ki je navedena tudi v prejšnjem poglavju.
Hkrati so bile analizirane različne študije lokalnih
strokovnjakov na tem področju, ki so navedeni v
bibliografiji38.
Gli strumenti d’indagine sono interconnessi per
quanto riguarda i contenuti della ricerca. Per delineare lo stato della lingua italiana vengono analizzate le
percezioni, le opinioni e gli atteggiamenti dei dirigenti
degli enti/aziende dell’area capodistriana connessi ai
seguenti aspetti dell’uso della lingua italiana:
Raziskovalni instrumenti so glede vsebin
raziskave medsebojno povezani. Za opredelitev stanja
italijanskega jezika bo opravljena analiza percepcije,
mnenja in odnosa vodstvenega osebja v ustanovah in
podjetjih na Koprskem, ki so povezani z naslednjimi
vidiki rabe italijanskega jezika:
a) la percezione dell’uso e della presenza della
lingua italiana;
a) percepcija rabe in prisotnosti italijanskega
jezika;
In appendice.
Ci riferiamo a: Anna Maria Boileau e Emidio Sussi, Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale, Editrice Grillo, Udine 1981; Nelida Milani Kruljac,
La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e bilinguismo, Etnia, vol. I, Centro di ricerche storiche di Rovigno,
Trieste-Rovigno 1990; Luciano Monica, La scuola italiana in
Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia, vol. II, Centro
di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991; Loredana
Bogliun Debeljuh, L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istroquarnerina, Etnia, vol. V, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994; Robert Blagoni, O nekim aspektima
lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, in “Annales.
Annali di studi istriani e mediterranei”, series historia et sociologia, n. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44; Furio Radin, I giovani della
Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola
2001; La comunità rimasta, F. Radin e G. Radossi (cur.), Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Laura Bergnach, Giovanni
Delli Zotti e Enzo Luigi Marcon, “Cultura Imprenditoriale” e
“Cultura Economica” in Istria e Quarnero, Garamond-CIPO,
Zagabria-Pola 2001; Norma Zani, Studio sull’imprenditorialità
della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste, Trieste 2004; Aleksandro Burra e Andrea Debeljuh, I profili
professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria:
rapporto finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria, Capodistria 2009; Burra, op. cit.;
Andrea Debeljuh, Modello di formazione extrascolastica per la
minoranza italiana in Croazia, Etnia, vol. XI, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010; Rita Scotti Jurić e Neala
Ambrosi, L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas JuliaEdit, Pola-Fiume 2010.
37
V prilogi.
Sklicujeva se na: Anna Maria Boileau in Emidio Sussi, Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine
nordorientale, Editrice Grillo, Udine 1981; Nelida Milani Kruljac, La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e
bilinguismo, Etnia, knj. I, Centro di ricerche storiche di Rovigno,
Trieste-Rovigno 1990; Luciano Monica, La scuola italiana in
Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia knj. II, Centro
di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991; Loredana
Bogliun Debeljuh, L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istro-quarnerina, Etnia, knj. V, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994; Robert Blagoni, O nekim aspektima
lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, v: “Annales.
Anali za istrske in mediteranske študije”, series historia et sociologia, št. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44; Furio Radin, I giovani
della Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; La comunità rimasta, F. Radin in G. Radossi (ur.),
Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001; Laura Bergnach, Giovanni Delli Zotti in Enzo Luigi Marcon “Cultura Imprenditoriale”
e “Cultura Economica” in Istria e Quarnero, Garamond-CIPO,
Zagabria-Pola 2001; Norma Zani, Studio sull’imprenditorialità
della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste,
Trieste 2004; Aleksandro Burra in Andrea Debeljuh, I profili professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria: rapporto finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità
Italiana di Capodistria, Capodistria 2009; Burra, op. cit.; Andrea
Debeljuh, Modello di formazione extrascolastica per la minoranza italiana in Croazia, Etnia, knj. XI, Centro di ricerche storiche
di Rovigno, Rovigno 2010; Rita Scotti Jurić in Neala Ambrosi,
L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas Julia-Edit, Pola-Fiume 2010.
37
38
38
55
b) l’importanza attribuita alla lingua italiana;
b) pomen, ki se pripisuje italijanskemu jeziku;
c) l’importanza attribuita alla cultura italiana;
c) pomen, ki se pripisuje italijanski kulturi;
d) l’uso delle varianti standard e dialettale della
lingua italiana;
d) uporaba standardnih
italijanskega jezika;
e) l’atteggiamento nei confronti dei parlanti
di madrelingua italiana e di vari aspetti del
bilinguismo;
e) odnos do govorcev italijanskega maternega
jezika in različnih vidikov dvojezičnosti;
in
narečnih
različic
f) izvajanje predpisov, povezanih s spoštovanjem
dvojezičnosti s strani javnih ustanov in podjetij
javnega interesa na Koprskem.
f) l’applicazione della normativa inerente il
rispetto del bilinguismo da parte degli enti
pubblici e delle aziende d’interesse pubblico del
Capodistriano.
Polstrukturirani intervju, anketni vprašalnik
in opazovalni list sta sestavila avtorja pričujoče
raziskave.
L’Intervista semistrutturata, il Questionario e la
Griglia di osservazione sono stati costruiti dagli autori
della presente ricerca.
3.1. Polstrukturirani intervju
3.1. L’Intervista semistrutturata
Za namene oblikovanja dokončnega obrazca za
intervju je bilo potrebno izpeljati nekatere pilotne
intervjuje. Ti so omogočili dokončno urejanje
instrumenta, ki nosi naslov Intervju projekta
JEZIKLINGUA. Intervjuji so bili opravljeni tudi z
namenom uporabe podatkov, ki so bistvenega pomena
pri nadaljnjem sestavljanju anketnega vprašalnika.
Con lo scopo di pervenire alla stesura dello schema
definitivo dell’Intervista sono state realizzate alcune
interviste pilota. Queste hanno permesso di effettuare
la taratura dello strumento definitivo che porta il nome
di Intervista Progetto JEZIKLINGUA. Le interviste
sono state effettuate anche con lo scopo di usare i
dati ritenuti rilevanti per la successiva stesura del
Questionario.
Osnutek intervjuja je sestavljen iz devetih
vprašanj.
Jezik za opravljanje intervjuja izbere intervjuvana
oseba med dvema možnima odgovoroma, ki
predvidevata rabo italijanskega ali slovenskega jezika.
La traccia dell’Intervista è composta da nove
domande.
La lingua di svolgimento dell’Intervista viene
scelta dall’intervistato tra due opzioni di risposta che
prevedevano l’uso della lingua italiana o della lingua
slovena.
Pri vseh intervjuvancih je bil uporabljen enak
obrazec za intervju. Intervju zagotavlja anonimnost.
Vsi intervjuvanci so izjavili, da so seznanjeni s ciljem
intervjuja, ki predvideva zbiranje podatkov izključno
za namene raziskave.
A tutti gli intervistati è stato sottoposto lo
stesso schema d’intervista. L’Intervista garantisce
l’anonimato e tutti gli intervistati hanno dichiarato
di essere stati informati sullo scopo dell’intervista
finalizzato alla raccolta di dati ai soli fini della ricerca.
3.2. Anketni vprašalnik
Anketni vprašalnik je anonimen in nosi naslednji
naslov: “Ugotoviti, na kakšen način je v Sloveniji
razumljen in predstavljen italijanski jezik”.
3.2. Il Questionario
Pri sestavi anketnega vprašalnika so bili združeni
prispevki vseh predhodnih študijskih faz. Opredeljeni
so bili nekateri tematski sklopi, razdeljeni v specifične
podsklope. Posamezna vprašanja iz različnih tematskih
skupin so predstavljena v neurejenem vrstnem redu,
Il Questionario è anonimo ed ha il seguente titolo:
“Comprendere in che modo viene studiata compresa e
presentata la lingua italiana in Slovenia”.
Per la costruzione del Questionario sono stati
sintetizzati i contributi di tutte le fasi di studio
56
preliminari. Sono stati individuati alcuni blocchi
tematici, a loro volta articolati in sottotemi specifici.
Le singole domande dei vari gruppi tematici sono
presenti in ordine sparso, in modo da evitare eventuali
condizionamenti di risposta.
da ne pride do morebitnih povezanih odgovorov.
Analiza rezultatov intervjujev je omogočila
ponovno obdelavo določenih vsebin posameznih
tematskih sklopov v anketnem vprašalniku. Odgovori
vodilnih delavcev, ki so v veliki večini primerov
vodstveni kadri slovenskega maternega jezika,
so služili kot smernice pri reviziji vprašalnika in
njegovem dokončnem oblikovanju.
L’analisi dei risultati delle interviste ha permesso
di rielaborare determinati contenuti dei singoli blocchi
tematici del Questionario. Le risposte dei dirigenti,
che nella stragrande maggioranza dei casi sono quadri
dirigenziali di madrelingua slovena, sono servite
da guida per la revisione del Questionario e la sua
formulazione definitiva.
Anketni vprašalnik vsebuje 34 vprašanj.
Sestavljen je v italijanskem jeziku in zatem preveden
v slovenščino. Anketirana oseba lahko, tako kot v
primeru intervjuja, izbere, ali bo vprašalnik izpolnila
v italijanskem ali slovenskem jeziku.
Il Questionario è composto da 34 domande. È
stato redatto in italiano e, successivamente, tradotto in
sloveno. L’intervistato, come nel caso dell’Intervista,
poteva scegliere di compilare il Questionario in lingua
italiana o slovena.
Vprašanja v anketnem vprašalniku so razdeljena
na štiri tematske sklope, ki bodo predstavljeni v
nadaljevanju.
Le domande del Questionario si suddividono in
quattro blocchi tematici che esporremo qui di seguito.
I: Splošni podatki in lastnosti anketirancev:
a) spol, b) starost, c) stopnja izobrazbe, d)
poklic, e) stalno prebivališče, f) stanovanjska
I: Dati di tipo generale e caratteristiche degli
intervistati:
mobilnost.
a) sesso, b) età, c) livello d’istruzione, d)
professione, e) residenza, f) mobilità
II: Podatki, ki se nanašajo na lastnosti
anketirancev v zvezi z jezikovno problematiko,
so razdeljeni v dve podskupini:
residenziale.
II: Dati che si riferiscono alle caratteristiche
degli intervistati relative alla problematica
linguistica, suddivisi in due sottogruppi:
A. Podatki, povezani z maternim jezikom in z
učenjem italijanskega jezika:
a) materni jezik, b) kraj/okoliščine učenja
italijanskega jezika.
A. Dati relativi alla madrelingua e all’apprendimento della lingua italiana:
B. Podatki, povezani z rabo jezikov:
a) lingua madre, b) luogo/situazione di
apprendimento della lingua italiana.
a) raba italijanskega knjižnega jezika in
istrskega narečja v družini, na javnih
krajih in na delovnem mestu, b) pogostnost
izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot
so televizija, radio in tisk.
B. Dati relativi all’uso delle lingue:
a) uso dell’italiano standard e del dialetto
istroveneto in famiglia, nei luoghi pubblici
e sul posto di lavoro, b) frequenza di
esposizione ai mezzi di comunicazione
televisiva, radiofonica e stampati.
III: Podatki o percepciji, mnenju in odnosu
anketiranih oseb do italijanskega jezika, so
razdeljeni v tri podskupine:
III: Dati di percezione, opinione e atteggiamento
degli intervistati nei confronti della lingua
italiana, suddivisi in tre sottogruppi:
A. Podatki, povezani s percepcijo jezikovne in
kulturne konotacije na tem območju in znanjem
italijanskega jezika:
A. Dati relativi alla percezione della connotazione
linguistica e culturale del territorio e della conoscenza
della lingua italiana:
a) opredelitev jezikovnih značilnosti tega
območja; b) opredelitev kulturnih značilnosti
57
a) caratterizzazione linguistica del territorio; b)
caratterizzazione culturale del territorio; c)
comprensione orale, parlata e scritta.
tega območja; c) ustno, pogovorno in pisno
razumevanje.
B. Podatki, ki zadevajo mnenje o različnih vidikih,
povezanih z rabo in znanjem italijanskega jezika in
učenjem italijanskega jezika pri Slovencih:
B. Dati concernenti l’opinione su vari aspetti legati all’uso e alla conoscenza della lingua italiana e
all’apprendimento della lingua italiana da parte degli
Sloveni:
a) mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in o kakovosti takega poučevanja; b) mnenje anketirancev o
obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce
Obale in o boljših možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju; c) mnenje anketirancev o obvezni postavitvi napisov v italijanščini v
krajih na Obali in o ohranjanju italijanskega jezika na
obalnem območju.
a) opinione degli intervistati sull’obbligatorietà
dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole
slovene e sulla qualità di tale insegnamento; b) opinione degli intervistati sulla necessità per gli abitanti
della costa di conoscere obbligatoriamente la lingua
italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza della stessa offre per avere successo nella vita; c)
opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località della costa e sulla
persistenza della lingua italiana sul territorio costiero.
C. Podatki, ki zadevajo odnos do medetničnih
razmerij, lastnosti dvojezičnosti in različnih oblik
dvojezičnosti;
C. Dati concernenti gli atteggiamenti relativi ai
rapporti interetnici, alle qualità del bilinguismo ed alle
diverse forme di bilinguismo:
a) odnos do medetničnih razmerij; b) odnos do
nekaterih vidikov večjezičnega okolja; c) odnos do
nekaterih lastnosti večjezičnega posameznika; d)
odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in
neformalne dvojezičnosti.
a) atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici; b)
atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti dell’ambiente
plurilingue; c) atteggiamenti relativi ad alcune qualità dell’individuo plurilingue; d) atteggiamenti relativi
all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale.
IV. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov
glede rabe italijanskega jezika na vizualni, pisni
in multimedijski ravni v ustanovi oz. podjetju
anketiranca:
a) dvojezične table in urniki, b) dvojezičnost na
okencih, c) dvojezične pisne informacije in obrazci,
d) dvojezične spletne strani.
IV. Dati relativi all’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana a livello visivo,
scritto e multimediale nell’ente/azienda dell’intervistato:
3.3. Opazovalni list
a) insegne e orario bilingui, b) bilinguismo agli
sportelli, c) informazioni scritte e modulistica bilingue, d) sito internet bilingue.
Namen opazovalnega lista je ugotoviti raven izvajanja predpisov v okviru institucionalne dvojezičnosti,
povezane z rabo italijanskega jezika na pisni in ustni
ravni. Podatki, zbrani v ustanovah/podjetjih na Koprskem, so naslednji:
3.3. La Griglia di osservazione
a) dvojezične table in urniki; b) dvojezičnost na
okencih, c) dvojezične pisne informacije in obrazci, d) navodila v italijanskem jeziku, e) pravilnost
italijanskega jezika; f) znanje italijanskega jezika
pri osebju; g) dvojezične spletne strani.
La finalità della Griglia di osservazione è quella
di rilevare il livello di applicazione della normativa a
livello di bilinguismo istituzionale inerente l’uso della
lingua italiana a livello scritto e orale. I dati rilevati
negli enti/aziende del Capodistriano sono i seguenti:
a) insegne e orario bilingui, b) bilinguismo agli sportelli, c) informazioni scritte e modulistica bilingue,
58
4. ZBIRANJE IN POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
d) istruzioni in lingua italiana; e) correttezza della
lingua italiana; f) conoscenza della lingua italiana
da parte del personale; g) sito internet bilingue.
I) Tako pilotne kot dokončne intervjuje je opravil
član raziskovalne skupine, ki se je srečal z vsakim posameznim intervjuvancem. Vsak intervju je bil posnet
v zadevnem jeziku – italijanskem ali slovenskem – in
nato zapisan. Podatki, zbrani s pilotnimi intervjuji, so
bili obdelani z enakimi tehnikami, ki so bile uporabljene pri analizi dokončnih podatkov. Rezultati prve
obdelave so, tudi ob upoštevanju težav, na katere smo
naleteli, služili kot smernica pri dokončnem urejanju
anketnega vprašalnika.
4. RILEVAZIONE E METODO DI ELABORAZIONE
I) Le interviste, sia quelle pilota sia quelle definitive, sono state realizzate da un membro del gruppo
di ricerca che ha incontrato singolarmente ogni intervistato. Ogni intervista è stata registrata nella rispettiva lingua di svolgimento - italiano o sloveno - e poi
sbobinata. I dati raccolti con le interviste pilota sono
stati elaborati con le stesse tecniche utilizzate per l’analisi dei dati definitivi. I risultati di questa prima elaborazione, considerando anche le difficoltà incontrate,
sono serviti da guida per la taratura del Questionario.
Postopek obdelave podatkov, zbranih z intervjujem, je kvalitativnega tipa. Sestavili smo tudi masko
za enostavnejšo primerjavo posameznih odgovorov.
II) Za aplikacijo anketnega vprašalnika je usposobljeni anketar obiskal posamezne ustanove in podjetja. Vprašalnik je prejel direktor ustanove oz. podjetja.
Il metodo di elaborazione dei dati dell’Intervista
è di tipo qualitativo. È stata creata una maschera per
agevolare la comparazione delle singole risposte.
Za postopek obdelave podatkov z anketnega vprašalnika so bile zasnovane statistične matrike v programu SPSS, v katerega so bili vneseni zbrani podatki.
To je omogočilo izračun frekvenc in odstotkovnih
vrednosti spremenljivk. Pri statistični obdelavi so bili
upoštevani podatki vzorca (N=204) in podatki podskupin, oblikovanih za potrebe analize in primerjave.
Oblikovane so bile naslednje podskupine: a) podskupina anketirancev, ki prebivajo na Koprskem (N=134),
b) podskupina slovensko govorečih anketirancev, ki
prebivajo na Koprskem (N=118), c) podskupina ustanov/podjetij s sedežem na Koprskem (N=132), d) podskupina ustanov s sedežem na Koprskem (N=64), e)
podskupina podjetij s sedežem na Koprskem (N=68).
II) Per l’applicazione del Questionario, un intervistatore addestrato si è recato presso i singoli enti/
aziende. Il Questionario è stato somministrato al dirigente dell’ente/azienda.
Per il metodo di elaborazione dei dati del questionario sono state create le matrici statistiche nel programma SPSS nel quale sono stati immessi i dati ottenuti. Ciò ha permesso il calcolo delle frequenze e dei
valori percentuali delle variabili. Per l’elaborazione
statistica sono stati presi in considerazione i dati del
campione (N=204) e quelli dei sottogruppi creati per
le esigenze di analisi e comparazione. Sono stati creati
i seguenti sottogruppi: a) sottogruppo degli intervistati
residenti nel Capodistriano (N=134), b) sottogruppo
degli intervistati slavofoni residenti nel Capodistriano
(N=118), c) sottogruppo degli enti/aziende con sede
nel Capodistriano (N=132), d) sottogruppo degli enti
con sede nel Capodistriano (N=64), e) sottogruppo
delle aziende con sede nel Capodistriano (N=68).
Statistična analiza predvideva opis in primerjavo
podatkov o frekvenci ter pripadajoče odstotke, brez
preverjanja statističnega pomena podatkov, saj je bil
izbrani pristop kvalitativnega tipa. Za predstavitev
podatkov je bila izbrana metoda grafične predstavitve (torta in histogram). Podatki se nanašajo na vzorec 204. anketirancev in na pet podskupin, ki so bile
oblikovane za potrebe raziskave in so obsegale 134,
118, 132, 64 in 68 anketirancev. Absolutno število
anketiranih smo navedli v naslovu vsakega grafa, v
posameznih grafih pa so podatki predstavljeni zgolj v
odstotkih.
L’analisi statistica prevede la descrizione e comparazione dei dati di frequenza e rispettive percentuali, senza porre a verifica la significatività statistica dei
dati, poiché si è scelto di perseguire un approccio di
tipo qualitativo. Per la presentazione dei dati abbiamo
adottato il metodo della rappresentazione grafica (torta
e istogramma). I dati si riferiscono al campione di 204
59
Opravljene so bile tri vrste vsebinskih analiz. Prva
je deskriptivna analiza splošnih lastnosti in lastnosti,
povezanih z jezikovno problematiko anketirancev.
Druga se nanaša na analizo podatkov o percepciji,
mnenju in odnosu. Tretja analiza se nanaša na raven
izvajanja predpisov s področja rabe italijanskega jezika na vizualni, pisni in multimedijski ravni v ustanovi
oz. podjetju anketiranca.
intervistati ed ai cinque sottogruppi di 134, 118, 132,
64 e 68 intervistati creati per le esigenze della ricerca.
Abbiamo segnalato il numero assoluto d’intervistati
nel titolo di ogni grafico, mentre nei singoli grafici i
dati vengono presentati con i soli valori percentuali.
Sono stati effettuati tre tipi di analisi contenutistiche. La prima è l’analisi descrittiva delle caratteristiche generali e di quelle relative alla problematica
linguistica degli intervistati. La seconda si riferisce
all’analisi dei dati di percezione, opinione e atteggiamento. La terza analisi si riferisce al livello di applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana a
livello visivo, scritto e multimediale nell’ente/azienda
dell’intervistato.
III) Za zbiranje podatkov z opazovalnega lista je
usposobljeni anketar obiskal posamezne ustanove in
podjetja. Na ta način je zbiralec podatkov na mestu
samem izpolnil opazovalni list za vsako posamezno
ustanovo/podjetje. Postopek obdelave podatkov z
opazovalnega lista je kvantitativnega tipa. Zasnovane
so bile statistične matrike v programu SPSS, v katerega so bili vneseni zbrani podatki, in izračunane frekvence in odstotkovne vrednosti spremenljivk.
III) Per la rilevazione dei dati della Griglia di osservazione, un rilevatore addestrato si è recato presso i
singoli enti e aziende. In tal modo, trovandosi in loco,
il rilevatore ha compilato la Griglia di osservazione
per ogni singolo ente/azienda. Il metodo di elaborazione dei dati della Griglia di osservazione è di tipo
quantitativo. Sono state create le matrici statistiche nel
programma SPSS, nel quale sono stati immessi i dati
ottenuti, e calcolate le frequenze e i valori percentuali
delle variabili.
60
Capitolo IV
IV. poglavje
LA DESCRIZIONE DELLE RISPOSTE
AGLI STRUMENTI D’INDAGINE
OPIS ODGOVOROV NA RAZISKOVALNE
INSTRUMENTE
Per la presentazione e l’interpretazione dei dati,
ottenuti con i tre strumenti d’indagine, ci è sembrato opportuno seguire la logica espositiva che prevede
prima la descrizione del campione per quanto riguarda
le caratteristiche generali e quelle relative alla problematica linguistica. Questi dati, ottenuti con l’applicazione del Questionario, sono esposti nel presente capitolo.
Pri predstavitvi in interpretaciji podatkov, zbranih
na podlagi treh raziskovalnih instrumentov, se nam je
zdelo primerno upoštevati predstavitveno logiko, ki
najprej predvideva opis vzorca s stališča splošnih lastnosti in lastnosti, povezanih z jezikovno problematiko. Ti podatki, zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, so predstavljeni v pričujočem poglavju.
V. poglavje vsebuje predstavitev in analizo preostalih podatkov iz anketnega vprašalnika, ki so povezani s percepcijo, mnenjem in odnosom, ter podatkov
o izvajanju predpisov s področja dvojezičnosti. Sledi
prikaz in analiza podatkov s tabele opažanj in iz intervjuja.
Nel capitolo V vengono esposti ed analizzati i
restanti dati del Questionario, che riguardano le percezioni, le opinioni, gli atteggiamenti ed i dati sull’applicazione della normativa del bilinguismo. A seguire,
verranno esposti ed analizzati i dati della Griglia di
osservazione e dell’Intervista.
Pri odčitavanju in interpretaciji grafikonov so
bile odstotkovne vrednosti ustrezno zaokrožene. Zaradi enostavnejšega odčitavanja podatkov smo se odločili za njihovo grafično ponazoritev.
Nella lettura e nell’interpretazione dei grafici i
valori percentuali sono stati opportunamente arrotondati. Per agevolare la lettura dei dati si è preferito rappresentarli in modo grafico.
Za prikaz splošne slike preučevanega vzorca so
najprej opisane splošne lastnosti anketirancev, sledijo
pa lastnosti, povezane z jezikovno problematiko.
Per ottenere un quadro generale del campione indagato saranno descritte prima le caratteristiche generali degli intervistati e poi quelle relative alla problematica linguistica.
1. SPLOŠNE LASTNOSTI ANKETIRANCEV
1.1. Spol in starost
1. LE CARATTERISTICHE GENERALI DEGLI
INTERVISTATI
Podatki o spolu kažejo, da vzorec 204 anketirancev sestavlja 35,4 % moških in 63,2 % žensk. To kaže
na visok delež žensk na vodilnih položajih. Kar zadeva starost, je najvišji delež mogoče najti v starostni
skupini od 36 do 55 let (sl. 1).
1.1. Sesso ed età
I dati riguardanti il sesso indicano che il campione di 204 intervistati è formato dal 35,4% di uomini e dal 63,2% di donne. Questo indica l’esistenza
di un’alta percentuale di donne dirigenti. Per quanto
riguarda l’età la percentuale più alta si riscontra nella
fascia che va dai 36 ai 55 anni d’età (Fig. 1).
61
Da 20 a 35 / Med 20 in 35
Da 36 a 55 / Med 36 in 55
Più di 55 / Nad 55
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 1: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alle
classi d’età (campione, N=204)
Sl. 1: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi starostnih razredov (vzorec, N=204)
1.2. Livello d’istruzione e professione
1.2. Stopnja izobrazbe in poklic
Il tipo di scuole ultimate ci indica la misura del
livello d’istruzione degli intervistati. Le frequenze più
alte sul totale generale si riscontrano per quanti hanno portato a termine la scuola media superiore e per i
laureati (Fig. 2). Questi dati indicano l’esistenza di un
livello di scolarità medio-alto.
Vrsta dokončanih šol nam kaže stopnjo izobrazbe anketirancev. Največjo pogostnost glede na skupni
seštevek je najti pri tistih, ki so končali srednje šole
in fakultete (sl. 2). Ti podatki kažejo na doseženo srednjo-visoko stopnjo izobrazbe.
Elementare / Osnovna
Media / Srednja
Laurea / Dodiplomska
Laurea specialistica /
Magisterij/zaključen specialistični študij
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 2: Distribuzione percentuale degli intervistati in base al livello d’istruzione formale conseguito (campione, N=204)
Sl. 2: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi dosežene formalne stopnje izobrazbe (vzorec, N=204)
Per l’area professionale degli intervistati prevalgono i profili economico-amministrativi (53%) e quelli
tecnici (11%). Il settore medico e sociale copre il 9%
del campione. Il tipo di professione prevalente spetta al
settore economico-amministrativo. A questa domanda
non ha risposto il 12% degli intervistati (Fig. 3).
Na poklicnem področju anketirancev prevladujejo ekonomsko-upravni (53 %) in tehnični profili (11
%). Zdravstveni in socialni sektor pokriva 9 % vzorca.
Prevladujoči poklici sodijo v ekonomsko-upravni sektor. Na to vprašanje ni odgovorilo 12 % anketirancev
(sl. 3).
62
Commerciale / Komercialno
Economico-amministrativo / Ekonomsko-upravno
Medico / Zdravstveno
Sociale / Socialno
Tecnico / Tehniško
Altro / Drugo
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 3: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’area professionale (campione, N=204)
Sl. 3: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi poklicnega področja (vzorec, N=204)
1.3. Luogo di residenza e mobilità residenziale
1.3. Kraj stalnega prebivališča in stanovanjska
mobilnost
Per quanto riguarda il luogo di residenza emerge
che i due terzi del campione risiede nel Capodistriano
(Fig. 4). Per quanto concerne la mobilità residenziale
i dati rilevano che la maggior parte degli intervistati
(78%) risiede da sempre nell’attuale luogo di residenza.
Z zvezi s krajem stalnega prebivališča je videti,
da dve tretjini vzorca stalno prebivata na Koprskem
(sl. 4). V primeru stanovanjske mobilnosti podatki kažejo, da večina anketirancev (78 %) že ves čas prebiva
v trenutnem kraju stalnega prebivališča.
Capodistria / Koper
Isola / Izola
Pirano / Piran
Sesana – Divaccia / Sežana – Divača
Nova Gorica
Esterno alle zone / Izven teh območij
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 4: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
residenza (campione, N=204)
Sl. 4: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi stalnega
prebivališča (vzorec, N=204)
Viste le finalità della ricerca empirica viene ulteriormente analizzata la variabile “luogo di residenza”
creando il sottogruppo dei residenti del Capodistriano
e il sottogruppo dei residenti del Goriziano. Questa
suddivisione consente l’analisi dell’uso della lingua
italiana nel solo Capodistriano, territorio di residenza
della CNI. Il sottogruppo del Capodistriano è formato
da 134 intervistati che rappresentano il 69% del campione (Fig. 5).
Ob upoštevanju smotrov empirične raziskave je
bila zatem opravljena analiza spremenljivke “kraj stalnega prebivališča” z oblikovanjem podskupine oseb
s stalnim prebivališčem na Koprskem in podskupine
oseb s stalnim prebivališčem na Goriškem. Ta delitev
omogoča analizo rabe italijanskega jezika izključno
na Koprskem, ki je območje stalnega prebivališča italijanske narodne skupnosti (INS). Podskupino na Koprskem sestavlja 134 anketirancev, ki predstavljajo 69
% vzorca (sl. 5).
63
Capodistriano / Koprsko
Goriziano / Goriška
Non rispodne / Brez odgovora
Fig. 5: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
residenza nel Capodistriano e nel Goriziano (campione, N=204)
Sl. 5: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi stalnega
prebivališča na Koprskem in Goriškem (vzorec, N=204)
2. LE CARATTERISTICHE DEGLI INTERVISTATI RELATIVE ALLA PROBLEMATICA
LINGUISTICA
2. LASTNOSTI ANKETIRANCEV V ZVEZI Z
JEZIKOVNO PROBLEMATIKO
La quasi totalità degli intervistati ha scelto di rispondere alla versione del Questionario in lingua slovena, e precisamente 199 (98%) intervistati su 204.
Skoraj vsi anketiranci so se odločili, da bodo na
anketni vprašalnik odgovarjali v slovenskem jeziku,
natančneje 199 (98 %) anketirancev od 204.
Le caratteristiche degli intervistati relative alla
problematica linguistica si dividono in due gruppi. Il
primo è di carattere descrittivo e si riferisce alla madre
lingua ed al luogo/situazione di apprendimento della
lingua italiana. Il secondo si riferisce all’uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia,
nei luoghi pubblici e sul posto di lavoro, nonché alla
frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione
televisiva, radiofonica e stampati.
Lastnosti anketirancev, povezane z jezikovno problematiko, se delijo v dve skupini. Prva je deskriptivnega značaja in se nanaša na materni jezik in na
okolje/okoliščine učenja italijanskega jezika. Druga
se nanaša na rabo italijanskega knjižnega jezika in
istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu, kot tudi na pogostnost izpostavljenosti
sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk.
Lastnosti anketirancev, povezane z jezikovno problematiko, so bile predmet analize tudi v podskupini
s Koprskega. Primerna se nama je zdela vzporedna
predstavitev podatkov, saj je tako zagotovljena takojšnja primerjava in njihova poenostavljena obrazložitev.
Le caratteristiche degli intervistati relative alla
problematica linguistica vengono analizzate anche
per il sottogruppo del Capodistriano. Ci è sembrato
pertinente esporre i dati parallelamente, in modo da
garantire sia il confronto immediato, quanto la loro
semplificazione espositiva.
Podskupino s Koprskega sestavljajo italijansko in
slovensko govoreči anketiranci. Ob upoštevanju smotrov analize 10. dejavnika – Odnos pripadnikov večine do manjšinskega jezika – (ki smo ga dodali k Unescovemu teoretskemu modelu: “Jezikovna vitalnost
in ogroženost”) je bila oblikovana tudi podskupina
slovensko govorečih anketirancev s stalnim prebivališčem na Koprskem. To podskupino sestavlja 118 anketirancev oziroma 88 % od skupaj 134 oseb s stalnim
prebivališčem na Koprskem.
Il sottogruppo del Capodistriano è formato da italofoni e slavofoni. Viste le finalità di analisi del Fattore 10 - Atteggiamenti dei membri della maggioranza
verso la lingua non dominante - (che abbiamo aggiunto al modello teorico dell’UNESCO: “Vitalità della
lingua e messa in pericolo”) è stato creato anche il
sottogruppo di slavofoni residenti nel Capodistriano.
Questo sottogruppo è composto da 118 intervistati,
ossia l’88% dei 134 residenti del Capodistriano.
64
2.1. Lingua madre e luogo/situazione di apprendimento dell’italiano standard
2.1. Materni jezik in okolje/okoliščine učenja italijanskega knjižnega jezika
La domanda della madrelingua dell’intervistato
prevede una sola risposta. È stato riscontrato, invece,
che una piccola percentuale di intervistati si ritiene bilingue e dichiara di possedere due lingue materne.
Vprašanje o maternem jeziku anketiranca predvideva samo en možni odgovor. Ugotovljeno je bilo sicer, da se manjši delež anketirancev šteje za dvojezične in navaja, da ima dva materna jezika. Meniva, da
je to predvsem posledica diglosijskega razmerja med
dvema jezikoma in med tema jezikoma in njunimi narečji.
La maggioranza del campione è di madre lingua
slovena (Fig. 6). Considerando l’eventualità della risposta multipla, il grafico descrive il livello percentuale raggiunto da ogni singola lingua materna rispetto alla sua possibilità teorica di raggiungere il livello
del 100%. L’italiano standard viene dichiarato come
madrelingua al 6,9% e lo sloveno all’85,3%. Il dialetto istroveneto e quello istrosloveno, nonché le lingue
croata e serba si fermano a livelli percentuali molto
bassi che vanno dall’1% al 2,9%.
Italiano
Italijanščina
Sloveno
Dialetto
Slovenščina istro-veneto
Istrsko
narečje
Večina vzorca pripada slovenskemu maternemu
jeziku (sl. 6). Ob upoštevanju več možnih odgovorov grafikon prikazuje delež, ki ga je dosegel vsak
posamezni materni jezik glede na njegovo teoretično
možnost, da doseže raven 100 %. 6,9 % anketirancev navaja italijanski knjižni jezik kot materni jezik,
slovenščino pa 85,3 %. Istrsko in slovensko narečje,
hrvaščina in srbščina so zastopani z zelo nizkim deležem, ki se giblje med 1 % in 2,9 %.
Dialetto
sloveno
Slovensko
Croato
Hrvaščina
Serbo
Srbščina
Altro
Drugo
narečje
Fig. 6: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
lingua madre (campione, N=204)
Sl. 6: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi maternega jezika (vzorec, N=204)
La domanda sull’apprendimento dell’italiano
standard prevede la risposta multipla. La scuola risulta essere al primo posto come luogo di apprendimento
della lingua italiana e cioè al 71,6%, mentre la famiglia lo è al 24%, gli amici al 17,2% e il posto di lavoro
al 9,3% (Fig. 7).
Vprašanje o učenju italijanskega knjižnega jezika
predvideva več možnih odgovorov. Šola je na prvem
mestu kot okolje za učenje italijanskega jezika in sicer
z 71,6 %, medtem ko družina dosega 24 %, prijatelji
17,2 % in delovno mesto 9,3 % (sl. 7).
65
A scuola
V šoli
In famiglia
V družini
Con gli amici
S prijatelji
Corsi
extrascolastici
Izvenšolski
tečaji
Al lavoro
Pri delu
Dalla TV
Na TV
Fig. 7: Distribuzione percentuale degli intervistati in base al luogo d’apprendimento dell’italiano standard (campione, N=204)
Sl. 7: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi okolja
učenja italijanskega knjižnega jezika (vzorec, N=204)
2.2. Uso dell’italiano standard e del dialetto istroveneto in famiglia, nei luoghi pubblici e sul posto
di lavoro
2.2. Raba italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v družini, na javnih krajih in na delovnem mestu
L’uso della lingua standard sul posto di lavoro e
in varie situazioni della vita privata ci dà una prima
indicazione della frequenza d’utilizzo dell’italiano
standard dei dirigenti degli enti e delle aziende d’interesse pubblico con sede nel territorio confinante del
Capodistriano e del Goriziano, più specificatamente in
quello del Capodistriano (Figg. 8-10).
Raba italijanskega knjižnega jezika na delovnem
mestu in v različnih situacijah v zasebnem življenju je
prvi pokazatelj pogostnosti uporabe italijanskega knjižnega jezika s strani vodilnih v ustanovah in podjetjih
javnega interesa s sedežem na koprskem in goriškem
obmejnem ozemlju, še zlasti na Koprskem (sl. 8-10).
V 78,9 % primerov anketiranci nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo italijanskega knjižnega jezika pri
komunikaciji s svojimi zaposlenimi. V 67,6 % primerov ga ne uporabljajo pri komunikaciji s poslovnimi
partnerji (sl. 8).
Nel 78,9% dei casi gli intervistati non usano mai
o quasi mai l’italiano standard con i loro dipendenti e
nel 67,6% dei casi non la usano con i partner commerciali (Fig. 8).
Kar zadeva rabo italijanskega knjižnega jezika v
različnih situacijah v zasebnem življenju (v družini,
s prijatelji, v prodajalnah, lokalih in restavracijah, v
javnih uradih in bankah), je moč ugotoviti, da se delež
anketirancev, ki italijanskega jezika nikoli ali skoraj
nikoli ne uporabljajo, giblje od najmanj 57,4 % do
največ 81,9 %.
Per quanto riguarda l’uso dell’italiano standard
in varie situazioni della vita privata (in famiglia, con
gli amici, nei negozi, al bar e al ristorante, presso gli
uffici pubblici e in banca) emerge che la percentuale
di intervistati che non la utilizza mai o quasi mai va da
un minimo di 57,4% ad un massimo di 81,9%.
La percentuale d’uso più alta è con gli amici (abbastanza 21,1%, spesso o sempre 17,2%), mentre in
famiglia la parla abbastanza il 13,2% e spesso o sempre il 9,3% degli intervistati. Nei bar e nei ristoranti si utilizza abbastanza il 18,1% e spesso o sempre
il 10,8%, mentre nei negozi si adopera abbastanza il
23,5% e spesso o sempre il 7,8%. Le percentuali d’u-
Najvišji delež rabe italijanskega jezika je s prijatelji (dovolj 21,1 %, pogosto ali vedno 17,2 %), medtem
ko v družini italijanski jezik dovolj govori 13,2 %, pogosto ali vedno pa 9,3 % anketirancev. V lokalih in
restavracijah ga uporablja dovolj 18,1 %, pogosto ali
vedno 10,8 %, medtem ko ga v prodajalnah uporablja
dovolj 23,5 % in pogosto ali vedno 7,8 %. Najnižji de66
lež rabe italijanskega jezika je v javnih uradih (dovolj
9,8 %, pogosto ali vedno 3,4 %) in v bankah (dovolj
7,8 %, pogosto ali vedno 4,4 %).
so più basse si hanno negli uffici pubblici (abbastanza
9,8%, spesso o sempre 3,4%) e in banca (abbastanza
7,8%, spesso o sempre 4,4%).
Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde / Brez odgovora
h
te ah iali erji
i
ci
ah
h
lici nci elji
bli radi
žin
nk ran acij erc rtn
lna
t
bb
pu lužbe prija V dru daja ci pub nih u / V ba /risto stavr omm mi pa
i
t
ga us / S
ia / V pro li uffi V jav anca l bar lih/re tner c lovni
pie nimi ici
igl
A ka
s
i / Neg
par S po
In b
li im Z jav gli am In fam egoz
g
V lo Con
n
n
i
o
e
Con
C
N
Fig. 8: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso
dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana
(campione, N=204)
Sl. 8: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe
italijanskega jezika v osmih različnih situacijah v vsakdanjem
življenju (vzorec, N=204)
Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde / Brez odgovora
i
/
h
h
ci / ci
h
ji
ji
h
i/
bbli žben rijatel družin ajalna uradi banka orante vracija ercial artner
p
d
m
p
ih
V
st
ti pu slu
/V
ta
ega vnimi u mici / S miglia i / V pro / V javn anca / l bar/ri lih/res er com ovnimi
i
p
m Z ja
z
i
A loka artn posl
In b
gli a
gli i
In fa i nego ubblic
S
V Con p
Con
Con
Ne ffici p
li u
g
e
N
Fig. 9: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 9: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe italijanskega knjižnega jezika v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina s Koprskega, N=134)
I dati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano fanno emergere una situazione analoga a
quella dell’intero campione. Rimangono praticamente
immutate le percentuali d’uso anche per i domini del
settore privato (Fig. 10).
Podatki za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega kažejo enako situacijo, kot velja za celoten vzorec. Praktično nespremenjen je delež
rabe italijanskega jezika tudi v domenah na zasebnem
področju (sl. 10).
67
Una leggera variazione, che vede aumentare
la percentuale d’uso dell’italiano standard, si ha con
il sottogruppo del Capodistriano che include anche
i parlanti italofoni. Aumenta leggermente l’utilizzo dell’italiano standard con gli amici (abbastanza
21,2%, spesso o sempre 19,4%) e in famiglia (abbastanza 16,4%, spesso o sempre 10,4%), mentre nei
negozi e al bar/ristorante rimane sostanzialmente invariato (Fig. 9).
Rahlo spremembo, ki se kaže v povečanju deleža rabe italijanskega knjižnega jezika, je opaziti pri
podskupini s Koprskega, ki vključuje tudi italijanske
govorce. Raba italijanskega knjižnega jezika se rahlo
poveča s prijatelji (dovolj 21,2 %, pogosto ali vedno
19,4 %) in v družini (dovolj 16,4 %, pogosto ali vedno
10,4 %), medtem ko v prodajalnah in v lokalih oz. restavracijah ostaja v bistvu nespremenjena (sl. 9).
Frequenza d’uso dell’italiano / Pogostnost rabe italijanščine
Fig. 10: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso dell’italiano standard in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Con partner commerciali
S poslovnimi partnerji
Al bar/ristorante
V lokalih/restavracijah
In banca
V bankah
Negli uffici pubblici
V javnih uradih
Nei negozi
V prodajalnah
In famiglia
V družini
Con gli amici
S prijatelji
Con gli impiegati pubblici
Z javnimi uslužbenci
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde / Brez odgovora
Sl. 10: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe
italijanskega knjižnega jezika v osmih različnih situacijah v
vsakdanjem življenju (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
I dati che riguardano l’uso del dialetto istroveneto nelle varie situazioni di vita quotidiana e nel mondo
del lavoro non si discostano molto da quelli ottenuti
per l’utilizzo dell’italiano standard. Si notano le stesse percentuali molto basse per l’uso del dialetto con i
dipendenti del pubblico impiego, negli uffici pubblici
e in banca. Rimangono pressoché invariate le percentuali d’utilizzo del dialetto con gli amici e in famiglia, mentre nei negozi, al bar e al ristorante si adopera
meno dello standard (Fig. 11).
Podatki, ki se nanašajo na rabo istrskega narečja
v različnih situacijah v vsakdanjem življenju in v delovnem okolju, ne odstopajo občutneje od podatkov,
zbranih za rabo italijanskega knjižnega jezika. Opaziti
je enak, zelo nizek delež rabe narečja pri komunikaciji z javnimi uslužbenci, v javnih uradih in v bankah.
Skorajda nespremenjeni ostajajo deleži uporabe narečja s prijatelji in v družini, medtem ko se v prodajalnah, v lokalih in restavracijah uporablja manj pogosto
kot italijanski knjižni jezik (sl. 11).
68
Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
Con partner commerciali
S poslovnimi partnerji
Al bar/ristorante
V lokalih/restavracijah
In banca
V bankah
Negli uffici pubblici
V javnih uradih
Nei negozi
V prodajalnah
In famiglia
V družini
Con gli amici
S prijatelji
Con gli impiegati pubblici
Z javnimi uslužbenci
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 11: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (campione, N=204)
Sl. 11: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe
istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (vzorec, N=204)
­ er il sottogruppo del Capodistriano il dialetto
P
istroveneto si usa di più nella sfera privata, cioè in famiglia e con gli amici (Fig. 12). Questo aspetto emerge anche per i dati del sottogruppo di slavofoni del
Capodistriano (Fig. 13). I dati indicano che esiste una
fascia di popolazione plurilingue, che parla italiano
standard, sloveno e rispettivi dialetti. L’aspetto plurilingue degli intervistati comporta anche l’uso di più
lingue nella vita quotidiana. In tal senso, va segnalato, anche l’utilizzo dell’italiano standard e del dialetto
istroveneto al bar/ristorante si attesta a percentuali che
vanno da un minimo dell’8,5% (Figg. 10 e 13) ad un
massimo del 10,8% (Fig. 8) per la categoria di risposta
sempre o spesso, mentre va da un minimo del 15,2%
(Fig. 11) a un massimo del 22,4% (Fig. 9) per la categoria di risposta abbastanza.
Podskupina s Koprskega pogosteje uporablja istrsko narečje v zasebni sferi, torej v družini in s prijatelji
(sl. 12). Ta vidik se kaže tudi pri podatkih za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega
(sl. 13). Podatki kažejo, da obstaja večjezični del populacije, ki govori italijanski knjižni jezik, slovensko
in pripadajoča narečja. Večjezični vidik anketirancev
je povezan tudi z rabo več jezikov v vsakdanjem življenju. V tem smislu je potrebno opozoriti tudi na
rabo italijanskega knjižnega jezika in istrskega narečja v lokalih oz. restavracijah, ki se kaže v deležih, ki
se gibljejo od najmanj 8,5 % (sl. 10 in 13) do največ
10,8 % (sl. 8) pri možnem odgovoru vedno ali pogosto, medtem ko se gibljejo od najmanj 15,2 % (sl. 11)
do največ 22,4 % (sl. 9) pri možnem odgovoru dovolj.
69
Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
In b
V ba anca
nk a
h
V lo Al ba
kal r/ri
ih/r sto
esta ran
Con
vra te
cija
par
h
t
n
S po er c
slov omm
nim erc
i pa iali
rtn
erji
Con
g
li im
Z ja piega
vni ti p
mi u ubb
služ lici
ben
ci
Con
gli a
S pr mici
ijat
elji
In f
am
V dr iglia
u ž in
i
N
V pr ei neg
oda ozi
jaln
Neg
ah
li uffi
V ja ci pub
vni blic
hu i
rad
ih
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 12: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 12: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe
istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina s Koprskega, N=134)
Per il sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano emerge l’uso più frequente del dialetto istroveneto
con gli amici. Il 28% lo utilizza abbastanza e il 15,3%
spesso o sempre. In famiglia lo parla abbastanza il
16,9% e spesso o sempre l’11,9%. Sono molto basse
le percentuali d’utilizzo negli uffici pubblici, con gli
impiegati pubblici e in banca (Fig. 13). Gli intervistati slavofoni del Capodistriano usano meno il dialetto
istroveneto e un po’ di più l’italiano standard.
Pri podskupini slovensko govorečih anketirancev
s Koprskega se kaže pogostejša raba istrskega narečja
s prijatelji. 28 % ga uporablja dovolj, 15,3 % pa pogosto ali vedno. V družini ga dovolj govori 16,9 %,
pogosto ali vedno pa 11,9 %. Zelo nizek delež rabe
narečja je v javnih uradih, z javnimi uslužbenci in v
bankah (sl. 13). Slovensko govoreči anketiranci s Koprskega manj pogosto uporabljajo istrsko narečje in
malce pogosteje italijanski knjižni jezik.
70
Frequenza d’uso del dialetto istroveneto / Pogostnost rabe istrskega narečja
Spesso o sempre / Pogosto ali vedno
Abbastanza / Dovolj
Mai o quasi mai / Nikoli ali skoraj nikoli
Co n
gli
im
Z ja piega
vni ti p
mi ubb
uslu lic
žbe i
nci
Co n
gli
S pr amici
i j at
elji
In f
am
V d iglia
ruž
ini
Ne i
V p ne
r o d g oz
aja i
lna
Ne g
h
li u
ffic
V ja i pub
vni bli
h u ci
rad
ih
In b
V b anc a
ank
ah
V lo Al ba
k al r/r
i h / r i s to
est ran
avr te
Co n
acij
par
ah
S po tner
c
s l ov o m
nim mer
i pa ciali
r tn
erji
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 13: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso del dialetto istroveneto in otto diverse situazioni di vita quotidiana (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 13: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi rabe
istrskega narečja v osmih različnih situacijah v vsakdanjem življenju (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
2.3. Uso orale e scritto della lingua italiana sul posto di lavoro
2.3. Ustna in pisna raba italijanskega jezika na delovnem mestu
I dati sull’uso orale e scritto della lingua italiana
sul posto di lavoro prendono in esame sia gli intervistati italofoni sia slavofoni. I dati, pertanto, ci danno
un quadro complessivo sull’utilizzo della lingua italiana anche quando gli intervistati sono di madre lingua italiana.
Podatki o ustni in pisni rabi italijanskega jezika
na delovnem mestu obravnavajo italijansko in slovensko govoreče anketirance. Zato nam podatki ponujajo
celotno sliko rabe italijanskega jezika tudi v primerih,
ko je materni jezik anketirancev italijanščina.
Iz vprašanja: “V kakšni meri ustno, pisno oziroma
po elektronski pošti na delovnem mestu komunicirate
v italijanskem jeziku”, izhaja, da italijanščino ustno
dovolj uporablja 42,6 %, pogosto ali vedno pa 22,1
% anketirancev, medtem ko 32,8 % nikoli ali skoraj
nikoli ne uporablja italijanskega jezika na ustni ravni.
V primeru rabe italijanskega jezika iz poslovnih
razlogov, se le-ta uporablja predvsem na ustni ravni
(42,6 % dovolj, 22,1 % pogosto ali vedno), medtem
ko ga 16,7 % dovolj uporablja v pisni obliki, 9,8 % pa
pogosto ali vedno. Elektronsko pošto dovolj uporablja
20,6 %, pogosto ali vedno pa 9,3 % anketirancev (sl.
14).
Alla domanda: “In che misura comunica oralmente, per iscritto o via e-mail in lingua italiana sul
posto di lavoro”, emerge che oralmente lo usa abbastanza il 42,6% e spesso o sempre il 22,1% degli intervistati, mentre il 32,8% non usa mai o quasi mai la
lingua italiana a livello orale.
Quando si adopera l’italiano per motivi di lavoro, questi viene usato soprattutto a livello orale
(42,6% abbastanza e 22,1% spesso o sempre), mentre il 16,7% usa la forma scritta abbastanza e il 9,8%
spesso o sempre. L’e-mail viene usato abbastanza dal
20,6% e spesso o sempre dal 9,3% degli intervistati
(Fig. 14).
71
Spesso o sempre
Pogosto ali vedno
Abbastanza
Dovolj
Mai o quasi mai
Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde
Brez odgovora
Comunicazione orale
Ustna komunikacija
Comunicazione scritta
Pisna komunikacija
Comunicazione via mail
Komunikacija po el. pošti
Fig. 14: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di
lavoro (campione, N=204)
Sl. 14: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne
in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na
delovnem mestu (vzorec, N=204)
L’uso orale, scritto e per e-mail, per il sottogruppo del Capodistriano, indica l’utilizzo più frequente
della forma orale (abbastanza 47%, spesso o sempre
23,1%), mentre le percentuali per lo scritto e la comunicazione via e-mail cambiano minimamente (Fig.
15).
Ustna in pisna raba ter raba za elektronsko pošto pri podskupini s Koprskega kaže pogostejšo rabo
ustne oblike (dovolj 47 %, pogosto ali vedno 23,1 %),
medtem ko se deleži za pisno in elektronsko komunikacijo le minimalno spremenijo (sl. 15).
Spesso o sempre
Pogosto ali vedno
Abbastanza
Dovolj
Mai o quasi mai
Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde
Brez odgovora
Comunicazione orale
Ustna komunikacija
Comunicazione scritta
Pisna komunikacija
Comunicazione via mail
Komunikacija po el. pošti
Fig. 15: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di
lavoro (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 15: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne
in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na
delovnem mestu (podskupina s Koprskega, N=134)
La situazione, per quanto concerne l’uso orale,
scritto o via e-mail cambia di poco per il sottogruppo
di slavofoni del Capodistriano rispetto al sottogruppo del Capodistriano (che include anche gli italofoni).
Le percentuali di coloro che usano spesso o sempre
Situacija v zvezi z ustno, pisno ali rabo za elektronsko pošto se le nekoliko spremeni pri podskupini
slovensko govorečih anketirancev s Koprskega glede
na podskupino s Koprskega (ki vključuje tudi govorce
italijanskega jezika). Delež tistih, ki pogosto ali vedno
72
l’italiano in forma orale (21,2%), scritta (11%) e via
e-mail (8,5%) rimangono sostanzialmente agli stessi
livelli percentuali (Fig. 16).
uporabljajo italijanščino v ustni (21,1 %), pisni obliki
(11 %) ali za elektronsko pošto (8,5 %) ostajajo v bistvu na enakih ravneh (sl. 16).
Questi dati indicano l’influenza minima, a livello
percentuale, degli intervistati italofoni che rappresentano una minoranza numerica all’interno del campione. Gli italofoni, essendo parte integrante della popolazione residente nel Capodistriano, contribuiscono
alla caratterizzazione generale dei vari aspetti della
nostra analisi sullo stato della lingua italiana. La loro
presenza è rilevante per la nostra analisi. Essa, infatti,
ci indica che questa presenza emerge a livello di percentuale statistica, poiché si presuppone che un italiano sia propenso e motivato all’uso della propria madre
lingua quando, vivendo in ambiente plurilingue, ha
l’opportunità e/o l’esigenza di farlo.
Ti podatki kažejo minimalni vpliv, na odstotkovni
ravni, italijansko govorečih anketirancev, ki predstavljajo številčno manjšino znotraj vzorca. Italijanski
govorci kot del populacije, ki prebiva na Koprskem,
prispevajo k splošni opredelitvi različnih vidikov pričujoče analize o stanju italijanskega jezika. Njihova
prisotnost je za pričujočo analizo pomembna. Ta nam
namreč kaže, da njihova prisotnost izstopa na ravni
statističnega deleža, kajti mogoče je domnevati, da
so Italijani naklonjeni in motivirani za rabo svojega
maternega jezika, ko imajo v večjezičnem okolju, v
katerem živijo, to možnost in/ali potrebo.
Spesso o sempre
Pogosto ali vedno
Abbastanza
Dovolj
Mai o quasi mai
Nikoli ali skoraj nikoli
Non risponde
Brez odgovora
Comunicazione orale
Ustna komunikacija
Comunicazione scritta
Pisna komunikacija
Comunicazione via mail
Komunikacija po el. pošti
Fig. 16: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’uso orale, scritto e per e-mail della lingua italiana sul posto di
lavoro (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 16: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi ustne
in pisne rabe ter rabe italijanskega jezika za elektronsko pošto na
delovnem mestu (podskupina slovensko govorečih anketirancev
s Koprskega, N=118)
2.4. Frequenza di esposizione ai mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati
2.4. Pogostnost izpostavljenosti sredstvom obveščanja, kot so televizija, radio in tisk
La televisione è il mezzo di comunicazione di
massa che viene seguito maggiormente in lingua italiana, segue la radio e poi la carta stampata.
Televizija je sredstvo množičnega obveščanja, ki
ga največ anketirancev spremlja v italijanskem jeziku,
sledijo radio in tiskani mediji.
Il 2,5% degli intervistati segue i programmi televisivi solo in lingua italiana e il 21,6% più in lingua
italiana che slovena, mentre il 27,9% in entrambe le
lingue. Il 6,9% degli intervistati ascolta la radio più in
2,5 % anketirancev spremlja televizijske programe samo v italijanskem jeziku, 21,6 % pogosteje v
italijanskem kot v slovenskem jeziku, 27,9 % pa v
obeh jezikih. 6,9 % anketirancev posluša radio pogo73
steje v italijanskem kot v slovenskem jeziku, 20,6 %
anketirancev posluša radio v obeh jezikih. 14,2 % bere
italijanski in slovenski tisk (sl. 17).
italiano che in sloveno e il 20,6% degli intervistati l’ascolta in entrambe le lingue. Il 14,2% segue la stampa
italiana e slovena (Fig.17).
Tv
Tv
Radio
Radio
Legge
Branje
Solo italiano
Samo v italijanščini
Più ita che slo
Pogosteje v ita kot slo
Sia ita che slo
Tako v ita kot v slo
Più slo che ita
Pogosteje v slo kot v ita
Solo slo
Samo v slo
Fig. 17: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (campione, N=204)
Sl. 17: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika,
ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in
tisk (vzorec, N=204)
Per il sottogruppo del Capodistriano aumentano
lievemente i valori percentuali per la fruizione dei
mezzi di comunicazione di massa “più in italiano che
in sloveno”, che sono del 29,9% per la tivù, del 9%
per la radio e del 6% per la carta stampata. La variazione percentuale, peraltro, presente anche per le altre
categorie di risposta, indicherebbe l’incidenza percentuale minima degli italofoni (Fig. 18).
Pri podskupini s Koprskega se rahlo povečajo odstotkovne vrednosti za spremljanje medijev “pogosteje v italijanščini kot v slovenščini”, ki znašajo 29,9 %
za televizijo, 9 % za radio in 6 % za tiskane medije.
Sicer pa sprememba deleža, ki je opazna tudi pri drugih kategorijah odgovorov, verjetno kaže minimalno
incidenco deleža italijansko govorečih anketirancev
(sl. 18).
Tv
Tv
Radio
Radio
Legge
Branje
Solo italiano
Samo v italijanščini
Più ita che slo
Pogosteje v ita kot slo
Sia ita che slo
Tako v ita kot v slo
Più slo che ita
Pogosteje v slo kot v ita
Solo slo
Samo v slo
Fig 18: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 18: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika,
ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in
tisk (podskupina s Koprskega, N=134)
I dati per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano evidenziano un uso maggiore del mezzo televi-
Podatki za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega kažejo večjo uporabo televi74
zijskega medija v italijanskem jeziku v primerjavi z
drugimi načini uporabe: 3 % spremljajo samo italijanske programe, 27 % pogosteje spremlja v italijanskem kot v slovenskem in 25 % spremlja programe
v obeh jezikih. S seštevkom teh treh deležev dobimo
55 % slovensko govorečih anketirancev, ki spremljajo
televizijske programe v italijanskem jeziku. Če temu
podatku dodamo še 29,4 % anketirancev, ki pogosteje
spremljajo TV program v slovenskem kot v italijanskem jeziku, se prisotnost italijanskega jezika kaže v
odstotkovni vrednosti 84,4 %.
sivo in lingua italiana, rispetto a tutte le altre modalità
d’uso: il 3% segue solo i programmi italiani, il 27%
segue più in italiano che in sloveno e il 25% segue in
entrambe le lingue. Sommando queste tre percentuali
otteniamo il 55% di intervistati slavofoni che seguono programmi televisivi in lingua italiana. Se a questo
dato associamo il 29,4% di intervistati che segue la tivù
più in sloveno che in italiano, la presenza della lingua
italiana si attesta al valore percentuale dell’84,4%.
La radio viene ascoltata dal 7% degli intervistati
più in italiano che in sloveno e dal 22% in entrambe
le lingue. La stampa, invece, viene letta in entrambe
le lingue dal 14% degli intervistati, il 3% legge più in
italiano che in sloveno (Fig. 19).
7 % anketirancev posluša radio pogosteje v italijanskem kot slovenskem jeziku, 22 % pa v obeh jezikih. Tiskane medije v obeh jezikih bere 14 % anketirancev, 3 % berejo pogosteje v italijanskem kot v
slovenskem jeziku (sl. 19).
Tv
Tv
Radio
Radio
Legge
Branje
Solo italiano
Samo v italijanščini
Più ita che slo
Pogosteje v ita kot slo
Sia ita che slo
Tako v ita kot v slo
Più slo che ita
Pogosteje v slo kot v ita
Solo slo
Samo v slo
Fig. 19: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
lingua d’uso con i mezzi di comunicazione televisiva, radiofonica e stampati (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 19: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi jezika,
ki ga spremljajo v sredstvih obveščanja, kot so televizija, radio in
tisk (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega,
N=118)
3. CONCLUSIONI
3. ZAKLJUČKI
Il campione di 204 dirigenti di enti locali e aziende d’interesse pubblico del Capodistriano e del Goriziano è al 63,2% di sesso femminile e il 91% dei
casi appartiene alla fascia d’età tra i 20 e i 55 anni. Il
livello d’istruzione è medio-alto: il 47% degli intervistati ha ultimato la scuola media e il 45% ha conseguito la laurea. L’area professionale dominante è quella
economico-amministrativa (53%), seguita da quella
tecnica (11%), commerciale (9%) e dal settore medico
e sociale (9%).
Vzorec 204 vodilnih v lokalnih ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem in Goriškem
sestavlja 63,2 % ženskega spola. V 91 % primerov
sodijo v starostno skupino med 20 in 55 let. Stopnja
dosežene izobrazbe je srednja-visoka. 47 % anketirancev je končalo srednjo šolo, diplomiralo jih je 45 %.
Prevladujoče poklicno področje je ekonomsko-upravno (53 %), sledijo mu tehniški (11 %) in komercialni
poklici (9 %) ter zdravstveni in socialni sektor (9 %).
69 % anketirancev stalno prebiva na Koprskem,
23 % pa na Goriškem.
Il 69% degli intervistati risiede nel Capodistriano
ed il 23% nel Goriziano.
75
Italijanski knjižni jezik kot materni jezik dosega
raven 6,9 %, istrsko narečje dosega raven 1 %. Slovenski knjižni jezik kot materni jezik dosega raven
85,3 %, hrvaški 2,9 %, srbski 2,5 % in slovensko narečje 2,5 %.
L’italiano standard è lingua materna al livello del
6,9% e il dialetto istroveneto all’1%. Lo sloveno standard è lingua materna all’85,3%, la croata al 2,9%, la
serba al 2,5% e il dialetto sloveno al 2,5%.
L’apprendimento della lingua italiana avviene soprattutto a scuola, in famiglia e con gli amici. Prevale
l’apprendimento scolastico che raggiunge il 71,6% di
risposte. Una minima parte di intervistati ha imparato
la lingua italiana sul posto di lavoro o frequentando
corsi extrascolastici. Il fatto che l’italiano si apprenda
anche con gli amici, attesta la presenza della lingua
italiana anche nei domini informali della comunicazione sociale.
Učenje italijanskega jezika poteka predvsem v šolah, v družini in s prijatelji. Prevladuje učenje v šoli,
ki dosega 71,6 % odgovorov. Zelo majhen del anketirancev se je italijanskega jezika naučil na delovnem
mestu oziroma z obiskovanjem izvenšolskih tečajev.
Dejstvo, da se italijanščine naučijo tudi s prijatelji, potrjuje prisotnost italijanskega jezika tudi v neformalnih domenah socialne komunikacije.
I dati sull’uso orale, scritto e via e-mail non ci
indicano la distribuzione percentuale sull’uso dell’italiano in una “giornata tipo”. Il dato si riferisce alle
varie modalità d’uso dell’italiano standard e/o dialetto
istroveneto “quando questi viene usato”. In tal senso
prevale l’uso orale e non ci sono grosse differenze tra
l’uso scritto e quello via e-mail.
Podatki o ustni in pisni rabi ter rabi za elektronsko pošto nam ne pokažejo odstotkovne porazdelitve
o rabi italijanskega jezika v “običajnem dnevu”. Podatek se nanaša na različne načine rabe italijanskega
knjižnega jezika in/ali istrskega narečja, “ko se ta uporablja”. V tem smislu prevladuje ustna raba, ni opaziti
velikih razlik med pisno rabo in rabo za elektronsko
pošto.
Non si riscontrano grandi differenze tra l’uso
dell’italiano standard e l’uso del dialetto istroveneto. Questo indicherebbe che, laddove è conosciuta lo
standard lo è parimenti anche l’istroveneto. L’unica
differenza si riscontra per l’uso più frequente dell’istroveneto con gli amici da parte del sottogruppo di
slavofoni del Capodistriano. Questo dato indica che a
livello colloquiale e amicale viene preferito il dialetto
all’italiano standard, e questo avviene proprio nell’area capodistriana dove l’istroveneto - come del resto
in genere i dialetti locali - sono percepiti come codici
linguistici che contribuiscono a diminuire la distanza
sociale.
Niso bile ugotovljene velike razlike med rabo italijanskega jezika in rabo istrskega narečja. To verjetno
kaže, da tam, kjer obvladajo italijanski knjižni jezik, v
enaki meri obvladajo tudi istrsko narečje. Edino razliko je moč ugotoviti glede pogostejše rabe istrskega
narečja s prijatelji pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Ta podatek kaže, da na
pogovorni in prijateljski ravni raje uporabljajo narečje kot italijanski knjižni jezik. To se dogaja prav na
Koprskem, kjer istrsko narečje – kot sicer na splošno
lokalna narečja – dojemajo kot jezikovni kod, ki prispeva k zmanjševanju družbene distance.
L’italiano standard e il dialetto istroveneto vengono usati nell’ambiente di lavoro e in varie situazioni
della vita quotidiana. I valori percentuali sono bassi,
e si riferiscono mediamente a circa un quarto degli
intervistati, sia a livello di campione sia per i sottogruppi del Capodistriano e degli slavofoni della stessa
area. Prevale l’utilizzo a livello amicale, in famiglia,
nei negozi, al bar e al ristorante. La presenza minima
dell’italiano si riscontra nel mondo del lavoro, negli
uffici pubblici e in banca. Questa presenza percentuale
minima dell’uso della lingua italiana nel mondo del
lavoro, negli uffici pubblici e in banca - che è comunque inferiore agli altri domini d’uso - indica che la
lingua italiana, seppur paritetica a livello di normativa
Italijanski knjižni jezik in istrsko narečje se uporabljata na delovnem mestu in v različnih okoliščinah v
vsakdanjem življenju. Odstotkovne vrednosti so nizke
in se v povprečju nanašajo na približno četrtino anketirancev, tako na ravni vzorca kot pri podskupinah s
Koprskega in slovensko govorečih anketirancev s Koprskega. Prevladuje raba na prijateljski ravni, v družini, v prodajalnah, lokalih in restavracijah. Najnižjo
prisotnost italijanščine je moč ugotoviti v delovnem
okolju, javnih uradih in bankah. Ta najnižji delež rabe
italijanskega jezika v delovnem okolju, javnih uradih
in bankah – ki je vsekakor nižji od drugih domen rabe
jezika – kaže, da italijanski jezik, čeprav enakovre76
istituzionale, non realizza pienamente le funzioni garantite dallo status normativo.
den na ravni institucionalnih predpisov, funkcije, ki jo
zagotavljajo zakoni in drugi predpisi, ne uresničuje v
celoti.
La percentuale più bassa di intervistati, del sottogruppo del Capodistriano, che dichiara di non usare
mai o quasi mai l’italiano nelle diverse situazioni di
vita quotidiana è del 53,7%; e si riferisce alle interazioni con gli amici. Questo dato indicherebbe che in
media un intervistato su due usa all’occorrenza la lingua italiana in determinate situazioni della vita pubblica e privata. L’aspetto plurilingue degli intervistati
emerge, ad es., dai dati sull’uso della lingua italiana
con i mezzi di comunicazione di massa. In questo ambito si riscontrano i livelli d’utilizzo più alti. Le percentuali di intervistati che usano solo la lingua slovena
sono, infatti, l’11,2% per la tivù, il 32,1% per la radio
e il 34,3% per la carta stampata. Questi dati forniscono indicazioni sull’uso passivo della lingua italiana e
non indicano quello attivo.
Najnižji delež anketirancev - podskupina s Koprskega, ki navaja, da nikoli ali skoraj nikoli ne uporablja italijanščine v različnih situacijah v vsakdanjem
življenju, znaša 53,7 %; nanaša se na prijateljske vezi.
Ta podatek kaže, da v povprečju eden od dveh anketirancev po potrebi uporablja italijanski jezik v določenih situacijah v javnem in zasebnem življenju. Večjezični vidik anketirancev izhaja npr. iz podatkov o
spremljanju italijanskega jezika v sredstvih množičnega obveščanja. Na tem področju je mogoče ugotoviti
najvišjo raven uporabe. Deleži anketirancev, ki spremljajo samo slovenski jezik, dosegajo namreč 11,2
% za televizijo, 32,1 % za radio in 34,3 % za tiskane
medije. Navedeni podatki kažejo na pasivno in ne na
aktivno rabo italijanskega jezika.
I dati sulle modalità d’utilizzo della lingua italiana
(orale, scritto, e-mail), connesse alle varie situazioni
della vita privata (famiglia, amici, negozi, banca, bar
e ristorante), vanno interpretati anche alla luce della
vicinanza territoriale dell’Italia. Per queste tre modalità d’uso, infatti, non si richiede espressamente qual
è l’uso della lingua italiana nel solo ambito territoriale
analizzato, ma in generale. Il confine “aperto”, di tipo
europeo, agevola la mobilità giornaliera e vari tipi di
scambi economici e culturali sia a livello concreto sia
virtuale, il tutto indubbiamente a favore dell’utilizzo
della lingua italiana, qualora l’interlocutore sloveno la
conosca, altrimenti si ricorre all’uso di un’altra lingua,
soprattutto l’inglese.
Podatke o načinih uporabe italijanskega jezika
(ustno, pisno, el. pošta), povezanih z različnimi situacijami v zasebnem življenju (družina, prijatelji,
prodajalne, banke, lokali in restavracije), je potrebno razumeti tudi ob upoštevanju bližine italijanskega
ozemlja. Pri teh treh načinih rabe se ne sprašuje izrecno, za katero rabo italijanskega jezika gre izključno na analiziranem ozemeljskem območju, temveč
na splošno. “Odprta” meja evropskega tipa omogoča
enostavnejšo dnevno mobilnost in različne vrste gospodarskih in kulturnih izmenjav na realni in virtualni ravni. Vse to je nedvomno v prid rabi italijanskega
jezika, če ga slovenski sogovornik obvlada, sicer je
potrebno uporabiti drug jezik, predvsem angleščino.
A livello linguistico, la vicinanza territoriale dell’Italia ed i mezzi di comunicazione di massa,
pongono gli italofoni in una situazione di “penisola
linguistica dell’Italia”, cioè una realtà sociolinguistica agganciata alla dimensione linguistica italiana, ma
staccata a livello geo-politico. Riteniamo che questo
aspetto influisca sulla percentuale d’uso della lingua
italiana ed offra maggiori possibilità di interazione
linguistica in vari domini della vita pubblica e privata,
non solo per gli italofoni ma anche per gli slavofoni
del territorio confinante.
Bližina italijanskega ozemlja in mediji na jezikovni ravni postavljajo italijanske govorce v položaj “italijanskega jezikovnega polotoka”, torej v sociolingvistične razmere, ki so povezane z italijansko jezikovno
sfero, vendar ločene na geopolitični ravni. Meniva,
da ta vidik vpliva na delež rabe italijanskega jezika in
ponuja večje možnosti jezikovne interakcije v različnih domenah javnega in zasebnega življenja, ne le za
italijanske, temveč tudi za slovenske govorce na obmejnem območju.
Večjezični anketiranci iz našega vzorca, ne glede
na to, ali gre za italijanske ali slovenske govorce, uporabljajo tudi italijanski knjižni jezik in/ali istrsko narečje. Italijanščino torej, odvisno od okoliščin, uporablja določen delež slovensko govorečih anketirancev.
Gli intervistati plurilingui del nostro campione,
indipendentemente se italofoni o slavofoni, utilizzano anche l’italiano standard e/o il dialetto istroveneto.
L’italiano standard, pertanto, viene usato a seconda
77
delle circostanze da una determinata percentuale di
intervistati slavofoni. La percentuale d’uso varia a seconda dei domini. È, comunque, più marcata nell’ambito privato. La percentuale d’utilizzo più alta si riscontra per il mezzo televisivo.
Delež rabe se spreminja glede na domene. Vsekakor
je izrazitejši v zasebnem okolju. Najvišji delež rabe je
moč ugotoviti pri televiziji.
Raba italijanskega jezika pri italijanskih in slovenskih govorcih prispeva k oblikovanju jezikovnih
in kulturnih značilnostih tega prostora. Zbrani podatki
potrjujejo, da je italijanska komponenta sestavni del
tega večjezičnega in večkulturnega območja. Smotri
pričujoče raziskave nama ne omogočajo nadaljnje poglobljene obravnave tega vidika. Podatki iz te raziskave so primerni za nadaljnjo obdelavo in analize, ki pa
zaenkrat ostajajo nedokončane. Zaradi svoje specifike
namreč predstavljajo uporabno podatkovno zbirko za
druge študije in preučevanja.
L’uso della lingua italiana, da parte dei parlanti
italofoni e slavofoni, contribuisce a creare la connotazione linguistica e culturale del territorio. I nostri
dati confermano che la componente italiana è parte
integrante di questa territorialità plurilingue e pluriculturale. Le finalità della presente ricerca non ci consentono di approfondire ulteriormente questo aspetto.
I dati della presente indagine si prestano ad ulteriori
elaborazioni ed analisi, che per ora rimangono inevase, ma che nello specifico rappresentano una banca
dati utilizzabile per altri studi e approfondimenti.
Meniva, da 23 % anketirancev z območja Gorice
prav tako prispeva k oblikovanju nekaterih vidikov
jezikovne vitalnosti italijanskega jezika na celotnem
obmejnem območju. Upoštevati je potrebno, da Goriška ni dvojezično območje in da gre prisotnost italijanskega jezika pripisati predvsem bližini Italije ter
gospodarskim in kulturnim izmenjavam med dvema
obmejnima regijama. Tudi to specifično lastnost omenjenega območja bi bilo potrebno dodatno temeljito
preučiti v okviru drugih raziskav.
Riteniamo che anche il 23% di intervistati del
Goriziano contribuisce alla configurazione di alcuni
aspetti della vitalità linguistica della lingua italiana
per l’intero territorio confinante. Va considerato che
il Goriziano non è territorio bilingue e che la presenza
della lingua italiana si deve soprattutto alla vicinanza
dell’Italia ed agli scambi economici e culturali tra le
due realtà confinanti. Anche questa specificità del territorio andrebbe ulteriormente approfondita con altre
ricerche.
78
Capitolo V
V. poglavje
ANALISI DEI DATI DEGLI STRUMENTI
D’INDAGINE
ANALIZA PODATKOV IZ
RAZISKOVALNIH INSTRUMENTOV
1. I DATI DEL QUESTIONARIO
1. PODATKI IZ ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
L’analisi dei dati del Questionario si suddivide
in quattro gruppi tematici e non segue l’ordine delle
domande presentate nel Questionario, che sono distribuite in modo sparso per questioni di carattere metodologico. I gruppi tematici si riferiscono ai seguenti
dati: 1. dati di percezione; 2. dati di opinione; 3. dati
di atteggiamento; 4. dati relativi all’applicazione della
normativa sull’uso della lingua italiana nell’area del
Capodistriano.
Analiza podatkov iz anketnega vprašalnika se
deli na štiri tematske skupine in ne upošteva vrstnega reda vprašanj, predstavljenih v vprašalniku, ki so
zaradi metodoloških lastnosti razpršena. Tematske
skupine se nanašajo na naslednje podatke: 1. podatki
o percepciji; 2. podatki o mnenju; 3. podatki o odnosu; 4. podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede
rabe italijanskega jezika na Koprskem.
Podatki o percepciji, mnenju in odnosu so prikazani za vzorec (N=204), za podskupino anketirancev,
ki stalno prebivajo na Koprskem (N=134), in, kjer se
je zdelo primerno za namen raziskave, tudi za podskupino slovensko govorečih anketirancev s Koprskega
(N=118).
I dati di percezione, di opinione e di atteggiamento vengono esposti per il campione (N=204), per
il sottogruppo d’intervistati residenti nel territorio del
Capodistriano (N=134), e laddove risulta pertinente
per le finalità della ricerca anche per il sottogruppo
degli slavofoni del Capodistriano (N=118).
Podatki, povezani s predpisi glede rabe italijanskega jezika, so bili zbrani samo za statutarno dvojezično območje Koprskega. Oblikovane so bile tri
skupine. V prvi skupini so ustanove in podjetja javnega interesa s sedežem na Koprskem (N=132). Drugo
skupino sestavljajo ustanove (N=64), tretjo pa podjetja (N=68) s sedežem na Koprskem.
I dati relativi alla normativa sull’uso della lingua
italiana sono stati rilevati soltanto per il territorio statutariamente bilingue del Capodistriano. Sono stati
creati tre sottogruppi. Il primo è composto dagli enti e
aziende d’interesse pubblico con sede nel Capodistriano (N=132). Il secondo è composto dagli enti (N=64)
e il terzo dalle aziende (N=68) con sede nel Capodistriano.
1.1. Podatki o percepciji
1.1. Dati di percezione
Podatki o percepciji se nanašajo na večjezično in
večkulturno konotacijo Koprskega. Tem podatkom se
približujejo podatki o individualni večjezičnosti, zlasti v zvezi z odgovori vodilnih v posameznih ustanovah in podjetjih, ki se nanašajo na njihovo percepcijo
ravni znanja italijanskega jezika njihovih zaposlenih.
I dati di percezione si riferiscono alla connotazione plurilingue e pluriculturale dell’area capodistriana.
A questi dati si accostano quelli del plurilinguismo individuale, con riferimento specifico alla risposta dei
dirigenti dei singoli enti e aziende, in merito alla loro
percezione del livello di conoscenza della lingua italiana da parte dei loro dipendenti.
Pri dveh vprašanjih o percepciji jezikovnih in
kulturnih značilnosti območja, na katerem živi anketirana oseba, je bilo potrebno v odstotkovnih deležih
izraziti oceno prisotnosti posameznih jezikov in kultur
na tem območju. Odstotkovne vrednosti so bile razvrščene v pet kategorij odgovorov (sl. 20-23). Potrebno
je opozoriti, da je kategorija “brez odgovora (B.o.)”
najvišja med vsemi vprašanji z anketnega vprašalnika.
Pri vprašanju o jezikovnih značilnostih se neodgovorjeni delež giblje od najmanj 18,6 % do največ 41,5 %,
Per le due domande che riguardano la percezione
della connotazione linguistica e culturale della zona
in cui vive l’intervistato, si chiede di esprimere in
valori percentuali la valutazione della presenza delle
singole lingue e culture presenti sul territorio. I valori
percentuali sono stati raggruppati in cinque categorie
di risposta (Figg. 20-23). Va segnalato, che la categoria “non risponde (n.r.)”, risulta essere la più alta
79
tra tutte le domande del Questionario. Per la domanda
sulla connotazione linguistica la non risposta va da un
minimo del 18,6% ad un massimo del 41,5%, mentre
per quella culturale va da un minimo del 16,4% ad un
massimo del 24,6%.
medtem ko se za kulturne značilnosti giblje od najmanj 16,4 % do največ 24,6 %.
1.1.1. Percepcija jezikovne konotacije tega območja
46,3 % anketirancev iz podskupine s Koprskega meni, da je italijanski jezik opredeljujoča lastnost
tega območja od 0 do 10 %, 19,4 % pa jih meni, da
je opredeljujoča lastnost od 11 do 20 %. 14,9 % jih
dojema italijanski jezik kot opredeljujočo lastnost v
deležu nad 20 % (sl. 20). 47,5% anketirancev iz podskupine slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je
italijanski jezik opredeljujoča lastnost za to območje
od 0 do 10 %, 17,8% pa jih meni, da je opredeljujoč
od 11 do 20 %. 16,1 % jih dojema italijanski jezik kot
opredeljujočo lastnost tega območja v deležu nad 20
% (sl. 21).
1.1.1. Percezione della connotazione linguistica del
territorio
Il 46,3% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano ritiene che la lingua italiana caratterizza il
territorio dallo 0 al 10%, mentre il 19,4% ritiene che
lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 14,9% percepisce la
lingua italiana con una caratterizzazione superiore al
20% (Fig. 20). Il 47,5% degli intervistati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene che la
lingua italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%,
mentre il 17,8% ritiene che lo caratterizza dall’11 al
20%. Il 16,1% percepisce la lingua italiana con una
caratterizzazione del territorio superiore al 20% (Fig.
21).
55,2 % anketirancev iz podskupine s Koprskega
meni, da je istrsko narečje opredeljujoča lastnost tega
območja od 0 do 10 %, 14,2 % pa jih meni, da je opredeljujoča od 11 do 20 %. 8,2 % jih dojema italijanski knjižni jezik kot opredeljujočo lastnost v deležu
nad 20 % (sl. 20). 54,2 % anketirancev iz podskupine
slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je istrsko
narečje opredeljujoče za to območje od 0 do 10 %,
13,6 % pa jih meni, da je opredeljujoče od 11 do 20
%. 8,5 % jih dojema istrsko narečje kot opredeljujočo
lastnost v deležu nad 20 % (sl. 21).
Il 55,2% degli intervistati del sottogruppo del
Capodistriano ritiene che il dialetto istroveneto caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 14,2%
ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. L’8,2% percepisce l’italiano standard con una caratterizzazione
superiore al 20% (Fig. 20). Il 54,2% degli intervistati
del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene
che il dialetto istroveneto caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre il 13,6% ritiene che lo caratterizza
dall’11 al 20%. L’8,5% percepisce il dialetto istroveneto con una caratterizzazione del territorio superiore
al 20% (Fig. 21).
Pri ravneh, ki presegajo 20 %, večje število anketirancev iz obeh podskupin meni, da je italijanski
knjižni jezik bolj opredeljujoč za večjezično območje
kot istrsko narečje.
Per i livelli superiori al 20%, un numero maggiore d’intervistati di entrambi i sottogruppi, ritiene che
l’italiano standard caratterizza il territorio plurilingue
più del dialetto istroveneto.
Glede večjezične konotacije tega območja večina
anketirancev iz obeh skupin dojema slovenski knjižni
jezik kot prevladujoč jezik. Druge jezike (italijanščino, hrvaščino in srbščino) in narečja (istrsko in slovensko) dojemajo kot manjšinske jezike/narečja. Med
manjšinskimi idiomi dojemajo kot bolj opredeljujoče:
na prvem mestu slovensko narečje, sledi italijanski
knjižni jezik, istrsko narečje se nahaja na tretjem mestu, sledi srbski jezik in kot zadnja še hrvaščina.
Per la connotazione plurilingue del territorio, la
maggioranza degli intervistati di entrambi i gruppi,
percepisce lo sloveno standard come lingua dominante. Le altre lingue (italiano, croato e serbo) e dialetti
(istroveneto e istrosloveno) vengono percepiti come
lingue/dialetti minoritari. Tra gli idiomi minoritari
quelli percepiti come maggiormente caratterizzanti
sono: al primo posto il dialetto sloveno e a seguire l’italiano standard, il dialetto istroveneto si trova al terzo
posto, ed a seguire la lingua serba, e per ultima quella
croata.
80
Più del 31% / Več kot 31 %
Da 21 a 30% / Od 21 do 30 %
Da 11 a 20% / Od 11 do 20 %
Da 0 a 10% / Od do 10 %
N.r. / B.o.
Croato
Hvaščina
Istroveneto
Istrsko narečje
Dialetto sloveno
Slovensko narečje
Italiano
Italijanščina
Sloveno
Slovenščina
Serbo
Srbščina
Sl. 20: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina s Koprskega, N=134)
Fig. 20: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione del livello di connotazione linguistica del territorio (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Più del 31% / Več kot 31 %
Da 21 a 30% / Od 21 do 30 %
Da 11 a 20% / Od 11 do 20 %
Da 0 a 10% / Od 0 do 10 %
Croato
Hrvaščina
Istroveneto
Dialetto sloveno
IIstrsko narečje Slovensko narečje
Italiano
Italijanščina
Sloveno
Slovenščina
Serbo
Srbščina
Fig. 21: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione del livello di connotazione linguistica del territorio (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 21: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
1.1.2. Percezione della connotazione culturale del
territorio
1.1.2. Percepcija kulturne konotacije tega
območja
Il 38,8% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano ritiene che la cultura italiana caratterizza il
territorio dallo 0 al 10%, mentre il 18,7% ritiene che
lo caratterizza dall’11 al 20%. Il 26,1% percepisce la
cultura italiana con una caratterizzazione superiore al
20% (Fig. 22). Il 37,3% degli intervistati del sottogruppo di slavofoni del Capodistriano ritiene che la cultura
italiana caratterizza il territorio dallo 0 al 10%, mentre
il 19,5% ritiene che lo caratterizza dall’11 al 20%. Il
25,4% percepisce la cultura italiana con una caratterizzazione del territorio superiore al 20% (Fig. 23).
38,8 % anketirancev iz podskupine s Koprskega
meni, da je italijanska kultura opredeljujoča lastnost
tega območja od 0 do 10 %, 18,7 % pa jih meni, da
je opredeljujoča od 11 do 20 %. 26,1 % jih dojema
italijansko kulturo kot opredeljujočo lastnost v deležu
nad 20 % (sl. 22). 37,3 % anketirancev iz podskupine
slovenskih govorcev s Koprskega meni, da je italijanska kultura opredeljujoča za to območje od 0 do 10 %,
19,5 % pa jih meni, da je opredeljujoča od 11 do 20 %.
25,4 % jih dojema italijansko kulturo kot opredeljujočo lastnost tega območja v deležu nad 20 % (sl. 23).
81
I livelli di percezione, per entrambi i sottogruppi
presi in esame, non si differenziano sostanzialmente
tra loro. Questo indica che gli italofoni e gli slavofoni
concordano tra loro.
Ravni percepcije se pri obeh obravnavanih podskupinah bistveno ne razlikujejo med seboj. To kaže,
da so italijansko in slovensko govoreči anketiranci
enakega mnenja.
Per la connotazione pluriculturale del territorio,
la maggioranza degli intervistati di entrambi i sottogruppi percepisce la cultura slovena come la cultura
dominante. Le altre tre culture, quella italiana, serba
e croata, vengono percepite come culture minoritarie.
Tra le culture minoritarie, quella italiana viene percepita come maggiormente caratterizzante, dopo quella
slovena. Seguono, leggermente distanziate, la cultura
serba e quella croata.
Glede večkulturne konotacije tega območja večina anketirancev iz obeh podskupin dojema slovensko kulturo kot prevladujočo kulturo. Druge tri kulture, torej italijansko, srbsko in hrvaško, dojemajo
kot manjšinske kulture. Med manjšinskimi kulturami
dojemajo italijansko kulturo kot bolj opredeljujočo,
takoj za slovensko. Sledita srbska in hrvaška kultura,
ki rahlo zaostajata.
Più del 31% / Več kot 31 %
Da 21 a 30% / Od 21 do 30 %
Da 11 a 20% / Od 11 do 20 %
Da 0 a 10% / Od 0 do 10 %
N.r. / B.o.
Croata
Hrvaška
Italiana
Italijanska
Slovena
Slovenska
Fig. 22: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione del livello di connotazione culturale del territorio (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Serba
Srbska
Sl. 22: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni jezikovne konotacije tega območja (podskupina s Koprskega, N=134)
82
Più del 31% / Več kot 31 %
Da 21 a 30% / Od 21 do 30 %
Da 11 a 20% / Od 11 do 20 %
Da 0 a 10% / Od 0 do 10 %
N.r. / B.o.
Croata
Hrvaška
Italiana
Italijanska
Slovena
Slovenska
Serba
Srbska
Fig. 23: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione del livello di connotazione culturale del territorio (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 23: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije ravni kulturne konotacije tega območja (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
1.1.3. Percezione degli intervistati in merito alla
conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana
1.1.3. Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem
italijanskega jezika njihovih zaposlenih
Na ravni vzorca 53,4 % anketirancev meni, da
njihovi zaposleni razumejo italijanski jezik, 39,7 %
jih meni, da ta jezik govorijo, 41,2 % pa jih meni, da
znajo brati v italijanščini. Visoki so tudi deleži pri odgovoru, ki se nanašajo na delno znanje razumevanja,
govorjenja in branja v italijanskem jeziku (sl. 24).
A livello di campione, il 53,4% degli intervistati,
ritiene che i loro dipendenti capiscano la lingua italiana, il 39,7% ritiene che la parlino e il 41,2% ritiene
che sappiano leggere in italiano. Sono elevate anche
le percentuali di risposta che si riferiscono alla conoscenza parziale del capire, parlare e leggere in lingua
italiana (Fig. 24).
Na ravni podskupine s Koprskega 59,7 % anketirancev meni, da njihovi zaposleni razumejo italijanski
jezik, 44 % jih meni, da ta jezik govorijo, 48,5 % pa
jih meni, da znajo brati v italijanščini. Visoki so tudi
deleži pri odgovoru, ki se nanašajo na delno znanje razumevanja, govorjenja in branja v italijanskem jeziku
(sl. 25).
A livello di sottogruppo del Capodistriano, il
59,7% degli intervistati, ritiene che i loro dipendenti
capiscano la lingua italiana, il 44% ritiene che la parlino e il 48,5% ritiene che sappiano leggere in italiano.
Sono elevate anche le percentuali di risposta che si
riferiscono alla conoscenza parziale del capire, parlare
e leggere in lingua italiana (Fig. 25).
Percepcija anketirancev v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih je višje pri podskupini s Koprskega. Vendar s skupnim seštevkom
deležev anketirancev, ki navajajo popolno znanje in
tistih, ki navajajo delno znanje, pridemo do rezultata,
ki je malone enak in zelo visok, tako pri vzorcu kot
pri podskupini s Koprskega. Ta delež zajema skupaj
okrog 93 % anketirancev.
La percezione degli intervistati in merito alla conoscenza della lingua italiana da parte dei loro dipendenti è più alta per il sottogruppo del Capodistriano.
Complessivamente, però, sommando le percentuali
d’intervistati che dichiarano conoscenza totale e di
quelli che dichiarano conoscenza parziale, otteniamo
un risultato pressoché uguale e molto alto sia per il
campione sia per il sottogruppo del Capodistriano.
Questa percentuale si aggira complessivamente attorno al 93% d’intervistati.
83
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Non risponde
Brez odgovora
Capiscono / Razumejo.
Parlano / Govorijo.
Leggono / Berejo.
Fig. 24: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione in merito alla conoscenza che i loro dipendenti
hanno della lingua italiana (campione, N=204)
Sl. 24: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih (vzorec, N=204)
Sì / Da
Parzialmente / Delno
No / Ne
Non risponde / Brez odgovora
Capiscono / Razumejo
Parlano / Govorijo
Leggono / Berejo
Fig. 25: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro percezione in merito alla conoscenza che i loro dipendenti hanno della lingua italiana (sottogruppo del Capodistriano,
N=134)
Sl. 25: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihove percepcije v zvezi z znanjem italijanskega jezika njihovih zaposlenih (podskupina s Koprskega, N=134)
84
1.2. Dati di opinione
1.2. Podatki o mnenju
1.2.1. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle
scuole slovene e sulla qualità di tale insegnamento
1.2.1. Mnenje anketirancev glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah in
o kakovosti takega poučevanja
Il 59% degli intervistati del campione è dell’opinione che la lingua italiana deve essere materia d’obbligo nelle scuole slovene (Fig. 26), della stessa opinione è il 68% degli intervistati del sottogruppo del
Capodistriano (Fig. 27). Il 32% degli intervistati del
campione e il 26% degli intervistati del sottogruppo
del Capodistriano considerano l’insegnamento della
lingua italiana “necessario ma non obbligatorio”.
59 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da mora
biti italijanski jezik obvezen predmet v slovenskih šolah (sl. 26), enakega mnenja je 68 % anketirancev iz
podskupine s Koprskega (sl. 27). 32 % anketirancev
iz vzorca in 26 % anketirancev iz podskupine s Koprskega ocenjuje, da je poučevanje italijanskega jezika
“potrebno, ne pa obvezno”.
Deve essere obbligatorio
Mora biti obvezno
Necessario ma non deve essere obbligatorio
Potrebno, vendar ne sme biti obvezno
Non necessario né obbligatorio
Niti potrebno niti obvezno
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 26: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene del Capodistriano (campione, N=204)
Sl. 26: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah na Koprskem (vzorec, N=204)
Deve essere obbligatorio
Mora biti obvezno
Necessario ma non deve essere obbligatorio
Potrebno, vendar ne sme biti obvezno
Non necessario né obbligatorio
Niti potrebno niti obvezno
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 27: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sull’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 27: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134)
85
Per la qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole di lingua slovena del Capodistriano vengono
richiesti tre tipi di opinioni: garantisce la comprensione della lingua italiana, fornisce strumenti per comunicare in lingua italiana e fornisce una preparazione
per scrivere in italiano (Figg. 28-30).
Glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem je potrebno navesti tri
vrste mnenj: doseže raven razumevanja italijanskega
jezika, usposablja za ustno sporazumevanje v italijanskem jeziku in usposablja za pisno sporazumevanje v
italijanščini (sl. 28-30).
Il 24% degli intervistati ritiene che l’italiano appreso a scuola sia di ottimo livello per la comprensione, il 20,6% lo ritiene di ottimo livello per la comunicazione orale ed il 19,6% lo ritiene di ottimo livello
per la comunicazione scritta (Fig. 28). Le percentuali
sono leggermente superiori per i due sottogruppi del
Capodistriano e degli slavofoni del Capodistriano, ma
per entrambi i gruppi le percentuali d’intervistati che
ritengono ottimo il livello d’insegnamento dell’italiano è pressoché uguale (Figg. 29 e 30).
24 % anketirancev meni, da je italijanščina, ki se
jo naučijo v šoli, na optimalni ravni za razumevanje,
20,6 % meni, da je na optimalni ravni za ustno sporazumevanje in 19,6 % meni, da je na optimalni ravni za
pisno sporazumevanje (sl. 28). Deleži so rahlo višji pri
dveh podskupinah s Koprskega in pri slovensko govorečih anketirancih s Koprskega, vendar je pri obeh
skupinah delež anketirancev, ki meni, da je raven poučevanja italijanščine optimalna, malone enak (sl. 29
in 30).
Le percentuali d’intervistati che ritengono sufficiente la conoscenza dell’italiano appreso nelle scuole
slovene, per i tre livelli di comprensione della lingua
italiana, sono più alte e vanno da un minimo di 58,3%
per il campione ad un massimo del 67,8% per il sottogruppo degli slavofoni del Capodistriano.
Deleži anketirancev, ki menijo, da je znanje italijanščine, ki se jo naučijo v slovenskih šolah, zadovoljivo na vseh treh ravneh razumevanja italijanskega
jezika, so višji in se gibljejo od najmanj 58,3 % pri
vzorcu do največ 67,8 % pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega.
Prevale, dunque, l’opinione che la qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle scuole slovene sia di
livello sufficiente, sia per la comprensione sia per la
comunicazione orale e scritta, ed è prevalente anche
l’opinione dell’obbligatorietà dell’insegnamento della
lingua italiana nelle scuole di lingua slovena.
Prevladuje torej mnenje, da je kakovost poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na zadovoljivi
ravni, tako glede razumevanja kot za ustno in pisno
komunikacijo. Prevladuje tudi mnenje o obveznem
poučevanju italijanskega jezika v slovenskih šolah.
Ottima
Optimalna
Sufficiente
Zadovoljiva
Insufficiente
Nezadovoljiva
Non risponde
Brez odgovora
Garantisce la
comprensione
Doseže raven
razumevanja
Fornisce strumenti per
comunicare
Usposablja za ustno
sporazumevanje
Prepara per scrivere
Usposablja za pisno
sporazumevanje
Fig. 28: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle
scuole di lingua slovena del Capodistriano (campione, N=204)
Sl. 28: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (vzorec, N=204)
86
Ottima
Optimalna
Sufficiente
Zadovoljiva
Insufficiente
Nezadovoljiva
Non risponde
Brez odgovora
Garantisce la
comprensione
Doseže raven
razumevanja
Fornisce strumenti per
comunicare
Usposablja za ustno
sporazumevanje
Prepara per scrivere
Usposablja za pisno
sporazumevanje
Fig. 29: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle
scuole di lingua slovena del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 29: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134)
Ottima
Optimalna
Sufficiente
Zadovoljiva
Insufficiente
Nezadovoljiva
Non risponde
Brez odgovora
Garantisce la
comprensione
Doseže raven
razumevanja
Fornisce strumenti per
comunicare
Usposablja za ustno
sporazumevanje
Prepara per scrivere
Usposablja za pisno
sporazumevanje
Fig. 30: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla qualità dell’insegnamento dell’italiano nelle
scuole di lingua slovena del Capodistriano (sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 30: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja glede kakovosti poučevanja italijanščine v slovenskih šolah na Koprskem (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
87
1.2.2. Mnenje anketirancev o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale in o boljših
možnostih, ki jih znanje italijanskega jezika ponuja za uspeh v življenju
1.2.2. Opinione degli intervistati sulla necessità per
gli abitanti della costa di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana e sulle maggiori opportunità che la conoscenza della lingua italiana offre
per avere successo nella vita
65 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da je znanje italijanščine za prebivalce Obale “potrebno, ne
sme pa biti obvezno”. To meni tudi 62 % anketirancev iz podskupine s Koprskega. Ugotovljeni so nižji
deleži glede obveznega znanja italijanskega jezika,
in sicer 24 % na ravni vzorca in 30 % pri podskupini s Koprskega (sl. 31 in 32). Kar zadeva mnenje o
potrebnem znanju italijanskega jezika za večji uspeh
v življenju, izhaja, da ga 21 % anketirancev šteje za
nepogrešljivega, za 70 % je to znanje potrebno, ne pa
nepogrešljivo. Deleži se le malo spremenijo pri podskupini s Koprskega (sl. 33 in 34).
Il 65% d’intervistati del campione è dell’opinione che la conoscenza dell’italiano per gli abitanti della
costa è “necessaria ma non deve essere obbligatoria”.
Lo ritiene anche il 62% d’intervistati del sottogruppo
del Capodistriano. Si hanno percentuali più basse per
l’obbligatorietà di conoscere la lingua italiana che è
del 24% a livello di campione e del 30% per il sottogruppo del Capodistriano (Figg. 31 e 32). Per quanto
riguarda l’opinione sulla necessità di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella vita,
emerge che il 21% degli intervistati la ritiene indispensabile e per il 70% è necessaria ma non indispensabile.
Le percentuali variano di poco per il sottogruppo del
Capodistriano (Figg. 33 e 34).
Mnenje o pomenu znanja italijanskega jezika je
zelo pozitivno. Znanje italijanskega jezika je razumljeno kot dejavnik, ki ponuja prebivalcem Koprskega boljše možnosti za uspeh v življenju.
L’opinione sull’importanza di conoscere la lingua italiana è molto favorevole. La conoscenza della
lingua italiana viene vista come un fattore che offre
maggiori opportunità di successo nella vita per gli abitanti del Capodistriano.
Deve essere obbligatoria
Mora biti obvezno
È necessaria ma non deve essere obbligatoria
Je potrebno, vendar ne sme biti obvezno
Non necessaria né obbligatoria
Niti potrebno niti obvezno
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 31: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana (campione, N=204)
Sl. 31: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale (vzorec, N=204)
88
Deve essere obbligatoria
Mora biti obvezno
È necessaria ma non deve essere obbligatoria
Je potrebno, vendar ne sme biti obvezno
Non necessaria né obbligatoria
Niti potrebno niti obvezno
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 32: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere obbligatoriamente la lingua italiana (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 32: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale (podskupina s Koprskega, N=134)
Indispensabile
Nepogrešljivo
Necessaria, ma non indispensabile
Potrebno, a ne nepogrešljivo
Non necessaria
Ni potrebno
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 33: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella
vita (campione, N=204)
Sl. 33: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o potrebnem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale za večji uspeh v življenju (vzorec, N=204)
Indispensabile
Nepogrešljivo
Necessaria, ma non indispensabile
Potrebno, a ne nepogrešljivo
Non necessaria
Ni potrebno
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 34: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulla necessità, per gli abitanti della costa, di conoscere la lingua italiana per avere un maggiore successo nella vita
(sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 34: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o potrebnem znanju italijanskega jezika za prebivalce Obale za večji uspeh v življenju (podskupina s Koprskega,
N=134)
89
1.2.3. Mnenje anketirancev o obvezni postavitvi
napisov v italijanščini v krajih na Obali in o ohranjanju italijanskega jezika na obalnem območju
1.2.3. Opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di esporre le scritte in italiano nelle località della costa e sulla persistenza della lingua italiana sul
territorio costiero
55 % anketirancev iz vzorca je mnenja, da so obvezni napisi v italijanskem jeziku v krajih na Obali
“potrebni, vendar ne smejo biti obvezni”. To meni tudi
51% anketirancev iz podskupine s Koprskega. Ugotovljeni so nižji deleži glede obvezne prisotnosti napisov v italijanskem jeziku. To meni 33 % anketirancev
iz vzorca in 39 % iz podskupine s Koprskega (sl. 35
in 36).
Il 55% d’intervistati del campione è dell’opinione che le scritte obbligatorie in lingua italiana nelle
località costiere sono “necessarie ma non devono essere obbligatorie”. Lo ritiene anche il 51% degli intervistati del sottogruppo del Capodistriano. Si hanno
percentuali più basse per l’obbligatorietà di presenza
delle scritte in lingua italiana. Lo ritiene il 33% degli
intervistati del campione e il 39% del sottogruppo del
Capodistriano (Figg. 35 e 36).
Mnenje o obveznih napisih v italijanskem jeziku
kaže, da samo tretjina vzorca meni, da je izvajanje institucionalne dvojezičnosti nujno potrebno. Prevladuje mnenje, po katerem so napisi v italijanskem jeziku
“potrebni, ne pa obvezni”. Mnenje o “niti potrebnih,
niti obveznih” napisih v italijanskem jeziku izpričuje
6 % anketirancev na ravni vzorca in 4 % iz podskupine na Koprskem.
L’opinione sull’obbligatorietà delle scritte in
lingua italiana, indica che solo un terzo del campione ritiene sia indispensabile applicare il bilinguismo
istituzionale. Prevale l’opinione secondo la quale le
scritte in lingua italiana sono “necessarie ma non obbligatorie”. L’opinione sulla “non necessità né obbligatorietà” delle scritte in lingua italiana si attesta al
6% d’intervistati a livello di campione e al 4% per il
sottogruppo del Capodistriano.
Kar zadeva mnenje o ohranjanju italijanskega jezika na Obali, izhaja, da 20 % anketirancev meni, da
bo prisoten v manjši meri, 56 %, da bo dovolj prisoten,
18 % pa, da bo prisoten v veliki meri. Deleži se malo
spremenijo pri podskupini s Koprskega (sl. 37 in 38).
Per quanto riguarda l’opinione sulla persistenza
della lingua italiana sulla costa emerge che il 20% degli intervistati ritiene che sarà poco presente, il 56%
che sarà abbastanza presente e il 18% che sarà molto
presente. Le percentuali variano di poco per il sottogruppo del Capodistriano (Figg. 37 e 38).
Prevladuje mnenje, da so napisi v italijanskem jeziku “potrebni, ne pa obvezni”. Hkrati menijo, da bo
italijanski jezik še naprej prisoten na obalnem območju. Polovica anketirancev iz vzorca meni, da bo prisoten “dovolj”, medtem ko se druga polovica skoraj v
celoti v enaki meri deli na “malo” in “zelo”. Imamo
torej polovico anketirancev, ki nam posredno povedo,
da je po njihovem mnenju zaščita dvojezičnosti “potrebna”, vendar ni potrebno, da bi bila obvezna.
Prevale l’opinione che le scritte in lingua italiana
sono “necessarie ma non obbligatorie” e si ritiene che
la lingua italiana continuerà ad essere presente nell’area costiera. La metà degli intervistati del campione
ritiene che lo sarà “abbastanza”, mentre la quasi totalità dell’altra metà si divide in egual misura tra il
“poco” e il “molto”. Abbiamo, dunque, la metà degli
intervistati che ci fa sapere indirettamente che secondo loro la tutela del bilinguismo è “necessaria” ma
non è necessario che sia obbligatoria.
90
Devono essere obbligatorie
Morajo biti obvezni
Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie
So potrebni, ne smejo pa biti obvezni
Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie
Niso potrebni in ne smejo biti obvezni
Altro
Drugo
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 35: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulle scritte obbligatorie in lingua italiana, accanto
a quelle in lingua slovena, nelle località costiere del Capodistriano (campione, N=204)
Sl. 35: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznih napisih v italijanskem jeziku, poleg napisov v slovenskem jeziku, v obalnih krajih na Koprskem (vzorec, N=204)
Devono essere obbligatorie
Morajo biti obvezni
Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie
So potrebni, ne smejo pa biti obvezni
Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie
Niso potrebni in ne smejo biti obvezni
Non risponde
Brez odgovora
Fig. 36: Distribuzione percentuale degli intervistati in base alla
loro opinione sulle scritte obbligatorie in lingua italiana, accanto
a quelle in lingua slovena, nelle località costiere del Capodistriano (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 36: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi njihovega mnenja o obveznih napisih v italijanskem jeziku, poleg napisov v slovenskem jeziku, v obalnih krajih na Koprskem (podskupina s Koprskega, N=134)
Per niente / Sploh ne
Poco / Malo
Abbastanza / Dovolj
Molto / Zelo
Troppo / Preveč
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 37: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sulla presenza della lingua italiana parlata nel prossimo
futuro sulla costa (campione, N=204)
Sl. 37: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja o prisotnosti govorjenega italijanskega jezika na Obali v bližnji prihodnosti (vzorec, N=204)
91
Per niente / Sploh ne
Poco / Malo
Abbastanza / Dovolj
Molto / Zelo
Troppo / Preveč
Non risponde / Brez odgovora
Fig. 38: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’opinione sulla presenza della lingua italiana parlata nel prossimo
futuro sulla costa (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Sl. 38: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi mnenja o prisotnosti govorjenega italijanskega jezika na Obali v bližnji prihodnosti (podskupina s Koprskega, N=134)
1.3. Dati di atteggiamento
1.3. Podatki o odnosu
1.3.1. Atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici
1.3.1. Odnos do medetničnih razmerij
Gli atteggiamenti relativi ai rapporti interetnici
si riferiscono ai seguenti binomi comportamentali:
piacevoli-spiacevoli, approfonditi-superficiali, soddisfacenti-insoddisfacenti e cooperativi-conflittuali. Si
indaga sulla qualità dei rapporti intrattenuti con gli
Italiani della CNI e con gli Italiani d’Italia (Fig. 39 e
40). I dati indicano - sia a livello di campione sia di
sottogruppo di slavofoni del Capodistriano - l’esistenza di relazioni cooperative, soddisfacenti e piacevoli,
che in parte rimangono a livelli di interrelazione neutrale e in parte sono più approfondite.
Odnos do medetničnih razmerij se nanaša na
naslednje vedenjske binome: prijetni-neprijetni, poglobljeni-površni, zadovoljivi-nezadovoljivi in kooperativni-konfliktni. Raziskuje se kakovost razmerij
z Italijani italijanske narodne skupnosti (CNI) in z Italijani iz Italije (sl. 39 in 40). Podatki kažejo – tako na
ravni vzorca kot pri podskupini slovensko govorečih
anketirancev s Koprskega, da obstajajo sodelovalna,
zadovoljiva in prijetna razmerja, ki deloma ostajajo na
ravni nevtralnih medsebojnih odnosov, deloma pa so
bolj poglobljena.
92
Piacevoli / Prijetni
Neutrali / Nevtralni
Spiacevoli / Neprijetni
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI / Italijanska narodna skupnost
Approfonditi / Poglobljeni
Neutrali / Nevtralni
Superficiali / Površni
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI / Italijanska narodna skupnost
Soddisfacenti / Zadovoljivi
Neutrali / Nevtralni
Insoddisfacenti / Nezadovoljivi
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI = Italijanska narodna skupnost
Cooperativi / Sodelovalni
Neutrali / Nevtralni
Conflittuali / Konfliktni
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI = Italijanska narodna skupnost
Fig. 39: Distribuzione percentuale degli intervistati in base agli
atteggiamenti di rapporti piacevole-spiacevole, superficiali-approfonditi, insoddisfacenti-soddisfacenti e conflittuali-cooperativi intrattenuti con Italiani d’Italia e con Italiani della CNI (campione, N=204)
Sl. 39: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do razmerij prijetni-neprijetni, površni-poglobljeni, nezadovoljivi-zadovoljivi in konfliktni-sodelovalni, ki jih imajo z Italijani
iz Italije in z Italijani italijanske narodne skupnosti CNI (vzorec,
N=204)
93
Piacevoli / Prijetni
Neutrali / Nevtralni
Spiacevoli / Neprijetni
N.r. / B.o.
CNI / Italijanska narodna skupnost
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
Approfonditi / Poglobljeni
Neutrali / Nevtralni
Superficiali / Površni
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI / Italijanska narodna skupnost
Soddisfacenti / Zadovoljivi
Neutrali / Nevtralni
Insoddisfacenti / Nezadovoljivi
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI / Italijanska narodna skupnost
Cooperativi / Sodelovalni
Neutrali / Nevtralni
Conflittuali / Konfliktni
N.r. / B.o.
Italiani d’Italia / Italijani iz Italije
CNI / Italijanska narodna skupnost
Fig. 40: Distribuzione percentuale degli intervistati in base agli
atteggiamenti di rapporti piacevole-spiacevole, superficiali-approfonditi, insoddisfacenti-soddisfacenti e conflittuali-cooperativi intrattenuti con Italiani d’Italia e con Italiani della CNI (slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 40: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do razmerij prijetni-neprijetni, površni-poglobljeni, nezadovoljivi-zadovoljivi in konfliktni-sodelovalni, ki jih imajo z Italijani iz
Italije in z Italijani italijanske narodne skupnosti CNI (slovensko
govoreči anketiranci s Koprskega, N=118)
94
1.3.2. Atteggiamenti relativi ad alcuni aspetti
dell’ambiente bilingue
1.3.2. Odnos do nekaterih vidikov dvojezičnega
okolja
Le qualità indagate sono sei e una soltanto può
ritenersi più vicina anche a qualità della personalità
del bilingue e precisamente: essere bilingui vuol dire
essere più tolleranti verso le altre lingue e verso le
persone in generale. Il 19,9% degli intervistati ritiene
che il bilingue non è più tollerante del monolingue, il
22,1% lo ritiene abbastanza e il 55,9% ritiene che il
bilingue sia più tollerante del monolingue.
Raziskanih je bilo šest lastnosti in samo za eno je
mogoče reči, da je bližja tudi osebnostnim lastnostim
dvojezičnega govorca, natančneje: biti dvojezičen pomeni biti bolj strpen do drugih jezikov in do ljudi na
splošno. 19,9 % anketirancev meni, da dvojezični govorec ni bolj strpen od enojezičnega govorca, 22,1 %
meni, da je dovolj strpen, 55,9 % pa meni, da je dvojezični govorec bolj strpen od enojezičnega.
Altre quattro qualità indagano sui seguenti aspetti: vivere in un ambiente bilingue arricchisce il singolo
e l’intera società, la conoscenza di più lingue è una
ricchezza, è bene conoscere più lingue perché così si
ha la possibilità di conoscere altre culture interessanti
e la conoscenza di più lingue aiuta a sviluppare l’attività economica. Per la maggioranza degli intervistati
si riscontra un atteggiamento positivo a livelli percentuali molto alti.
Druge štiri lastnosti raziskujejo naslednje vidike:
življenje v dvojezičnem okolju bogati posameznika in
celotno družbo, znanje več jezikov pomeni bogastvo,
dobro je znati več jezikov, saj imamo tako možnost
spoznati druge zanimive kulture, znanje več jezikov
hkrati pomaga k razvoju gospodarske dejavnosti. Pri
večini anketirancev je moč ugotoviti pozitiven odnos
z zelo visokim deležem.
Šesta lastnost se nanaša na nevarnost izgube lastne nacionalne identitete pri osebah, ki obvladajo več
jezikov. Tudi tukaj 80,1 % anketirancev odgovori, da
se ne strinjajo, ter tako znova potrdijo pozitiven odnos
do dvojezičnih govorcev, ki kot taki ne tvegajo izgube
svoje nacionalne identitete. 16,6 % pa meni, da obstaja nevarnost izgube identitete (sl. 41).
La sesta qualità si riferisce al rischio di perdere
la propria identità nazionale per le persone che conoscono più lingue. Anche qui gli intervistati rispondono
all’80,1% di non essere d’accordo, riconfermando un
atteggiamento positivo nei confronti del bilingue, che
in quanto tale non rischia di perdere la propria identità
nazionale. Il 16,6%, ritiene invece che esiste il rischio
di perderla (Fig. 41).
Opaziti je mogoče zelo naklonjen odnos do dvojezičnega okolja in do potencialnih lastnosti, ki jih
lahko pripišemo osebnosti dvojezičnega govorca. Podatki o odnosu podskupine s Koprskega in podskupine slovensko govorečih anketirancev s Koprskega
so podobni podatkom iz vzorca (sl. 42 in 43). Odnos
anketirancev je torej v bistvu pozitiven do vseh vidikov dvojezičnega okolja, za katere je bila opravljena
analiza.
Si riscontra un atteggiamento sostanzialmente favorevole nei confronti dell’ambiente bilingue e delle
potenziali qualità attribuibili alla personalità del bilingue. I dati sugli atteggiamenti del sottogruppo del
Capodistriano e del sottogruppo degli slavofoni del
Capodistriano sono simili a quelli del campione (Figg.
42 e 43). L’atteggiamento degli intervistati è, dunque,
sostanzialmente positivo per tutti gli aspetti dell’ambiente bilingue che sono stati analizzati.
95
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Poco o per niente
Malo ali sploh ne
N.r.
B.o.
Vivere in un
ambiente
bilingue arricchisce
Življenje v
dvojezičnem
okolju bogati
La conoConoscere Essere bilinpiù lingue gui significa scenza di più
essere più lingue è una
minaccia
ricchezza
l’identità
tolleranti
Znanje več
Biti
Znanje več
jezikov
jezikov
dvojezičen
pomeni
ogroža pomeni biti
bogatsvo
identiteto bolj strpen
Fig. 41: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue
(campione, N=204)
Conoscere
Conoscere
più lingue
più lingue
permette di
aiuta
conoscere
l’economia
più culture
Znanje več
Znanje več
jezikov
jezikov
pomaga
omogoča
pri razvoju
spoznavanje gospodarstva
več kultur
Sl. 41: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (vzorec, N=204)
96
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Poco o per niente
Malo ali sploh ne
N.r.
B.o.
Vivere in un
ambiente
bilingue arricchisce /
Življenje v
dvojezičnem
okolju bogati
Conoscere più
lingue minaccia l’identità
/ Znanje več
jezikov ogroža
identiteto
Essere bilingui
significa
essere più
tolleranti /
Biti dvojezičen
pomeni biti
bolj strpen
La conoscenza
di più lingue è
una ricchezza
/ Znanje
več jezikov
pomeni
bogatsvo
Conoscere
più lingue
permette di
conoscere
più culture
/ Znanje
več jezikov
omogoča
spoznavanje
več kultur
Fig. 42: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue
(sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Conoscere più
lingue aiuta
l’economia
/ Znanje več
jezikov pomaga
pri razvoju
gospodarstva
Sl. 42: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (podskupina s Koprskega,
N=134)
97
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Poco o per niente
Malo ali sploh ne
N.r.
B.o.
Vivere in un
ambiente
bilingue
arricchisce
/ Življenje v
dvojezičnem
okolju
bogati
Conoscere
più lingue
minaccia
l’identità
/ Znanje
več jezikov
ogroža
identiteto
Essere bilingui significa
essere più
tolleranti
/ Biti
dvojezičen
pomeni biti
bolj strpen
La conoscenza di più
lingue è una
ricchezza
/ Znanje
več jezikov
pomeni
bogatsvo
Conoscere
più lingue
permette di
conoscere
più culture
/ Znanje
več jezikov
omogoča
spoznavanje
več kultur
Conoscere
più lingue
aiuta
l’economia
/ Znanje
več jezikov
pomaga pri
razvoju gospodarstva
Fig. 43: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità dell’ambiente bilingue
(sottogruppo slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 43: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih lastnosti dvojezičnega okolja (podskupina slovenski
govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
1.3.3. Atteggiamenti relativi ad alcune qualità
dell’individuo bilingue
1.3.3. Odnos do nekaterih lastnosti dvojezičnega
posameznika
La serie di domande che indaga sugli atteggiamenti relativi alle qualità dell’individuo bilingue prende in esame sei qualità. Queste qualità si riferiscono
alla rilevanza della presenza sociale della lingua italiana, all’opportunità di conoscerla e agli effetti che ne
possono derivare in ambiente bilingue. Questa serie di
atteggiamenti affronta tre aspetti potenzialmente positivi e tre aspetti potenzialmente negativi del bilinguismo, analizzati nella realtà locale del Capodistriano
(Figg. 44 e 46).
Gli aspetti potenzialmente positivi sono: è giusto
che sulla costa le persone possano parlare in italiano
anche in situazioni pubbliche; vorrei che i miei figli
parlassero l’italiano; la conoscenza della lingua italiana è importante per conoscere la cultura italiana.
Gli aspetti potenzialmente negativi sono: se si è
bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano; la conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità
Vrsta vprašanj, ki raziskujejo odnos do lastnosti
dvojezičnega posameznika, obravnava šest lastnosti.
Te lastnosti se nanašajo na pomen socialne prisotnosti
italijanskega jezika, na možnost znanja jezika in na
vplive, ki jih le-ta lahko ima v dvojezičnem okolju. Ta
vrsta odnosov obravnava tri potencialno pozitivne vidike in tri potencialno negativne vidike dvojezičnosti,
za katere je bila opravljena analiza v lokalnem okolju
na Koprskem (sl. 44-46).
Potencialno pozitivni vidiki so: prav je, da na
Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem
življenju; želim si, da bi moji otroci govorili italijansko; znanje italijanskega jezika je pomembno za spoznavanje italijanske kulture.
Potencialno negativni vidiki so: če si dvojezičen,
ne znaš dobro niti slovenskega, niti italijanskega jezika; znanje italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku; dvojezičnost pomeni, da se
večina podreja manjšini.
98
Pri treh potencialno pozitivnih vidikih se delež
anketirancev, ki se strinjajo ali popolnoma strinjajo,
giblje od 61,8 % do 81,4 %. Minimalno se spremeni
pri podskupini s Koprskega in pri podskupini slovensko govorečih anketirancev s Koprskega.
espressive in lingua slovena; bilinguismo vuol dire
che la maggioranza si sottomette alla minoranza.
Per i tre aspetti potenzialmente positivi la percentuale d’intervistati che è d’accordo o totalmente d’accordo va dal 61,8% all’81,4%, e cambia minimamente
per il sottogruppo del Capodistriano e per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano.
Pri treh potencialno negativnih vidikih se delež
anketirancev, ki se nikakor ne strinjajo ali deloma strinjajo, giblje od 80 % do 86,3 %. Minimalno se spremeni pri podskupini s Koprskega in pri podskupini
slovensko govorečih anketirancev s Koprskega.
Per i tre aspetti potenzialmente negativi, la percentuale d’intervistati che è per niente o poco d’accordo varia dall’80% all’86,3%, e cambia minimamente
per il sottogruppo del Capodistriano e per il sottogruppo di slavofoni del Capodistriano.
Odstotkovne vrednosti odgovorov “nikakor ali
deloma”, ki kažejo prisotnost negativnega odnosa, se
gibljejo od najmanj 13 % do največ 18,1 % za potencialno pozitivne vidike. Pri negativnih se odgovori “strinjam se ali popolnoma se strinjam” gibljejo od 2,5 %
do 6 %. Imamo torej precej raznoliko povprečje, kar
zadeva posamezne negativne odnose, ki pa se kažejo
na povprečno nizkih ravneh.
I valori percentuali di risposte “per niente o
poco”, che indicano la presenza di atteggiamenti negativi, vanno da un minimo del 13% ad un massimo
del 18,1% per gli aspetti potenzialmente positivi. Per
quelli negativi le risposte “d’accordo o totalmente
d’accordo” vanno dal 2,5% al 6%. Si ha, dunque, una
media comunque variegata per quanto riguarda i singoli atteggiamenti negativi, che però si attesta a livelli
mediamente bassi.
V pretežni meri izstopa pozitiven odnos do znanja in rabe italijanskega jezika, hkrati pa tudi do možnosti spoznavanja italijanske kulture. V enaki meri
znanje italijanskega jezika ne šteje kot ovira, niti za
kakovost znanja slovenskega jezika, niti za kakovost
medetničnih odnosov. Večina anketirancev si želi, da
bi njihovi otroci znali italijansko.
Emerge, predominante, l’atteggiamento positivo
nei confronti della conoscenza e dell’uso della lingua
italiana, nonché nei confronti della possibilità di conoscere la cultura italiana. Parimenti, la conoscenza
della lingua italiana non viene considerata un ostacolo, né per la qualità della conoscenza della lingua
slovena, né per la qualità dei rapporti interetnici, e la
maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri
figli parlassero l’italiano.
Se confrontiamo questi dati con quelli dell’atteggiamento nei confronti dell’ambiente bilingue si
riscontra coerenza nelle risposte: gli atteggiamenti risultano essere positivi per la maggioranza degli intervistati in entrambe le batterie di domande analizzate.
Če te podatke primerjamo s podatki glede odnosa
do dvojezičnega okolja, ugotovimo skladnost v odgovorih: kaže se pozitiven odnos pri večini anketirancev
v obeh sklopih analiziranih vprašanj.
99
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Niente o poco
Nič ali malo
N.r.
B.o.
È giusto che
sulla Costa le
persone possano parlare in
italiano anche
in situazioni
pubbliche /
Prav je, da na
Obali ljudje
lahko govorijo
italijansko
tudi v javnem
življenju
Se si è bilingui
non si conosce
bene né lo
sloveno né
l’italiano / Če si
dvojezičen, ne
znaš dobro niti
slovenskega
niti italijanskega jezika
La conoscenza
dell’italiano
diminuisce
le capacità
espressive in
lingua slovena
/ Znanje
italijanščine
zmanjšuje
sposobnost
izražanja v
slovenskem
jeziku
Vorrei
che i miei
figli parlassero l’italiano
/ Želim,
da bi moji
otroci govorili
italijansko
La conoscenza
della lingua
italiana è
importante
per conoscere
la cultura
italiana /
Znanje italijanskega jezika je
pomembno za
spoznavanje
italijanske
kulture
Fig. 44: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza
della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (campione,
N=204)
Bilinguismo
vuol dire che la
maggioranza
si sottomette
alla minoranza
/ Dvojezičnost
pomeni, da se
večina podreja
manjšini
Sl. 44: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z
možnostjo znanja jezika (vzorec, N=204)
100
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Niente o poco
Nič ali malo
N.r.
B.o.
È giusto che
sulla Costa
le persone
possano
parlare in italiano anche
in situazioni
pubbliche /
Prav je, da na
Obali ljudje
lahko govorijo italijansko
tudi v javnem
življenju
Se si è bilingui non
si conosce
bene né lo
sloveno né
l’italiano / Če
si dvojezičen,
ne znaš dobro
niti slovenskega niti
italijanskega
jezika
La
conoscenza
dell’italiano
diminuisce
le capacità
espressive
in lingua
slovena
/ Znanje
italijanščine
zmanjšuje
sposobnost
izražanja v
slovenskem
jeziku
Vorrei che
i miei figli
parlassero
l’italiano /
Želim, da bi
moji otroci
govorili
italijansko
La conoscenza della lingua italiana
è importante
per conoscere
la cultura italiana / Znanje
italijanskega
jezika je
pomembno
za spoznavanje
italijanske
kulture
Fig. 45: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza
della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (sottogruppo
del Capodistriano, N=134)
Bilinguismo
vuol dire che
la maggioranza si sottomette alla
minoranza /
Dvojezičnost
pomeni, da
se večina
podreja
manjšini
Sl. 45: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z
možnostjo znanja jezika (podskupina s Koprskega, N=134)
101
D’accordo o totalmente d’accordo
Se strinja ali popolnoma strinja
Abbastanza
Dovolj
Niente o poco
Nič ali malo
N.r.
B.o.
È giusto che
sulla Costa
le persone
possano
parlare in
italiano anche
in situazioni
pubbliche /
Prav je, da na
Obali ljudje
lahko govorijo
italijansko
tudi v javnem
življenju
Se si è bilingui non si
conosce bene
né lo sloveno
né l’italiano /
Če si
dvojezičen,
ne znaš dobro
niti slovenskega niti
italijanskega
jezika
La conoscenza
dell’italiano
diminuisce
le capacità
espressive in
lingua slovena
/ Znanje
italijanščine
zmanjšuje
sposobnost
izražanja v
slovenskem
jeziku
Vorrei che
i miei figli
parlassero
l’italiano /
Želim, da bi
moji otroci
govorili
italijansko
La conoscenza
della lingua
italiana è
importante
per conoscere
la cultura
italiana /
Znanje
italijanskega jezika je
pomembno za
spoznavanje
italijanske
kulture
Bilinguismo
vuol dire che
la maggioranza si sottomette alla
minoranza /
Dvojezičnost
pomeni, da se
večina podreja
manjšini
Fig. 46: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei qualità relative alla conoscenza
della lingua italiana e all’opportunità di conoscerla (sottogruppo
slavofoni del Capodistriano, N=118)
Sl. 46: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa
do šestih lastnosti, povezanih z znanjem italijanskega jezika in z
možnostjo znanja jezika (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega, N=118)
1.3.4. Atteggiamenti relativi all’importanza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale e informale
1.3.4. Odnos do pomena nekaterih vidikov institucionalne in neformalne dvojezičnosti
L’ultima serie di domande sugli atteggiamenti
indaga su cinque aspetti del bilinguismo istituzionale
scritto e orale e precisamente: vedere le scritte bilingui
per strada, eventi sociali in due lingue (bilingui), servizi disponibili in due lingue sia nel settore pubblico
sia privato, media e giornali disponibili in due lingue.
Il sesto aspetto riguarda il bilinguismo orale di tipo
informale: sentire parlare due lingue per strada (Figg.
47 e 49).
Le quattro categorie di risposta - niente, poco,
abbastanza e molto - sono indicate con termini concettuali e non numerici. Le risposte “abbastanza” e
“molto” indicano un atteggiamento prevalentemente
Zadnja vrsta vprašanj o odnosu raziskuje pet
vidikov pisne in ustne institucionalne dvojezičnosti,
natančneje: pojavljanje dvojezičnih napisov na ulici,
družabni dogodki v obeh jezikih (dvojezični), storitve
v obeh jezikih, tako v javnem kot zasebnem sektorju,
mediji in časopisi na voljo v dveh jezikih. Šesti vidik
se nanaša na neformalno ustno dvojezičnost: na ulici
slišijo govoriti oba jezika (sl. 47, sl. 48 in sl. 49).
Štiri kategorije odgovorov – nič, malo, dovolj in
zelo – so označene s konceptualnimi in ne številčnimi
pojmi. Odgovora “dovolj” in “zelo” označujeta pretežno pozitivni odnos, medtem ko “nič” ali “malo”
označujeta pretežno negativni odnos.
102
Delež anketirancev, ki so odgovorili “zelo” pri
vseh šestih vidikih institucionalne in neformalne dvojezičnosti, se giblje od največ 42,2 % do najmanj 20,6
%. 42,2 % se nanaša na dvojezične napise na ulici,
20,6 % pa se nanaša na to, da je na ulici slišati govoriti oba jezika. Ugotoviti je mogoče, da samo eden
od petih anketirancev meni, da je za dvojezično območje zelo pomembno, da je na ulici mogoče slišati
oba jezika družbenega okolja. Podoben je tudi delež
24 % anketirancev, ki meni, da je zelo pomembno, da
se družabni dogodki odvijajo v obeh jezikih.
positivo, mentre “niente” e “poco” indicano un atteggiamento prevalentemente negativo.
La percentuale degli intervistati che ha risposto
“molto” a tutti e sei gli aspetti del bilinguismo istituzionale e informale varia da un massimo del 42,2% a
un minimo del 20,6%. Il 42,2% si riferisce alle scritte
bilingui per strada e il 20,6% si riferisce al sentir parlare due lingue per strada. Emerge che solo un intervistato su cinque ritiene che per un’area bilingue sia
molto importante sentire parlare per strada tutte e due
le lingue dell’ambiente sociale. Analoga anche la percentuale del 24% d’intervistati che ritiene sia molto
importante, che gli eventi sociali si svolgano in due
lingue.
Razlike so tudi med deleži odgovorov za javni in
zasebni sektor: 33 % anketirancev meni, da je “zelo”
pomembno, da so storitve v javnem sektorju na voljo
v obeh jezikih, medtem ko za zasebni sektor ta delež
anketirancev dosega 26,5 %. Ti podatki verjetno kažejo, da se večji pomen pripisuje institucionalni dvojezičnosti v javnem sektorju.
Ci sono differenze, anche, tra le percentuali di risposta per il settore pubblico e privato: il 33% d’intervistati ritiene “molto” importante che nel settore pubblico i servizi siano disponibili in due lingue, mentre
per il settore privato tale percentuale d’intervistati è
del 26,5%. Questi dati indicherebbero che viene data
maggiore importanza al bilinguismo istituzionale nel
settore pubblico.
34,8 % anketirancev meni, da je “zelo” pomembno, da so mediji in časopisi na voljo v obeh jezikih.
Če analiziramo podatke, zbrane pri obeh podskupinah, in sicer pri podskupini s Koprskega in podskupini slovenskih govorcev s Koprskega, se bistveno ne
razlikujejo. Rahlo se povečajo odstotkovne vrednosti pri kategorijah odgovorov “zelo” in “dovolj” pomembno. Pomen, ki se pripisuje storitvam v javnem in
zasebnem sektorju, na voljo v obeh jezikih, brez razlik
med obema sektorjema, se povzpne na 48,3 %.
Il 34,8% d’intervistati ritiene sia “molto” importante che i media ed i giornali siano disponibili in due
lingue.
I dati non si differenziano in maniera sostanziale
se analizzati per i due sottogruppi, quello del Capodistriano e degli slavofoni del Capodistriano. Aumentano leggermente i valori percentuali nelle categorie
di risposta “molto” e “abbastanza” importante. Sale al
48,3% la rilevanza da attribuire ai servizi disponibili
in due lingue nel settore pubblico e privato, senza distinzione tra i due settori.
Ugotoviti je mogoče, da so napisi na ulici ter
mediji in časopisi v obeh jezikih, najpomembnejši
elementi dvojezičnega območja. Sledijo storitve v
javnem sektorju, na voljo v obeh jezikih. Storitve v
zasebnem sektorju, ki so na voljo v obeh jezikih, so za
naš vzorec manj pomembne. Zadnja na lestvici po pomenu sta dva vidika, in sicer slišati govoriti oba jezika
na ulici in družabni dogodki v obeh jezikih. Spričo
tega je mogoče ugotoviti, da je za večino anketirancev
pomembno spoštovanje formalne dvojezičnosti.
Emerge che le scritte per strada, i media e i giornali in due lingue sono gli aspetti più importanti per
un’area bilingue. Seguono i servizi disponibili in due
lingue nel settore pubblico. I servizi disponibili in due
lingue nel settore privato risultano essere meno importanti per il nostro campione. Ultimi in graduatoria
per importanza risultano essere i due aspetti del sentire parlare due lingue per strada e degli eventi sociali in
due lingue. Emerge, pertanto, che per la maggioranza
degli intervistati è importante il rispetto del bilinguismo formale.
103
Molto / Veliko
Abbastanza / Dovolj
Poco / Malo
Niente / Nič
N.r. / B.o.
Vedere le
scritte bilingui per strada
/ Pojavljanje
dvojezičnih
napisov na
ulici
Sentire
parlare due
lingue per
strada /
Slišati govoriti
oba jezika na
ulici
Eventi sociali
in due lingue
/ Družabni
dogodki v
obeh jezikih
Servizi disponibili in due
lingue nel
settore pubblico / Storitve v
obeh jezikih v
javnem sektorju
Fig. 47: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (campione, N=204)
Servizi disponibili in due
lingue nel
settore privato / Storitve v
obeh jezikih
v zasebnem
sektorju
Media e
giornali
disponibili in
due lingue
/ Mediji in
časopisi na
voljo v obeh
jezikih
Sl. 47: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti
(vzorec, N=204)
104
Molto / Zelo
Abbastanza / Dovolj
Poco / Malo
Niente / Nič
N.r. / B.o.
Vedere le
scritte bilingui per strada
/ Pojavljanje
dvojezičnih
napisov na
ulici
Sentire
parlare due
lingue per
strada / Slišati
govoriti oba
jezika na ulici
Eventi sociali
in due lingue
/ Družabni
dogodki v
obeh jezikih
Servizi disponibili in due
lingue nel
settore pubblico / Storitve v
obeh jezikih v
javnem sektorju
Fig. 48: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (sottogruppo del Capodistriano, N=134)
Servizi
disponibili in
due lingue nel
settore privato
/ Storitve v
obeh jezikih
v zasebnem
sektorju
Media e
giornali disponibili in due
lingue / Mediji
in časopisi na
voljo v obeh
jezikih
Sl. 48: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti
(podskupina s Koprskega, N=134)
105
Molto / Zelo
Abbastanza / Dovolj
Poco / Malo
Niente / Nič
N.r. / B.o.
Vedere le
scritte bilingui
per strada /
Pojavljanje
dvojezičnih
napisov na ulici
Sentire parlare
due lingue per
strada /
Slišati govoriti
oba jezika na
ulici
Eventi sociali
in due lingue
/ Družabni
dogodki v obeh
jezikih
Servizi disponibili in due
lingue nel
settore pubblico / Storitve v
obeh jezikih v
javnem sektorju
Servizi disponibili in due
lingue nel
settore privato
/ Storitve v
obeh jezikih
v zasebnem
sektorju
Media e giornali disponibili
in due lingue
/ Mediji in
časopisi na
voljo v obeh
jezikih
Fig. 49: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’atteggiamento nei confronti di sei aspetti del bilinguismo istituzionale orale e scritto (sottogruppo slavofoni del Capodistriano,
N=118)
Sl. 49: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi odnosa do šestih vidikov institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti (podskupina slovensko govorečih anketirancev s Koprskega,
N=118)
1.4. Dati relativi all’applicazione della normativa
sull’uso della lingua italiana
1.4. Podatki, povezani z izvajanjem predpisov glede rabe italijanskega jezika
I dati relativi all’applicazione delle leggi che tutelano e garantiscono l’uso istituzionale della lingua
italiana si riferiscono alla sola area del Capodistriano.
In Slovenia sono in vigore una serie di leggi, delibere
e accordi a livello internazionale a tutela della CNI.
Agli intervistati è stato chiesto se nel loro ente/azienda
viene usata la lingua italiana per fornire informazioni
scritte di vario genere dentro e fuori all’ente/azienda
(insegne, orari, avvisi agli sportelli, materiali informativi, modulistica e sito internet) (Figg. 50-52).
Podatki v zvezi z izvajanjem zakonov, ki ščitijo in zagotavljajo institucionalno rabo italijanskega
jezika, se nanašajo zgolj na Koprsko. V Sloveniji je
v veljavi veliko zakonov, sklepov in sporazumov na
mednarodni ravni, ki ščitijo italijansko narodno skupnost. Anketirancem je bilo zastavljeno vprašanje, ali
se v njihovi ustanovi/podjetju uporablja italijanski jezik pri posredovanju različnih pisnih informacij znotraj in zunaj ustanove/podjetja (table, urniki, obvestila
na okencih, informativna gradiva, obrazci in spletna
stran) (sl. 50-52).
Ugotovljena je bila določena razlika med ustanovami in podjetji v zvezi s prisotnostjo italijanskega
jezika, ki gre v prid ustanov. Podatki kažejo, da so vodilni v ustanovah navedli pogostejšo rabo italijanskega jezika v primerjavi z vodilnimi v podjetjih, tako na
vizualni kot na pisni ravni. Po besedah anketirancev
ustanove namestijo dvojezične table v 71,2 % prime-
Si rileva l’esistenza di una certa differenza tra
enti ed aziende, per quanto concerne la presenza della
lingua italiana, che va a favore degli enti. I dati indicano che i dirigenti degli enti hanno dichiarato un uso
maggiore della lingua italiana, rispetto ai dirigenti delle aziende, sia a livello visivo sia scritto. A detta degli
intervistati gli enti espongono l’insegna bilingue nel
71,2% (ossia 46 enti su 64) dei casi, mentre le aziende
106
rov (oziroma 46 ustanov od 64), medtem ko podjetja to storijo v 44,1 % primerov (oziroma 30 podjetij
od 68). Drug dvojezični vidik, ki je zastopan z višjim
deležem, je namestitev dvojezičnega urnika: 63,6 %
za ustanove (oziroma 41 ustanov od 64) in 61,8 % za
podjetja (oziroma 42 podjetij od 68).
Vodilni v ustanovah trdijo, da se v 62,1 % primerov (oziroma v 40 ustanovah od 64) vidna dvojezičnost na okencih spoštuje z napisi v italijanskem jeziku
znotraj ustanove, ta delež pa pri podjetjih dosega 38,2
% (oziroma 26 podjetij od 68). Občutno pa delež pade
pri dvojezičnih gradivih, ki so na voljo znotraj ustanove ali podjetja. Pri prvih dosega raven 42,4 % (oziroma 27 ustanov od 64), pri slednjih pa približno 23,5 %
(oziroma 16 podjeti od 68).
Delež ustanov oz. podjetij, kjer je moč ugotoviti
rabo pisanega italijanskega jezika, se precej poveča,
če dodamo delež izjav o delnem izvajanju. Pri dvojezičnih napisih v ustanovah dosega 84,8 % (oziroma
54 ustanov od 64), v podjetjih pa 75 % (oziroma 51
podjetij od 68). Dvojezični urniki so nameščeni v 75,7
% ustanov (oziroma v 48 ustanovah od 64) in v 79,4
% podjetij (oziroma v 54 podjetjih od 68), medtem ko
vidna dvojezičnost na okencih dosega 81,8 % v ustanovah (oziroma v 52 ustanovah od 64) in 63,2 % v
podjetjih (oziroma v 43 podjetjih od 68).
Dvojezična spletna stran je “na voljo” v 19,7 %
(oziroma v 13 ustanovah od 64) in “delno na voljo” v
13,6 % ustanov (oziroma v 9 ustanovah od 64), oziroma 14,7 % (oziroma v 10 podjetjih od 68) in 8,8 %
podjetij (oziroma v 6 podjetjih od 68).
lo fanno nel 44,1% dei casi (ossia 30 aziende su 68).
L’altro aspetto bilingue, presente a livelli percentuali più alti, è l’esposizione dell’orario bilingue: 63,6%
per gli enti (ossia 41 enti su 64) e 61,8% per le aziende
(ossia 42 aziende su 68).
I dirigenti degli enti sostengono che nel 62,1% dei
casi viene rispettato il bilinguismo visivo agli sportelli con indicazioni scritte in lingua italiana all’interno
dell’ente (ossia 40 enti su 64), mentre per le aziende si
ha la percentuale del 38,2% (ossia 26 aziende su 68).
Scende, invece di molto la percentuale dei materiali
bilingui reperibili all’interno. Per gli enti siamo ai livelli del 42,4% (ossia 27 enti su 64) e per le aziende
del 23,5% circa (ossia 16 aziende su 68).
La percentuale degli enti/aziende dove si riscontra l’uso della lingua italiana scritta aumenta di
molto se aggiungiamo la percentuale di dichiarazioni
dell’applicazione parziale. Per le insegne bilingui degli enti si arriva all’84,8% (ossia 54 enti su 64) e per
quelle delle aziende al 75% (ossia 51 aziende su 68).
L’orario bilingue viene esposto nel 75,7% degli enti
(ossia 48 enti su 64) e nel 79,4% dalle aziende (ossia
54 aziende su 68), mentre il bilinguismo visivo agli
sportelli si ha nell’81,8% degli enti (ossia 52 enti su
64) e nel 63,2% delle aziende (ossia 43 aziende su 68).
Il sito internet bilingue è “presente” nel 19,7% (ossia 13 enti su 64) e “parzialmente presente” nel 13,6%
degli enti (ossia 9 enti su 64). Esso è “presente” nel
14,7% (ossia 10 aziende su 68) e “parzialmente presente” nell’8,8% delle aziende (ossia 6 aziende su 68).
Dai dati delle dichiarazioni dei dirigenti, emerge
che circa il 20% di enti/aziende (ossia 26 enti/aziende
su 132) afferma di non applicare la normativa sul bilinguismo.
Nell’insieme emerge un quadro che attesta l’esistenza dell’uso manchevole della lingua italiana. C’è
una grande varietà di situazioni che, a livello generale,
indica l’esistenza di una situazione di precarietà. Si
rileva l’esistenza di una percentuale rilevante di enti e
aziende che non usano o usano parzialmente la lingua
italiana. Laddove è presente, la lingua italiana, viene
usata nei modi più disparati. Il grande divario esistente tra la percentuale d’insegne bilingui e la percentuale
di modulistica bilingue reperibile, indica l’impossibilità per gli italofoni di usufruire dei servizi nella loro
madrelingua in circa i due terzi degli enti e aziende
del territorio. Questi dati indicano che la “forma” viene rispettata all’esterno, ma poi la “sostanza” manca
all’interno.
Iz podatkov na podlagi izjav vodilnih izhaja, da
približno 20 % ustanov/podjetij (oziroma 26 ustanov/
podjetij od 132) ne izvaja predpisov o dvojezičnosti.
Iz celotne slike je moč ugotoviti pomanjkljivo
rabo italijanskega jezika. Obstaja veliko najrazličnejših okoliščin, ki na splošni ravni kažejo na negotovo
stanje. Ugotovljen je bil občuten delež ustanov in podjetij, ki ne uporabljajo ali le delno uporabljajo italijanski jezik. Kjer pa je italijanski jezik vendarle prisoten,
se uporablja na najrazličnejše načine. Veliko neskladje
med deležem dvojezičnih napisov in deležem dvojezičnih obrazcev, ki so na voljo, kaže na nezmožnost
govorcev italijanskega jezika, da bi uporabljali storitve v svojem maternem jeziku v približno dveh tretjinah ustanov in podjetij na tem območju. Ti podatki
kažejo, da se spoštuje zunanji “videz”, znotraj pa ni
“vsebine”.
107
Sì / Da
Parzialmente / Delno
No / Ne
Non risponde / Brez odgovora
Insegne
bilingui /
Dvojezične
table
Orario bilingue
Dvojezični
urnik
Bilinguismo
visivo
Vidna
dvojezičnost
Materiale
bilingue
Dvojezična
gradiva
Fig. 50: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’ente o nell’azienda che
dirigono (sottogruppo enti e aziende del Capodistriano, N=132)
Modulistica bilingue
Dvojezični
obrazci
Sito Internet
Spletne strani
Sl. 50: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih
vidikov dvojezičnosti v ustanovi ali podjetju, ki ga vodijo (podskupina ustanov in podjetij s Koprskega, N=132).
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Non risponde
Brez odgovora
Insegne
bilingui /
Dvojezične
table
Orario bilingue
/ Dvojezični
urnik
Bilinguismo
visivo / Vidna
dvojezičnost
Materiale
bilingue /
Dvojezična
gradiva
Fig. 51: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’ente che dirigono (sottogruppo enti del Capodistriano, N=64)
Modulistica
bilingue /
Dvojezični
obrazci
Sito Internet /
Spletne strani
Sl. 51: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih
vidikov dvojezičnosti v ustanovi, ki jo vodijo (podskupina ustanov s Koprskega, N=64).
108
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Non risponde
Brez odgovora
Insegne
bilingui /
Dvojezične
table
Orario bilingue
/ Dvojezični
urnik
Bilinguismo
visivo / Vidna
dvojezičnost
Materiale
bilingue /
Dvojezična
gradiva
Modulistica bilingue
/ Dvojezični
obrazci
Sito Internet /
Spletne strani
Fig. 52: Distribuzione percentuale degli intervistati in base all’esistenza di sei aspetti del bilinguismo nell’azienda che dirigono
(sottogruppo aziende del Capodistriano, N=68)
Sl. 52: Odstotkovna porazdelitev anketirancev na podlagi šestih
vidikov dvojezičnosti v podjetju, ki ga vodijo (podskupina podjetij s Koprskega, N=68).
1.5. Conclusioni
1.5. Zaključki
I dati di percezione, opinione e atteggiamento del
Questionario confermano l’esistenza di una connotazione plurilingue e pluriculturale del territorio costiero del Capodistriano.
La maggioranza degli intervistati percepisce la
lingua slovena come lingua dominante. Le altre lingue (italiano, croato e serbo) e dialetti (istroveneto e
sloveno) vengono percepiti come lingue/dialetti minoritari. Tra gli idiomi minoritari quelli percepiti come
maggiormente caratterizzanti sono al primo posto il
dialetto sloveno ed a seguire l’italiano standard. Il dialetto istroveneto si trova al terzo posto, ed a seguire la
lingua serba, e per ultima quella croata.
Per quanto riguarda l’aspetto pluriculturale, la
maggioranza degli intervistati percepisce la cultura
slovena come cultura dominante. Le altre tre culture, quella italiana, serba e croata, vengono percepite
come culture minoritarie. Tra le culture minoritarie,
quella italiana viene percepita come maggiormente
caratterizzante dopo quella slovena. Seguono, leggermente distanziate, la cultura serba e quella croata.
Podatki iz anketnega vprašalnika o percepciji,
mnenju in odnosu potrjujejo večjezično in večkulturno konotacijo obalnega koprskega območja.
Večina anketirancev dojema slovenski jezik kot
prevladujoči jezik. Druge jezike (italijanščino, hrvaščino in srbščino) in narečja (istrsko in slovensko)
dojemajo kot manjšinske jezike/narečja. Med manjšinskimi idiomi dojemajo slovensko narečje kot bolj
opredeljujoče (na prvem mestu), sledi italijanski knjižni jezik. Istrsko narečje se nahaja na tretjem mestu,
sledi srbski jezik, na zadnjem je hrvaščina.
Glede večkulturnega vidika večina anketirancev
dojema slovensko kulturo kot prevladujočo kulturo.
Druge tri kulture, torej italijansko, srbsko in hrvaško,
dojemajo kot manjšinske kulture. Med manjšinskimi
kulturami dojemajo italijansko kulturo kot bolj opredeljujočo, takoj za slovensko. Sledita srbska in hrvaška kultura, ki rahlo zaostajata.
Mnenje o pomenu znanja italijanskega jezika je
zelo pozitivno. Znanje italijanskega jezika je razumljeno kot znanje, ki ponuja boljše možnosti za uspeh
109
v življenju. Podatek o mnenju anketirancev glede
znanja italijanskega jezika njihovih zaposlenih kaže,
da približno 93 % anketirancev ocenjuje, da njihovi
zaposleni “obvladajo” in “delno obvladajo” italijanski jezik. Gre za zelo visok delež, in čeprav ne kaže
objektivne ravni jezikovne kompetence zaposlenih,
vendarle opozarja na določeno stopnjo znanja.
Glede dejanskega izvajanja vidne dvojezičnosti
prevladuje mnenje, da so napisi v italijanskem jeziku
“potrebni, ne pa obvezni”. Menijo pa, da bo italijanski
jezik še naprej prisoten na obalnem območju. Polovica anketirancev meni, da bo prisoten “dovolj”, medtem ko se druga polovica skoraj v celoti v enaki meri
deli na “malo” in “zelo”.
L’opinione sull’opportunità di conoscere la lingua italiana è molto favorevole. La conoscenza della
lingua italiana viene vista come una conoscenza che
offre maggiori opportunità di successo nella vita. Il
dato sull’opinione degli intervistati, in merito alla conoscenza della lingua italiana dei loro dipendenti, rileva che circa il 93% d’intervistati ritiene che i loro
dipendenti “conoscono” e “conoscono parzialmente”
la lingua italiana. È una percentuale molto alta, e anche se non indica oggettivamente il livello di competenza linguistica dei dipendenti, ne segnala comunque
un determinato livello di conoscenza.
Per la realizzazione concreta del bilinguismo visivo prevale l’opinione che considera le scritte in lingua italiana “necessarie ma non obbligatorie”, mentre
si ritiene che la lingua italiana continuerà ad essere
presente nell’area costiera. La metà degli intervistati
ritiene che lo sarà “abbastanza”, mentre la quasi totalità dell’altra metà si divide in egual misura tra il
“poco” e il “molto”.
Podatki v zvezi z družbeno distanco kažejo, da obstajajo sodelovalna, zadovoljiva in prijetna razmerja,
ki deloma ostajajo na ravni nevtralnih medsebojnih
odnosov, deloma pa so bolj poglobljena. Na splošno
je moč ugotoviti pozitiven odnos do večjezičnega
okolja, ki je razumljeno kot bogastvo, tako na kulturni ravni kot po potencialih za gospodarski razvoj. V
pretežni meri izstopa pozitiven odnos anketirancev do
znanja in rabe italijanskega jezika, hkrati pa tudi do
možnosti spoznavanja italijanske kulture. Znanje italijanskega jezika ne šteje kot ovira, niti za kakovost
znanja slovenskega jezika niti za kakovost medetničnih odnosov; večina anketirancev si želi, da bi njihovi
otroci znali italijansko.
I dati concernenti la distanza sociale indicano
l’esistenza di relazioni cooperative, soddisfacenti e
piacevoli, che in parte rimangono a livelli di interrelazioni neutrali e in parte sono più approfondite. In
generale, si riscontra un atteggiamento favorevole nei
confronti dell’ambiente plurilingue che viene visto
come una ricchezza, sia a livello culturale sia per le
potenzialità di sviluppo a livello economico. Emerge,
predominante, l’atteggiamento positivo degli intervistati nei confronti della conoscenza e dell’uso della
lingua italiana, nonché nei confronti della possibilità
di conoscere la cultura italiana. La conoscenza della
lingua italiana non viene considerata un ostacolo, né
per la qualità della conoscenza della lingua slovena,
né per la qualità dei rapporti interetnici, e la maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri figli parlassero l’italiano.
Iz našega vzorca izhaja rahlo drugačen odnos do
različnih vidikov, povezanih z rabo italijanskega jezika. Prvi interval anketirancev z zelo jasnim in konstruktivnim odnosom, ki pozitivno dojema pojav dveh
jezikov in kultur v stiku. Drugi interval izraža negotov
odnos, saj navaja svoje odgovore v nevtralnem smislu
“dovolj”, “potrebno, ne pa obvezno”, “potrebno, ne
pa nepogrešljivo”. Tretji interval anketirancev izraža
negativni odnos.
Odnos do nekaterih vidikov rabe italijanskega
jezika na neformalni ravni se nanaša na “konkretni
vidik” dvojezičnosti: toponimika, table, napisi, slišati
govoriti oba jezika na ulici itd. Gre za vidike, povezane z življenjsko prisotnostjo pisanega in govorjenega
italijanskega jezika. V tem smislu anketiranci menijo,
da so za dvojezično območje zelo pomembni napisi v
dveh jezikih na ulici, v medijih in časopisih. Manjši
pomen pripisujejo vidiku, da je na ulici mogoče slišati
govoriti oba jezika, in družabnim dogodkom v obeh
jezikih. Zelo pomembno je, da so storitve v javnem
Nel nostro campione esiste un atteggiamento
lievemente diversificato nei confronti dei vari aspetti
connessi all’uso della lingua italiana. Esiste una prima
fascia d’intervistati con un atteggiamento molto chiaro e propositivo che recepisce positivamente il fenomeno di due lingue e culture in contatto. La seconda
fascia esprime un atteggiamento incerto che concentra
le proprie risposte nell’area neutrale dell’“abbastanza”, “necessaria ma non obbligatoria”, “necessaria
ma non indispensabile”. La terza fascia d’intervistati
esprime un atteggiamento negativo.
110
Gli atteggiamenti nei confronti di alcuni aspetti dell’uso della lingua italiana a livello informale si
riferiscono “all’aspetto concreto“ del bilinguismo: toponomastica, insegne, scritte, sentire parlare due lingue per strada, ecc. Si tratta degli aspetti connessi alla
presenza vitale della lingua italiana scritta e parlata.
In tal senso, gli intervistati ritengono che per un’area
bilingue sono molto importanti le scritte per strada,
i media e i giornali in due lingue. Minore importanza viene attribuita all’aspetto del sentire parlare due
lingue per strada ed agli eventi sociali in due lingue.
È molto importante che i servizi nel settore pubblico
siano disponibili in due lingue, mentre è meno importante che i servizi siano disponibili in due lingue nel
settore privato.
sektorju na voljo v obeh jezikih, medtem ko je manj
pomembno, da so storitve v obeh jezikih na voljo v
zasebnem sektorju.
Dai dati di opinione, percezione e atteggiamento
emerge, complessivamente, un atteggiamento favorevole nei confronti dell’uso della lingua italiana, dei
suoi parlanti e fruitori, e dei vari aspetti sociali connessi alla presenza della stessa. Rileviamo la presenza
di molte risposte nella fascia intermedia-neutrale ed
una minima parte di dichiarazioni contrarie all’uso
della lingua italiana. Con i dati a nostra disposizione
non siamo in grado di valutare il livello di conoscenza
della lingua italiana del nostro campione di slavofoni plurilingui. Gli intervistati fanno valutazioni molto
alte per quanto concerne il livello di comprensione e
potenziale uso della lingua italiana parlata dai loro dipendenti.
Poleg obstoječega pozitivnega odnosa do rabe
italijanskega jezika je bila ugotovljena pomanjkljiva
institucionalna raba italijanskega jezika. Zakoni, ki
ščitijo njegovo rabo, se ne izvajajo povsod, kjer pa se
izvajajo, je to v večini primerov pomanjkljivo in/ali
nepopolno. V ustanovah in podjetjih, kjer je prisoten italijanski jezik, obstajajo številne okoliščine, ki
vključujejo rabo, ustrezno po obliki in vsebini, pa vse
do popolne odsotnosti italijanskega jezika. Tako stanje kaže, da glede rabe italijanskega jezika na institucionalni ravni vladajo zelo negotove razmere.
Gledano v celoti pa podatki o mnenju, percepciji
in odnosu razkrivajo pozitiven odnos do rabe italijanskega jezika, do njegovih govorcev in uporabnikov ter
do različnih socialnih vidikov, povezanih s prisotnostjo italijanskega jezika. Ugotavljava visok delež odgovorov v intervalu srednje-nevtralno in zelo majhen
del izjav, ki rabi italijanskega jezika nasprotujejo. S
podatki, ki smo jih imeli na voljo, ne moremo oceniti
ravni znanja italijanskega jezika pri našem vzorcu večjezičnih slovenskih govorcev. Anketiranci zelo visoko ocenjujejo raven razumevanja in potencialne rabe
govorjenega italijanskega jezika pri svojih zaposlenih.
Accanto all’esistenza di atteggiamenti favorevoli
nei confronti dell’uso della lingua italiana, si constata essere manchevole l’uso istituzionale della lingua
italiana. Le leggi che ne tutelano l’uso non vengono
applicate dappertutto e quando si attua l’applicazione questa risulta essere manchevole e/o carente nella
maggioranza dei casi. Negli enti e nelle aziende dove
è presente la lingua italiana esiste una moltitudine di
situazioni, che vanno dall’uso corretto nella forma e
nella sostanza, all’assoluta mancanza della presenza
della lingua italiana. Questo stato di cose indica che
l’uso della lingua italiana, a livello istituzionale, soggiace a una situazione di grande precarietà.
111
2. I DATI DELLA GRIGLIA DI OSSERVAZIONE
2. PODATKI IZ OPAZOVALNEGA LISTA
I dati della Griglia di osservazione forniscono
informazioni sull’applicazione del bilinguismo visivo (insegne, orari, informazione agli sportelli), scritto
(modulistica, informazioni varie) e multimediale (sito
internet), nonché informazioni sulla competenza linguistica bilingue del personale (Figg. 53 e 55).
Podatki iz opazovalnega lista ponujajo informacije o izvajanju vidne (table, urniki, obvestila na
okencih), pisne (različne informacije, obrazci) in multimedijske dvojezičnosti (spletne strani), ter informacije o dvojezičnih jezikovnih kompetencah osebja (sl.
53-55).
Per quanto riguarda il bilinguismo visivo degli
enti/aziende del Capodistriano si rileva che il 90,2%
di insegne sono bilingui (ossia 119 enti/aziende su
132) e l’87,1% ha l’orario scritto bilingue (ossia 115
enti/aziende su 132). Il bilinguismo visivo agli sportelli è presente all’87,9% (ossia 116 enti/aziende su
132), mentre la modulistica bilingue è reperibile nel
42,4% dei casi (ossia 56 enti/aziende su 132).
V zvezi z vidno dvojezičnostjo v ustanovah/
podjetjih na Koprskem je moč ugotoviti, da je 90,2
% tabel dvojezičnih (oziroma 119 ustanov/podjetij od
132), 87,1 % pa jih ima dvojezične urnike (oziroma
115 ustanov/podjetij od 132). Vidna dvojezičnost na
okencih je prisotna v 87,9 % (oziroma v 116 ustanovah/podjetjih od 132), dvojezični obrazci pa so na voljo v 42,2 % primerov (oziroma v 56 ustanovah/podjetjih od 132).
Per quanto riguarda il bilinguismo visivo degli
enti si rileva il 90,6% d’insegne bilingui (ossia 58 enti
su 64) e nell’84,4% dei casi l’orario scritto bilingue
(ossia 57 enti su 64). Il bilinguismo visivo agli sportelli è presente all’87,5% (ossia 56 enti su 64), mentre la modulistica bilingue è reperibile nel 39,1% dei
casi (ossia 25 enti su 64). I dati percentuali cambiano
di poco per il bilinguismo nelle aziende. Si nota una
maggiore percentuale di materiale informativo bilingue (52,9%, ossia 36 aziende su 68) e di modulistica
bilingue (45,6%, ossia 31 aziende su 68).
V zvezi z vidno dvojezičnostjo v ustanovah je
moč ugotoviti 90,6 % dvojezičnih tabel (oziroma v 58
ustanovah od 64), v 84,4 % primerov pa dvojezične
urnike (oziroma v 57 ustanovah od 64). Vidna dvojezičnost na okencih je prisotna v 87,5 % (oziroma v 56
ustanovah od 64), dvojezični obrazci pa so na voljo
v 39,1 % primerov (oziroma v 25 ustanovah od 64).
Podatki o deležih se le rahlo spremenijo pri dvojezičnosti v podjetjih. Opaziti je večji delež dvojezičnih
informativnih gradiv (52,9 % oziroma v 36 podjetjih
od 68) in dvojezičnih obrazcev (45,6 % oziroma v 31
podjetjih od 68).
È stato riscontrato che presso gli enti, laddove
esiste la modulistica bilingue, i moduli in lingua italiana sono scritti correttamente nel 39,1% dei casi (ossia 25 enti su 64), mentre presso le aziende lo sono al
36,8% (ossia 25 aziende su 68). Le istruzioni in lingua
italiana per la compilazione dei moduli sono presenti
nel 12,5% degli enti (ossia 8 enti su 64) e nell’11,8%
delle aziende (ossia 8 aziende su 68). Questi due ultimi valori percentuali sono molto bassi e indicano, a
livello pratico, le poche possibilità esistenti per l’utente italofono di poter usufruire dell’uso scritto della
lingua italiana nel settore dei servizi pubblici.
Ugotovljeno je bilo, da so v ustanovah, ki imajo
na voljo dvojezične obrazce, obrazci v italijanskem
jeziku pravilno napisani v 39,1 % primerov (oziroma
v 25 ustanovah od 64), v podjetjih pa ta delež dosega
36,8 % (oziroma 25 podjetij od 68). Navodila v italijanskem jeziku za izpolnjevanje obrazcev so na voljo
v 12,5 % ustanov (oziroma v 8 ustanovah od 64) in v
11,8 % podjetij (oziroma v 8 podjetjih od 68). Zadnji
dve odstotkovni vrednosti sta zelo nizki in na praktični ravni kažeta, da ima italijansko govoreči uporabnik
le poredkoma možnost za pisno rabo italijanskega jezika na področju javnih storitev.
In merito alla presenza multimediale della lingua
italiana nei siti web o portali degli enti e delle aziende,
è stato rilevato che la lingua italiana compare accanto
allo sloveno nell’intestazione del sito nel 42,2% dei
casi degli enti (ossia 27 enti su 64) e nel 27,9% delle
aziende (ossia 19 aziende su 68). Tutte le sezioni del
sito sono tradotte nel 17,2% dei casi degli enti (ossia
11 enti su 64) e nel 13,2% delle aziende (ossia 9 azien-
Glede multimedijske prisotnosti italijanskega
jezika, t.j. na spletnih straneh ali portalih ustanov in
podjetij je bilo ugotovljeno, da se italijanski jezik pojavlja ob slovenskem jeziku ob naslovih spletnih mest
v 42,2 % primerih, ko gre za ustanove (oziroma pri
27 ustanovah od 64) in v 27,9 %, ko gre za podjetja
112
de su 68)39. La presenza parziale dell’italiano nelle sezioni dei portali interessa il 25% degli enti (ossia 16
enti su 64) e il 14,7% delle aziende (ossia 10 aziende
su 68)40, mentre l’italiano non compare nelle sezioni
del 57,8% degli enti (ossia 37 enti su 64) e del 72,1%
delle aziende (ossia 49 aziende su 68).
(oziroma v 19 podjetjih od 68). Vsa poglavja na spletnih mestih so bila prevedena v 17,2 % primerov, ko
gre za ustanove (oziroma v 11 ustanovah od 64) in v
13,2 %, ko gre za podjetja (oziroma v 9 podjetjih od
68)39. Delna prisotnost italijanskega jezika v posameznih poglavjih portalov zanima 25% ustanov (oziroma
16 ustanov od 64) in 14,7 % podjetij (oziroma 10 podjetij od 68)40, medtem ko se italijanščina ne pojavlja
v poglavjih 57,8 % ustanov (oziroma v 37 ustanovah
od 64) ter v 72,1 % podjetij (oziroma v 49 podjetjih
od 68).
Per quanto riguarda la competenza linguistica
del personale, è stato rilevato che la lingua italiana è
conosciuta a livello concettuale dall’84,4% del personale degli enti (ossia 57 enti su 64), e dall’89,7%
del personale delle aziende (ossia 61 aziende su 68).
La conoscenza linguistica della lingua italiana si ha
per il 67,2% del personale degli enti (ossia 43 enti su
64) e per il 72,1% del personale delle aziende (ossia
49 aziende su 68). Se a queste percentuali della competenza linguistica del personale aggiungiamo quelle
segnalate come competenza parziale si arriva ad una
media del 90% circa di competenza linguistica in lingua italiana.
V zvezi z jezikovnimi kompetencami osebja je
bilo ugotovljeno, da strokovne izraze v italijanskem
jeziku pozna 84,4 % zaposlenih v ustanovah (oziroma
v 57 ustanovah od 64) in 89,7 % zaposlenih v podjetjih (oziroma v 61 podjetjih od 68). Jezikovno poznavanje italijanskega jezika ima 67,2 % zaposlenih v
ustanovah (oziroma v 43 ustanovah od 64) in 72,1 %
zaposlenih v podjetjih (oziroma v 49 podjetjih od 68).
Če tem deležem jezikovnih kompetenc zaposlenih dodamo kompetence, ki so označene kot delne, dobimo
povprečje približno 90 % jezikovnih kompetenc v italijanskem jeziku.
A fronte dell’alto valore percentuale di competenza/conoscenza linguistica riscontrato tra il personale e
soprattutto dell’uso della lingua italiana su insegne,
nell’esposizione dell’orario di lavoro e delle informazioni scritte agli sportelli, si ha un valore percentuale
mediamente dimezzato per la presenza di modulistica bilingue e di informazioni scritte in lingua italiana,
con un 15,2% dei portali di enti/aziende aventi tutte
le sezioni anche in italiano (ossia 20 enti/aziende su
132). La percentuale scende ancora per quanto riguarda la correttezza della lingua italiana scritta e scende
ai valori minimi (12,1%) per quanto riguarda la reperibilità di istruzioni in lingua italiana.
V primerjavi z visoko odstotkovno vrednostjo
jezikovne kompetence/jezikovnega poznavanja med
zaposlenimi in še zlasti, ko gre za ugotovljeno rabo
italijanskega jezika na tablah, urnikih in pisnih informacijah na okencih, je odstotkovna vrednost v povprečju prepolovljena pri razpoložljivih dvojezičnih
obrazcih in pisnih informacijah v italijanskem jeziku,
pri čemer ima 15,2 % portalov ustanov/podjetij vse
spletne vsebine tudi v italijanskem jeziku (oziroma 20
ustanov/podjetij od 132). Delež je še nižji, kar zadeva
pravilnost pisanega italijanskega jezika, in se še dodatno spusti na minimalno vrednost (12,1 %) pri razpoložljivih navodilih v italijanskem jeziku.
Un aspetto molto rilevante per l’uso scritto della
lingua italiana è la sua correttezza. Questo aspetto risulta essere manchevole. La percentuale minima d’istruzioni reperibili in lingua italiana ci indica, in effetti, che l’uso della lingua italiana non viene curato nei
dettagli. Mancando questi aspetti, che sono espressamente focalizzati all’uso concreto della lingua italiana
da parte dell’utente, emerge la quasi impossibilità di
farne un uso appropriato, garantito e funzionale all’operazione/attività che si deve svolgere.
Zelo pomemben vidik pri pisni rabi italijanskega
jezika je njegova pravilnost. Ta vidik je pomanjkljiv.
Minimalni delež navodil, ki so na voljo v italijanskem
jeziku, nam dejansko kaže, da raba italijanskega jezika ni skrbno nadzorovana. Odsotnost teh vidikov, ki
so izrecno osredotočeni na konkretno rabo italijanskega jezika s strani uporabnika, kaže na to, da je ustrezna, zajamčena in funkcionalna raba pri postopkih oz.
Dunque, meno di un ente/azienda su due, il
42,5% (ossia 56 enti/aziende su 132), mette a dispoTutte le sezioni o contenuti del sito sono presenti anche in
lingua italiana.
40
La pagina iniziale e/o alcune sezioni o contenuti del sito sono
presenti anche in lingua italiana.
Vsa poglavja in vsebine na spletnih straneh so tudi v
italijanskem jeziku.
40
Naslovna stran in/ali posamezna poglavja ali vsebine na
spletnih straneh so tudi v italijanskem jeziku.
39
39
113
dejavnostih, ki jih je potrebno opraviti, skoraj nemogoča.
sizione la modulistica in lingua italiana, solo il 37,9%
dei moduli è scritto correttamente (ossia 50 enti/aziende su 132), mentre le istruzioni per la compilazione in
lingua italiana sono presenti solo nel 12,1% dei casi
(ossia 16 enti/aziende su 132).
Torej manj kot ena ustanova/podjetje od dveh, se
pravi 42,5 % (oziroma 56 ustanov/podjetij od 132),
ima na voljo obrazce v italijanskem jeziku, samo 37,9
% obrazcev je napisanih pravilno (oziroma v 50 ustanovah/podjetjih od 132), medtem ko so navodila za izpolnjevanje v italijanskem jeziku na voljo samo v 12,1
% ustanov (oziroma v 16 ustanovah/podjetjih od 132).
Emerge che, a conti fatti, ci ritroviamo con una
percentuale minima di enti e aziende che sono in regola con tutti gli aspetti dell’applicazione del bilinguismo istituzionale verificati con la presente indagine. L’applicazione del bilinguismo istituzionale si ha
quando, accanto alla lingua slovena, la lingua italiana
viene usata correttamente per le insegne, per l’orario
di lavoro, per le informazioni agli sportelli, per il materiale informativo, con la modulistica (scritta in maniera corretta), con le istruzioni per la compilazione
dei moduli in lingua italiana (scritte in maniera corretta), con il sito internet completamente bilingue ed è
conosciuta e parlata dal personale che è a diretto contatto col pubblico.
Navsezadnje je moč ugotoviti, da imamo minimalni delež ustanov in podjetij, ki izpolnjujejo vse
vidike izvajanja institucionalne dvojezičnosti, kar je
potrdila naslednja raziskava: izvajanje institucionalne
dvojezičnosti pomeni, da se poleg slovenskega jezika
pravilno uporablja italijanski jezik na tablah, na urnikih, pri informacijah na okencih, v informativnih
gradivih, v obrazcih (napisanih pravilno), v navodilih
za izpolnjevanje obrazcev v italijanskem jeziku (napisanih pravilno), na v celoti dvojezičnih spletnih straneh ter da ga obvladajo in govorijo zaposleni, ki so v
neposrednem stiku z javnostjo.
Con i dati della Griglia di osservazione sull’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana, emerge che viene attuato il rispetto formale - di
facciata - con insegne, orari e informazioni bilingui
agli sportelli. Da qui in poi c’è un calo repentino della
presenza della lingua italiana, con una situazione di
precarietà sia nei portali degli enti/aziende sia nel settore della modulistica in lingua italiana e ancor di più
nella reperibilità d’istruzioni in lingua italiana. Se non
è presente il modulo bilingue, o quello scritto in lingua italiana, per l’utente italofono diventa impossibile
l’uso della lingua italiana. Analogamente, se il dipendente non conosce e/o se conosce ma non comunica
in lingua italiana, per l’utente italofono diventa quasi
impossibile l’uso della lingua italiana.
Podatki z opazovalnega lista o izvajanju predpisov glede rabe italijanskega jezika kažejo, da je za to
na videz poskrbljeno s tablami, urniki in dvojezičnimi
informacijami na okencih. Od tu naprej pa je opaziti
nagel upad prisotnosti italijanskega jezika, negotove
razmere tako na spletnih portalih ustanov/podjetij kot
tudi na področju obrazcev v italijanskem jeziku, še
bolj pa pri navodilih v italijanskem jeziku, ki so na
voljo. Če ni dvojezičnih obrazcev oziroma obrazcev,
napisanih v italijanskem jeziku, postane raba italijanskega jezika za italijansko govorečega uporabnika nemogoča. Podobno se zgodi, če uslužbenec ne obvlada
in/ali če obvlada, vendar ne komunicira v italijanskem
jeziku. Raba italijanskega jezika postane za italijansko govorečega uporabnika skoraj nemogoča.
114
Fig. 53: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che
riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale negli enti
e aziende del Capodistriano (N=132)
115
Presenza delle istruzioni in italiano
per la compilazione
Navodila v italijanščini za izpolnjevanje
obrazcev so na voljo
Sito con intestazione bilingue
Spletna stran z dvojezično naslovnico
Tutte le sezioni sono tradotte
Vsi sklopi so prevedeni
Correttezza linguistica dei moduli
Jezikovna pravilnost obrazcev
Reperibilità di modulistica bilingue
Dvojezični obrazci so na voljo
Conoscenza concettuale in lingua italiana
Poznavanje strokovnih izrazov v
italijanskem jeziku
Conoscenza linguistica della lingua italiana
Jezikovno poznavanje italijanskega jezika
Presenza di materiale informativo bilingue
Dvojezična informativna gradiva so na voljo
Bilinguismo visivo agli sportelli
Vidna dvojezičnost na okencih
Orario bilingue
Dvojezični urnik
Insegna bilingue
Dvojezične table
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Sl. 53: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z
izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v ustanovah in podjetjih
s Koprskega (N=132)
Fig. 54: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia
di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale negli enti del
Capodistriano (N=64)
116
Tutte le sezioni sono tradotte
Vsi sklopi so prevedeni
Sito con intestazione bilingue
Spletna stran z dvojezično naslovnico
Presenza delle istruzioni in italiano
per la compilazione
Navodila v italijanščini za izpolnjevanje
obrazcev so na voljo
Correttezza linguistica dei moduli
Jezikovna pravilnost obrazcev
Reperibilità di modulistica bilingue
Dvojezični obrazci so na voljo
Conoscenza linguistica della lingua italiana
Jezikovno poznavanje italijanskega jezika
Conoscenza concettuale in lingua italiana
Poznavanje strokovnih izrazov
v italijanskem jeziku
Presenza di materiale informativo bilingue
Dvojezična informativna gradiva so na voljo
Bilinguismo visivo agli sportelli
Vidna dvojezičnost na okencih
Orario bilingue
Dvojezični urnik
Insegna bilingue
Dvojezična tabla
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Sl. 54: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z
izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v ustanovah s Koprskega (N=64)
Fig. 55: Distribuzione percentuale dei dati rilevati con la Griglia
di osservazione in base alla presenza di undici aspetti che riguardano l’applicazione del bilinguismo istituzionale nelle aziende
del Capodistriano (N=68)
117
Tutte le sezioni sono tradotte
Vsi sklopi so prevedeni
Sito con intestazione bilingue
Spletna stran z dvojezično naslovnico
Correttezza linguistica dei moduli
Jezikovna pravilnost obrazcev
Presenza delle istruzioni in italiano
per la compilazione
Navodila v italijanščini za izpolnjevanje
obrazcev so na voljo
Reperibilità di modulistica bilingue
Dvojezični obrazci so na voljo
Conoscenza linguistica della lingua italiana
Jezikovno poznavanje italijanskega jezika
Conoscenza concettuale in lingua italiana
Poznavanje strokovnih izrazov v
italijanskem jeziku
Presenza di materiale informativo bilingue
Dvojezična informativna gradiva so na voljo
Bilinguismo visivo agli sportelli
Vidna dvojezičnost na okencih
Orario bilingue
Dvojezični urnik
Insegna bilingue
Dvojezična tabla
Sì
Da
Parzialmente
Delno
No
Ne
Sl. 55: Odstotkovna porazdelitev podatkov, zbranih z opazovalnim listom, na podlagi prisotnosti enajstih vidikov, povezanih z
izvajanjem institucionalne dvojezičnosti v podjetjih s Koprskega
(N=68)
3. I DATI DELL’INTERVISTA
3. PODATKI IZ INTERVJUJA
Tre delle dieci interviste si sono svolte in lingua
italiana. L’anonimato ci consente di raggruppare i dati
presentando una sintesi generale delle considerazioni,
sulla complessa problematica inerente lo stato della
lingua italiana, ottenute con il campione casuale di
dieci dirigenti di enti e aziende d’interesse pubblico
del Capodistriano.
Trije od desetih intervjujev so potekali v italijanskem jeziku. Anonimnost nam omogoča razvrstitev
podatkov s predstavitvijo splošnega povzetka ugotovitev o kompleksni problematiki, povezani s stanjem
italijanskega jezika, ki so bile zbrane z naključnim
vzorcem desetih vodilnih v ustanovah in podjetjih javnega interesa na Koprskem.
Dalle interviste sono emersi vari argomenti che
riguardano anche varie problematiche etniche, i rapporti interetnici, la geo-politica, riflessioni storiche e
culturali, riflessioni socio e psicolinguistiche, opinioni
sulla CNI del territorio, ecc. Ci è sembrato opportuno
presentare l’esposizione succinta di queste opinioni,
connesse comunque all’oggetto di studio del nostro
lavoro, segnalando che i materiali a nostra disposizione si prestano ad ulteriori analisi ed approfondimenti
per quanto concerne la complessa problematica dei
rapporti interetnici.
Iz intervjujev je moč ugotoviti različne podatke
v zvezi z različnimi pomembnimi etničnimi vprašanji,
medetničnimi odnosi, geopolitiko, zgodovinskimi in
kulturnimi razmišljanji, socialnimi in psiholingvističnimi zaključki, mnenji o italijanski narodni skupnosti
na tem območju itd. Zdelo se nam je primerno podati jedrnat prikaz teh mnenj, povezanih s predmetom
raziskave tega dela, hkrati pa opozoriti, da je zbrano
gradivo primerno za nadaljnje analize in podrobnejše
raziskave v zvezi s kompleksno problematiko medetničnih odnosov.
Dalle risposte dei dieci intervistati alle domande
dell’Intervista, emerge che non ci sono particolarità
o differenze nel loro rapporto con persone italiane rispetto al loro rapporto con quelle slovene. Viene valorizzata come molto positiva la presenza di iniziative
culturali da parte degli Italiani del territorio, ma viene
anche segnalata la chiusura degli Italiani all’interno
dei loro confini etnici. C’è, inoltre, chi segnala un
calo progressivo della presenza della lingua italiana
in ambito sociale e addirittura l’emergere di una giovane generazione che preferisce interagire in inglese,
piuttosto che in italiano o in sloveno. L’uso scritto obbligatorio della lingua italiana si presenta con molti
errori ortografici.
Iz odgovorov desetih intervjuvancev na vprašanja iz intervjuja izhaja, da ni posebnosti ali razlik med
njihovim odnosom z Italijani in njihovim odnosom s
Slovenci. Kot zelo pozitivna je ocenjena prisotnost
kulturnih pobud Italijanov s tega območja, vendar se
pojavijo tudi opozorila o zaprtosti Italijanov znotraj
njihovih etničnih meja. Poleg tega nekateri opozarjajo tudi na postopno upadanje prisotnosti italijanskega
jezika v družbenem okolju in celo na pojav pri mladi generaciji, ki raje komunicira v angleščini kot pa
v italijanščini ali slovenščini. Pri obvezni pisni rabi
italijanskega jezika se pojavljajo številne pravopisne
napake.
V bistvu so odgovori zelo raznoliki, kar priča o
specifičnih življenjskih razmerah posameznih intervjuvancev. Če gremo s poklicnega področja na področje zasebnosti in socialnih stikov, lahko ugotovimo,
da ima seveda vsakdo svojo zgodbo. Nekateri doma
govorijo istrsko narečje, nekateri pa nimajo nikoli
priložnosti komunicirati z italijanskimi govorci, kljub
temu da živijo na območju, kjer je prisoten italijanski
knjižni jezik. Za vse intervjuvance pa je zelo “prisotna” geografska bližina Italije, kjer skoraj vsi komunicirajo v italijanskem jeziku. Italija šteje za sosednjo
državo, ki ponuja možnosti za sodelovanje tako na
kulturni kot na gospodarski ravni in s katero potekajo različne vrste medsebojnega sodelovanja. Ta vidik
nam ponuja informacije o znanju italijanskega jezika
Nella sostanza le risposte sono molto variegate,
a testimonianza delle specifiche situazioni esistenziali dei singoli intervistati. Quando si passa dalla sfera
del lavoro a quella del privato e delle relazioni sociali
emerge che ognuno - ovviamente - ha la sua storia.
C’è chi in casa parla il dialetto istroveneto e c’è chi,
pur vivendo in un territorio dove è presente anche l’italiano standard, non ha mai modo di interagire con
parlanti italofoni. Per tutti gli intervistati, invece, è
molto “presente” la vicinanza geografica dell’Italia,
dove quasi tutti interagiscono in lingua italiana. L’Italia viene considerata come uno stato confinante che
offre opportunità di collaborazione sia a livello culturale sia economico e con il quale si intrattengono
118
vari tipi di rapporti di collaborazione. Questo aspetto
ci offre informazioni sulla conoscenza della lingua italiana dei nostri intervistati e sul fatto che questa competenza viene messa in pratica con gli Italiani d’Italia
e molto meno con gli Italiani della CNI.
naših intervjuvancev in o dejstvu, da se ta kompetenca
uresničuje z Italijani iz Italije, precej manj pa z Italijani italijanske narodne skupnosti.
Do poučevanja italijanskega jezika v slovenskih
šolah imajo intervjuvanci pozitiven odnos, na splošno
pa tudi do pridobivanja znanja italijanskega jezika.
Nei confronti dell’insegnamento della lingua
italiana nelle scuole slovene esiste un atteggiamento
positivo e in genere anche nei confronti dell’acquisizione della lingua italiana.
Mogoče je dobiti vtis, da italijanski jezik dojemajo bolj kot zaščiteni jezik, prisoten v okviru vidne
dvojezičnosti, ki je obvezen, ker ga ščitijo zakoni.
Si ha l’impressione che la lingua italiana venga
percepita più come una lingua tutelata, presente a livello di bilinguismo visivo, obbligatoria perché ci
sono le leggi di tutela.
Raba italijanskega jezika ostaja “osebno vprašanje”. Kdor ga obvlada, ga uporablja glede na potrebe.
Odnos do prisotnosti italijanskega jezika je pozitiven, vendar za delovno okolje nerelevanten.
L’uso della lingua italiana rimane una “questione
personale” e chi la conosce la usa all’occorrenza.
Italijanski jezik dojemajo kot jezik kulturnih aktivnosti italijanske narodne skupnosti. Je pomemben,
saj Italijanom daje možnost za izpričevanje svoje prisotnosti na kulturni ravni. Italijanski jezik na lokalni
ravni dojemajo kot manjšinski jezik, ki je v družbenem okolju prisoten z zelo nizkim deležem.
L’atteggiamento nei confronti della presenza della lingua italiana è positivo ma irrilevante per il mondo del lavoro.
La lingua italiana viene percepita come lingua
delle attività culturali della CNI. È importante perché
dà modo agli Italiani di testimoniare la loro presenza
a livello culturale. La lingua italiana, a livello locale, viene percepita come lingua minoritaria, presente
nell’ambiente sociale a livelli percentuali molto bassi.
119
Capitolo VI
VI. poglavje
APPLICAZIONE DEL MODELLO
DELL’UNESCO
ALLA LINGUA ITALIANA NEL
CAPODISTRIANO
APLIKACIJA UNESCOVEGA MODELA NA
ITALIJANSKI JEZIK
NA KOPRSKEM
Unescov model se uporablja s pomočjo rezultatov te raziskave na terenu in se po potrebi dopolni z
drugimi sociološkimi analizami, poročili, priporočili
in drugimi pomembnimi deli. Gre za študije, opravljene na območju Slovenske Istre, z reprezentativnimi
vzorci manjšinskega in večinskega prebivalstva ter za
delne študije, opravljene v različnih časovnih razmahih in povezane s temo te raziskave. Zaradi prostorske
stiske bodo na kratko predstavljeni najpomembnejši
rezultati študij, ki prispevajo k določitvi ravni, ki so
jih dosegli posamezni dejavniki Unescovega modela
na Koprskem.
Il Modello dell’UNESCO viene applicato con
l’ausilio dei risultati della presente ricerca sul campo
ed integrato, laddove vi è necessità, da altre analisi
sociologiche, relazioni, raccomandazioni e altri lavori
ritenuti di rilievo. Si tratta di studi compiuti sul territorio dell’Istria slovena, con campioni rappresentativi
della popolazione di maggioranza e di minoranza, e
di studi parziali effettuati in diverse sequenze temporali e connessi all’argomento della presente ricerca.
Per ragioni di spazio saranno presentati brevemente
i risultati degli studi considerati più rilevanti e che
contribuiscono a determinare il livello raggiunto dai
singoli fattori del Modello dell’UNESCO per l’area
del Capodistriano.
1. MEDGENERACIJSKI PRENOS JEZIKA
(1. dejavnik)
Za določitev ravni medgeneracijskega prenosa
italijanskega jezika smo menili, da je pomembno poglobiti naslednje dejavnike: migracijske procese, demografsko piramido in mešane zakone.
Pojavi imigracije in emigracije so pomembni pri
procesu prenosa, ker vplivajo na proces produkcije in
reprodukcije jezika41. Že sama prisotnost mladega prebivalstva v demografski ekspanziji poveča možnost
prenašanja jezika na nove generacije, medtem ko se
slednje zmanjšujejo, če ima skupnost velik odstotek
starejših, oseb, ki so starostno že izven rodne dobe in
živijo v fazi “krčitve”.
Za učenje jezika znotraj družine so zelo pomembne ravni eksogamije in endogamije v okviru referenčne etnične skupnosti42. Veliko število mešanih
zakonov zmanjšuje možnost prenosa jezika na bodočo
generacijo.
Neartikuliranost družbenega okolja, do katere
je prišlo zaradi eksodusa, imigracije in urbanizacije,
je oblikovala heterogeno okolje na ravni italijansko
govoreče skupnosti, soseščine in tudi znotraj same
1. TRASMISSIONE INTERGENERAZIONALE
DELLA LINGUA (Fattore 1)
Per la determinazione del livello della trasmissione tra le generazioni della lingua italiana sono stati
considerati meritevoli di approfondimento i seguenti
fattori: i processi migratori, la piramide demografica e
i matrimoni misti.
I fenomeni d’immigrazione e d’emigrazione
sono rilevanti nel processo di trasmissione, in quanto
influenzano il processo di produzione e riproduzione
della lingua41. La stessa presenza di una popolazione
giovane e in espansione demografica incrementa le
possibilità di trasmettere la lingua alle nuove generazioni, mentre queste diminuiscono se la comunità ha
un’elevata percentuale di anziani, di persone che hanno superato l’età riproduttiva, e che si ritrova a vivere
una fase di “contrazione”.
Per l’apprendimento della lingua all’interno della
famiglia sono molto importanti i livelli di esogamia
ed endogamia presenti nel contesto del gruppo etnico
di riferimento42. Un alto numero di matrimoni misti
Peter Nelde, Miquel Strubell in Glyn Williams, Euromosaic:
The productione and reproduction of the minority language
groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996, str. 7.
42
Gre za eno od spremenljivk iz skupine demografskih spremenljivk, ki vplivajo na etno-lingvistično vitalnost taksonomije po
Gilesu, Bourhisu in Taylorju. Glej: H. Giles et al., op. cit.
41
Peter Nelde, Miquel Strubell e Glyn Williams, Euromosaic:
The productione and reproduction of the minority language
groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996, p. 7.
42
Si tratta di una delle variabili del gruppo di variabili demografiche che incidono sulla vitalità etnolinguistica della tassonomia
41
120
družine. Na Koprskem najdemo majhno število italijansko govorečih z zelo visokim deležem starejših43.
Družbena distanca je minimalna in to privede do visoke prepustnosti etničnih meja med dvema avtohtonima skupinama44. Za italijanske govorce so mešani
zakoni pravilo pri 68,5 % poročenih v letu 200245. V
družbi, kjer se prisotnost italijanščine manjša po intenzivnosti46, torej po “vsebini”, pa se sočasno zdi, da
izginja fishmanianska možnost oblikovanja X-pripadnika preko Y-jezika, postane pa bolj verjeten etnični stik zaradi stapljanja v večjo jezikovno skupino
(kar je enako kot asimilacija/pripojitev manjšinskega
prebivalstva)47.
Vsi ti argumenti pričajo v prid dejstvu, da mlajše generacije postopoma opuščajo italijanščino. Jezik
uporabljajo torej otroci v omejenih domenah, predvsem v družinah s starši in starimi starši. Trenutno
prav slednje starostne skupine najpogosteje uporabljajo italijanski jezik.
Ob upoštevanju vsega navedenega, dejavniku
medgeneracijskega prenosa italijanskega jezika dodelimo 4. raven, ki pomeni stanje ogroženega jezika.
diminuisce le possibilità di trasmettere la lingua alla
generazione futura.
La disarticolazione dell’ambiente sociale prodotta dall’esodo, dall’immigrazione e dall’urbanizzazione ha creato un ambiente eterogeneo a livello di comunità italofona, di vicinato e anche all’interno della
famiglia stessa. Nel Capodistriano si riscontra l’esistenza di un esiguo numero di parlanti italofoni con
una percentuale di anziani molto alta43. La distanza sociale è minima e questo comporta un’elevata permeabilità dei confini etnici tra i due gruppi autoctoni44. Per
gli italofoni etnici i matrimoni misti sembrano essere
la regola per il 68,5% dei contraenti nel 200245. Nel
contempo in una società dove la presenza dell’italiano
diminuisce d’intensità46, quindi per “contenuto”, sembra venir meno la possibilità fishmaniana di creare un
X-appartenente attraverso la Y-lingua, ed appare più
probabile un incontro etnico per fusione nel gruppo
linguistico maggiore (che equivale all’assimilazione/
incorporazione della popolazione minoritaria)47.
Tutti questi argomenti depongono a favore di un
graduale abbandono dell’italiano da parte delle generazioni più giovani. La lingua dunque viene usata dai
bambini in domini limitati, soprattutto in famiglia con
i genitori e con i nonni. Attualmente sono proprio queste ultime fasce d’età degli italofoni ad usare maggiormente la lingua italiana.
Prendendo in considerazione quanto esposto attribuiamo al Fattore della trasmissione intergenerazionale della lingua italiana il livello 4, che equivale allo
stato di lingua minacciata.
di Giles, Bourhis e Taylor. In: H. Giles et al., op. cit.
43
Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., pp. 18-23.
44
Tale tesi trova conferma anche in Ruža Petrović, Etnički mešoviti brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja
Filozofskog fakulteta, Beograd, 1986. A riguardo si veda: Mateja Sedmak, Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo)umestitev, in “Teorija in praksa”, a. 42, n. 1,
Ljubljana 2005, p. 94.
45
Ivi, p. 95.
46
Si veda a riguardo l’apporto teorico di Danilo Sedmak e Emidio Sussi, L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1984, p. 22.
47
Stane Južnič, Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
1993, p. 276.
Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., str. 18-23.
Omenjeno tezo potrjuje tudi Ruža Petrović, Etnički mešoviti
brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja Filozofskog fakulteta, Beograd, 1986. Glej tudi: Mateja Sedmak, Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo)
umestitev, v “Teorija in praksa”, l. 42, št. 1, Ljubljana 2005, str.
94.
45
Prav tam, str. 95.
46
Glej še teoretično razpravo: Danilo Sedmak in Emidio Sussi,
L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste
1984, str. 22.
47
Stane Južnič, Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
199, str. 276.
43
44
121
2. NUMERO ASSOLUTO DI PARLANTI
(Fattore 2)
2. ABSOLUTNO ŠTEVILO GOVORCEV
(2. dejavnik)
Tab. 10: Dati dei censimenti della popolazione in Croazia e Slovenia48
Tab. 10: Podatki po popisu prebivalstva na Hrvaškem in v Sloveniji48
Appartenenti
Differenza
per
Croazia Slovenia
Croazia Slovenia
Slovenia
Totale
Totale
dichiarazione 1991 1991
2001 2002
1991di:
2002
Razlika
Deklarirani Hrvaška Slovenija
Hrvaška Slovenija
Slovenija
Skupaj
Skupaj
pripadniki : 1991
1991
2001
2002
19912002
nazionalità
italiana
Italijanska
narodnost
21.303
2.959
24.262
19.636
2.258
21.894 -23,7 %
madrelingua
25.544 3.882 29.426 20.521 3.762 24.283 -3,1%
italiana
Italijanski
25.544
materni jez.
3.882
29.426
20.521
3.762
24.283
Dalla tabella emerge che, nel 2002, l’84,5% delle
persone di madrelingua italiana risiedeva principalmente in Istria e a Fiume, ovvero in Croazia, e il 15,5%
nel Capodistriano. In Slovenia, al censimento ufficiale
della popolazione del 1991, c’erano 3.882 persone che
hanno indicato la lingua italiana come lingua materna.
Il censimento della popolazione del 2002 ne notifica
120 in meno, riscontrando un calo del 3,1%. Per la dichiarazione di appartenenza alla nazionalità italiana si
riscontra un calo del 23,7%, ossia, 701 unità in meno
rispetto al censimento del 199149.
È, inoltre, rilevante segnalare che 2853 persone,
ossia il 76% circa dei parlanti di madre lingua italiana,
risiedono nell’area capodistriana, ovvero nei comuni
di Capodistria, Isola e Pirano50. Il numero assoluto di
parlanti è quindi pari a 2853.
Iz tabele izhaja, da je leta 2002 84,5 % oseb z
italijanskim maternim jezikom pretežno živelo v Istri
in na Reki, se pravi na Hrvaškem, 15,5 % pa na Koprskem. V Sloveniji je bilo med uradnim popisom prebivalstva v letu 1991, 3.882 oseb, ki so italijanski jezik
označile kot materni jezik. Med popisom v letu 2002
jih je 120 manj, kar kaže na 3,1 % upad. Pri deklarirani pripadnosti k italijanski narodnosti gre za 23,7 %
upad, oziroma za 701 enoto manj kot med popisom v
letu 199149.
Poleg tega je potrebno poudariti, da 2853 oseb,
oziroma 76 % govorcev z italijanskim maternim jezikom, živi na Koprskem, oziroma v občinah Koper,
Izola in Piran50. Absolutno število govorcev je torej
2853.
3. PERCENTUALE DI PARLANTI SULLA POPOLAZIONE TOTALE (Fattore 3)
3. DELEŽ GOVORCEV NA CELOTNO ŠTEVILO PREBIVALCEV (3. dejavnik)
Secondo il criterio della lingua madre gli italofoni rappresentano lo 0,19% della popolazione censita
in Slovenia nel 2002. Nell’area capodistriana, dove
sono più numerosi, non superano il 5% della popolazione residente.
Al Fattore del valore percentuale di parlanti ita-
Po kriteriju maternega jezika, italijansko govoreči predstavljajo 0,19 % preštetega prebivalstva v Sloveniji leta 2002. Na Koprskem, kjer so najbolj številčni, ne presegajo 5 % stalnega prebivalstva.
Dejavniku odstotne vrednosti italijansko govorečih na celotno število prebivalcev pripada 2. raven,
kar je oznaka za izumirajoči jezik, ali celo 1. raven,
21.303 2.959 24.262 19.636 2.258 21.894 -23,7%
Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, Popis 2001, Republike Hrvatske, in http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02.html e Statistični urad Republike Slovenije, popis 2002, in http://www.stat.si/
popis2002/en/default.htm (consultato il 12.3.2012).
49
Censimento della Popolazione, delle famiglie e delle abitazioni,
Censimento 2002, Ufficio Statistiche della Repubblica di
Slovenia.
50
Ibid.
48
-3,1 %
48
Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, Popis
2001, Republike Hrvatske. In: http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/
Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02.html in Statistični
urad Republike Slovenije, popis 2002. Glej: http://www.stat.si/
popis2002/en/default.htm (citirano 12.3.2012).
49
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Popis 2002,
Statistični urad Republike Slovenije.
50
Ibid.
122
lofoni residenti rispetto alla popolazione totale attribuiamo il livello 2, che equivale allo stato di lingua
moribonda, o addirittura il livello 1 che equivale allo
stato di lingua assente.
kar pomeni stanje jezika na robu izumrtja.
4. CAMBIAMENTO DEI DOMINI D’USO DELLA LINGUA (Fattore 4)
Živeti z dvema različnima jezikovnima kodoma,
ki ju država formalno ščiti s kolektivnimi pravicami,
na koncu predstavlja tudi sposobnost posameznika in
skupnosti za interakcijo v javnem in v zasebnem življenju. To je pravilno tolmačeno kot pomemben pokazatelj za oceno stanja razmerij med skupinami.
Dvojezičnost je v sociolingvistiki definirana kot
situacija, v kateri “sta dva očitno različna in dodelana jezika […] soprisotna v družbeni skupnosti in oba
uporabljajo, ali ju lahko uporabljajo brez funkcionalne podrejenosti, tako v pisni obliki kot v neformalnem
pogovoru in katerih domene se prekrivajo”51.
O tipologiji lokalne dvojezičnosti in o odnosu
med jezikoma je pripomogel vzorec vodilnih oseb iz
ustanov in podjetij javnega interesa, zajetih v tej raziskavi. Vzorec sestavlja približno 90 % slovensko govorečih in približno 7 % italijansko govorečih. Podatki kažejo, da obstaja del večjezičnega prebivalstva, ki
govori italijansko, slovensko in pripadajoča narečja.
Večjezičnost pri anketirancih se kaže tudi v uporabi
več jezikov v vsakodnevnem življenju.
Deleži, kjer se italijanščina uporablja “nikoli ali
skoraj nikoli” se gibljejo med najmanj 53,7 % do 80,6
% v naslednjih domenah rabe jezika: 53,7 % s prijatelji, 61,2 % v trgovini, 63,4 % v restavraciji, 66,4
% v družini, 69,4 % s poslovnimi partnerji, 75,4 % z
javnimi uslužbenci, 80,6 % v bankah in javnih uradih. Ta slika se ne spremeni niti zaradi rabe istrskega
narečja, ki z razliko od standardnega jezika in funkcionalne razlike, ostaja v glavnem v neformalni interakciji, predvsem družinski in prijateljski. V zadnjih
dveh domenah je imelo namreč narečje nekoliko večji
delež, čeprav malo odstotnih točk več od italijanskega
knjižnega jezika (pri anketirancih, ki so izjavili, da ga
“dovolj” in “pogosto ali vedno” uporabljajo) in sicer v
obeh podskupinah s Koprskega. Situacija pa se obrne
v prid italijanskega knjižnega jezika in ne narečja, ko
gre za deleže, ki so primerljivi z uporabo italijanskega jezika s poslovnimi partnerji, na banki in v javnih
uradih52.
4. SPREMEMBA DOMENE RABE JEZIKA
(4. dejavnik)
Vivere con due codici linguistici distinti, garantiti
dai diritti collettivi formalmente concessi dallo Stato, in ultima analisi comporta anche la capacità del
singolo e della collettività di interagire nel pubblico
come nel privato. Questo, non a torto, è considerato un
indicatore importante per valutare lo stato dei rapporti
tra i gruppi.
Il bilinguismo in sociolinguistica si definisce
come la situazione in cui “due lingue chiaramente
diverse ed entrambe elaborate [...] sono compresenti presso la comunità sociale ed entrambe vengono
usate, o possono venire usate, senza subordinazione
funzionale, sia negli impieghi scritti formali sia nella
conversazione informale, e i cui domini sono dunque
in sovrapposizione”51.
Sulla tipologia del bilinguismo locale e sul rapporto tra le lingue ha contribuito a fare luce il campione di dirigenti di enti e aziende d’interesse pubblico
della presente ricerca. Questo è composto da circa il
90% di slavofoni e da circa il 7% di italofoni. I dati
indicano che esiste una fascia di popolazione plurilingue, che parla italiano, sloveno e rispettivi dialetti.
L’aspetto plurilingue degli intervistati comporta anche
l’uso di più lingue nella vita quotidiana.
Le percentuali in cui l’italiano viene usato “mai
o quasi mai” vanno da un minimo del 53,7% a punte
dell’80,6% nei seguenti domini d’uso: 53,7% con gli
amici, 61,2% nei negozi, 63,4% al ristorante, 66,4%
in famiglia, 69,4% con i partner commerciali, 75,4%
con gli impiegati pubblici, 80,6% sia in banca sia
presso gli uffici pubblici. Quadro che non si modifica
neanche per la parlata dialettale istroveneta che, però,
a differenza della lingua standard e data la diversità
funzionale, rimane confinata maggiormente nell’interazione informale, in prevalenza familiare e amicale.
In effetti, nei due ultimi domini, il dialetto ha riportato share superiori, seppure di pochi punti percentuali,
rispetto all’italiano standard (per gli intervistati che
hanno dichiarato di usarlo “abbastanza” e “spesso o
Gaetano Berruto, Fondamenti di sociolinguistica, Laterza,
Roma-Bari 1995, str. 244.
52
Za temeljitejšo proučitev glej IV. poglavje te raziskave.
51
Gaetano Berruto, Fondamenti di sociolinguistica, Laterza,
Roma-Bari 1995, p. 244.
51
123
sempre”) in entrambi i sottogruppi del Capodistriano.
Situazione che si capovolge invece a favore dell’italiano standard rispetto al dialetto, con differenze di
share sostanzialmente paragonabili a quelle per l’uso della lingua italiana, con i partner commerciali, in
banca e presso gli uffici pubblici52.
Sul posto di lavoro, oltre il 60% d’intervistati non
usa “mai o quasi mai” la lingua italiana nella forma
scritta e nella comunicazione via posta elettronica.
Quelli che invece dichiarano di usarla “spesso e sempre” e “abbastanza” fanno segnare share del 26,9%
rispettivamente del 31,4%.
Mikolič nel suo studio conferma sostanzialmente i risultati per la componente slavofona dell’analisi
della Nećak Lük53, affermando che l’uso della lingua
italiana non dipende solo dalla competenza linguistica degli individui maggioritari, dall’età (giovani
o anziani), dal grado di istruzione (elevato o basso),
dalla provenienza geografica (autoctoni o esterni alla
regione), ma soprattutto dalle possibilità di usare lo
strumento linguistico54. Sul Litorale vi è un alto livello di ricezione dell’italiano proveniente dal territorio
(segnaletica bilingue, uso dell’italiano nelle manifestazioni pubbliche, televisione e radio Capodistria),
ma anche dalla vicina Italia (media, giornali, radio e
prodotti commerciali), mentre la produzione, possibilità di manifestazione della lingua nella quotidianità,
appare molto inferiore alla prima55. L’alto livello di
conoscenza della lingua italiana dichiarato tra gli slavofoni, dunque, non si manifesta sostanzialmente al
momento della comunicazione nelle situazioni pubbliche, in particolare in quelle molto formali.
Per quanto riguarda l’accomodamento56 (con-
Italijanskega jezika v pisni obliki in v komunikaciji po elektronski pošti na delovnem mestu več kot 60
% anketiranih ne uporablja “nikoli ali skoraj nikoli”.
Delež tistih, ki navajajo, da ga uporabljajo “pogosto
ali vedno” in “dovolj”, dosega 26,9 % oziroma 31,4
%.
Vesna Mikolič v svoji študiji v bistvu potrjuje rezultate za slovensko govorečo komponento iz analize
Nećak Lükove53, ob ugotovitvi, da uporaba italijanskega jezika ni odvisna samo od znanja jezika posameznikov iz večine, od starosti (mladi ali starejši), od
stopnje izobrazbe (visoka ali nizka), od geografskega
izvora (avtohtoni ali izven regije), ampak predvsem
od priložnosti za uporabo jezikovnega instrumenta54.
Na Obali obstaja visoka raven recepcije italijanskega
jezika, ki izhaja iz tega prostora (dvojezična signalizacija, uporaba italijanščine na javnih prireditvah,
radio in TV Koper-Capodistria), pa tudi iz bližnje
Italije (mediji, časopisi, radio in komercialni proizvodi), medtem ko je produkcija, priložnost za uporabo
jezika v vsakdanjem življenju, videti veliko manjša od
prve55. Visoka raven znanja italijanskega jezika, ki jo
navajajo slovenski govorci, se torej v bistvu ne kaže
v komunikaciji v javnem življenju, še zlasti ne v formalni.
Kar se tiče prilagajanja56 (psihološka in jezikovna
konvergenca), slednje vključuje predvsem italijansko
govoreče, ki v javnih situacijah uporabljajo predvsem
Sonja Novak Lukanovič, Jezikovno prilagajanje na narodnostno
mešanih območjih Slovenije, v “Razprave in gradivo”, št. 42,
Ljubljana 2003, str. 38-63.
54
Vesna Mikolič, Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004.
55
Ibid.
56
Izraz “prilagajanje - accomodamento” se prvič uporablja pri
Gilesu (H. Giles et al., op. cit.) za označevanje jezikovnih prilagoditev, ki se jih govorci poslužujejo glede na poslušalca, na starost, spol in status. V praksi so značilnosti individualnega govora
deloma odvisne od govorca samega. Posamezniki so motivirani
za spremembo svojega govornega sloga ali za prilagoditev, kot
sredstva za izražanje vrednot, sposobnosti in namenov v pogovoru z drugimi ter glede na potrebo po: “evoke listeners, social
approval, attain communicational efficiency between interactants, and maintain positive social identities”. Giles določa tri
vrste variacije govora: konvergenca, divergenca in ohranjanje, ki
velja kot podvrsta divergence. Glej: Leslie M. Beebe in Howard
Giles, Speech accommodation theories: A discussion in terms of
second-language acquisition, v “International Journal of the Sociology of Language”, št. 46, Berlin-New York 1984, str. 8.
53
Per approfondimenti si rimanda al capitolo IV del presente lavoro.
53
Sonja Novak Lukanovič, Jezikovno prilagajanje na narodnostno
mešanih območjih Slovenije, in “Razprave in gradivo”, n. 42,
Ljubljana 2003, pp. 38-63.
54
Vesna Mikolič, Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper,
Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004.
55
Ibid.
56
Il termine “accomodamento” viene usato per la prima volta
da Giles (H. Giles et al., op. cit.), per indicare gli aggiustamenti
linguistici che i parlanti operano in funzione alle caratteristiche
percepite dell’ascoltatore, in base ad età, sesso e status. In
pratica, le caratteristiche del discorso individuale dipendono
in parte dalla persona cui si sta parlando. Gli individui sono
motivati a modificare il loro stile discorsivo, o ad accomodarlo,
quale mezzo per esprimere valori, attitudini e intenzioni nei
confronti degli altri, ed in funzione del bisogno di “evoke
52
124
slovenščino57. Opaziti je, da je za italijansko govoreče bolj naravno uporabljati svoj jezik v institucijah, ki
delujejo v njihovem jeziku, drugje, predvsem v javni
upravi in na sodiščih, kjer jim je ta pravica zagotovljena z zakonom, pa je delež uporabe zelo nizek58.
Na narodnostno mešanem ozemlju je uporaba jezika v javnem življenju enosmerno naravnana na slovenščino.
Iz navedenih razlogov se potrjujejo odnosi med
jezikovnimi različicami, ki jih je navedla Milani-Kruljac že pred več kot desetletjem. “Kar je institucionalno opredeljeno kot dvojezičnost, je dejansko primer
poudarjene diglosije, v kateri deluje vrsta kompleksne
dvojezičnosti, ki jo spremlja razširjen code-switching,
pa tudi code mixing”59. Glede na funkcionalno hierarhizacijo med narečjem in italijanskim knjižnim jezikom ter italofonijo in slavofonijo, ali bolje, nepopolno
poliglosijo, vidimo kot prvo visoko različico standardni slovenski jezik, v katerem se opravi večina pisne
komunikacije in se zadovoljijo formalni in neformalni
vidiki ustnega sporočanja. Kot drugo visoko različico
pa vidimo italijanski knjižni jezik, ki se pisno minimalno, ustno pa zelo omejeno in formalno uporablja,
predvsem med vodilnimi v organizacijah italijansko
govorečih, ter v dveh nizkih različicah: lokalno slovensko narečje in istrsko narečje. Slednje pokriva vso
ostalo ustno komunikacijo “tihe” večine italijansko
govorečih60.
Dejavniku spremembe domen rabe italijanskega
jezika dodelimo 3. raven, ki velja za stanje domene
v upadanju.
vergenza psicologica e linguistica) questo coinvolge
prettamente gli italofoni che nelle situazioni pubbliche usano prettamente lo sloveno57. Si nota che per gli
italofoni appare più naturale usare la propria lingua
nelle istituzioni che lavorano nella loro stessa lingua,
mentre altrove, in particolare nell’amministrazione
pubblica e nei tribunali, dove tale diritto è garantito
per legge la percentuale d’uso è molto bassa58.
Nel territorio nazionalmente misto l’uso della lingua nelle situazioni pubbliche ha evidenziato un comportamento linguistico a senso unico verso lo sloveno.
Per le ragioni esposte trovano conferma i rapporti
tra le varietà linguistiche espressi da Milani-Kruljac
oltre un decennio fa. “Ciò che istituzionalmente si
definisce bilinguismo è, in effetti, un esempio di accentuata diglossia nella quale opera un bilinguismo di
tipo complesso, accompagnato non solo da una notevole estensione di code-switching, ma anche di code
mixing”59. Date le gerarchizzazioni funzionali tra dialetto e italiano standard e tra italofonia e slavofonia
o, meglio ancora, di poliglossia imperfetta che vede
come prima lingua Alta una lingua standard slovena,
nella quale si conduce la maggior parte della comunicazione scritta e si soddisfano gli aspetti formali (e
non) della comunicazione orale, come seconda lingua
Alta l’italiano standard, che ha un uso scritto minimo e un uso parlato limitatissimo e formale ed è usata
soprattutto dalla leadership delle organizzazioni degli
italofoni e due lingue Basse: il dialetto sloveno locale
e l’istroveneto. Quest’ultimo ricopre tutto il resto della comunicazione orale della maggioranza “silenziosa” degli italofoni60.
Al Fattore del cambiamento dei domini d’uso
della lingua italiana attribuiamo il livello 3, che equivale allo stato di domini in calo.
listeners, social approval, attain communicational efficiency
between interactants, and maintain positive social identities”
Giles identifica tre tipi di variazione del discorso: convergenza,
divergenza e mantenimento, intesa come sottotipo di divergenza,
Leslie M. Beebe e Howard Giles, Speech accommodation
theories: A discussion in terms of second-language acquisition,
in “International Journal of the Sociology of Language”, n. 46,
Berlin-New York 1984, p. 8.
57
Si veda a riguardo: Novak Lukanovič, op. cit., p. 42.
58
Burra, op. cit., p. 147.
59
Milani Kruljac, op. cit., p. 244.
60
Ivi, p. 245.
Glej tudi: Novak Lukanovič, op. cit., str. 42.
Burra, op. cit., str. 147.
59
Milani Kruljac, op. cit., str. 244.
60
Prav tam, str. 245.
57
58
125
5. RISPOSTA AI NUOVI DOMINI E MEDIA
(Fattore 5)
5. ODZIV NA NOVE DOMENE IN MEDIJE
(5. dejavnik)
5.1. La scuola sul territorio dell’Istria slovena
5.1. Šola v prostoru Slovenske Istre
Le scuole in lingua italiana hanno operato con
continuità e senza alcuna interruzione temporale nel
secondo dopoguerra, il che ha radicato la loro presenza sul territorio e nelle cittadine costiere.
Nelle scuole elementari e medie del territorio
nazionalmente misto dell’Istria slovena vengono insegnate entrambe le lingue: italiano e sloveno. L’insegnamento della lingua slovena è obbligatorio nelle
scuole di lingua italiana e l’insegnamento della lingua
italiana è obbligatorio nelle scuole di lingua slovena.
Le singole lingue, in entrambi i casi, vengono insegnate come lingua dell’ambiente sociale. Dai dati della presente ricerca su campo emerge che la scuola è il
luogo di apprendimento primario della lingua italiana.
La scuola si trova al primo posto per oltre i due terzi
del campione. Seguono con share molto inferiori la
famiglia (un quarto degli intervistati) e per ultimo gli
amici con percentuali inferiori al 20%.
Šole z italijanskim učnim jezikom so po drugi
svetovni vojni neprekinjeno delovale, kar je zakoreninilo njihovo prisotnost v obalnih mestecih.
Tab. 11: Numero delle Scuole materne, elementari e medie e loro
iscritti (per il territorio nazionalmente misto e per i comuni di
Capodistria, Isola e Pirano)61.
Tab. 11: Število vrtcev, osnovnih in srednjih šol in vpisanih vanje
(za narodnostno mešano območje in za občine Koper, Izola in
Piran)61
Area/Iscritti
Zona territorio misto
Comuni CP/IS/PI
Comuni CP/IS/PI
N. iscritti complessivi
2010/2011
N. iscritti scuole
con lingua d’ins. italiana
2011/2012
V osnovnih in srednjih šolah narodnostno mešanega prostora Slovenske Istre poučujejo oba jezika:
italijanščino in slovenščino. Poučevanje slovenskega
jezika je obvezno v italijanskih, poučevanje italijanskega jezika pa je obvezno v slovenskih šolah. V obeh
primerih se oba jezika poučujeta kot jezik družbenega
okolja. Iz podatkov te raziskave na terenu izhaja, da
je šola prostor primarnega učenja italijanskega jezika. Šola je na prvem mestu pri več kot dveh tretjinah
vzorca. Z mnogo manjšim deležem sledijo: družina
(četrtina anketiranih) in nazadnje prijatelji z manj kot
20 %.
Scuole
materne
Scuole
elementari
Scuole medie
Območje/Vpisani
Vrtci
Osnovne
šole
Srednje
šole
9 (3*)
14 (3*)
10 (3*)
Mešano območje
9 (3*)
14 (3*)
10 (3*)
14
18
10
Občine Koper/Izola/Piran
14
18
10
2.874
Občine Koper/Izola/
Piran Skupno št. vpisanih
2010/2011
3.206
5.722
2.874
142
Št. vpisanih v šole z ital.
učnim jezikom
2011/2012
438
411
142
3.206
438
5.722
411
(3*) Di cui tre sono le scuole materne, elementari e medie con
lingua d’insegnamento italiana.
(3*) Od tega so trije vrtci, osnovne in srednje šole z italijanskim
učnim jezikom.
Si hanno complessivamente 9 istituti scolastici
dove l’insegnamento viene impartito esclusivamente
in lingua italiana. La lingua italiana è materia obbligatoria in 11 scuole elementari e in 7 scuole medie
con lingua d’insegnamento slovena. Anche se le anna-
Skupaj imamo 9 šolskih ustanov, kjer pouk poteka izključno v italijanščini. Italijanski jezik je obvezni
predmet v 11 osnovnih in v 7 srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Čeprav se letniki ne ujemajo, pa
znaša delež vpisanih v italijanske šole, glede na celo-
Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Glej: http://www.zrss.
si (citirano 2.2.2012).
61
Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia. In:
http://www.zrss.si (consultato il 2.2.2012).
61
126
tno število šolske populacije, okrog 13,7 % v vrtcih,
7,2 % v osnovnih šolah in 4,95 % v srednjih šolah.
Šolski model za šole z italijanskim učnim jezikom je v Fishmanovi taksonomiji opredeljen kot 4b,
oziroma sistem vzgoje vodijo italijansko govoreči, financira ga slovenska država, ki vpliva na šolske kurikulume in na programe. Kurikulum predvideva prilagajanja pri naslednjih predmetih: družba, geografija,
glasbena vzgoja, zgodovina, italijanščina in slovenščina kot drugi jezik družbenega okolja (v povprečju tri
ure na teden).
Vzgojne in izobraževalne ustanove v italijanskem jeziku so odprte predvsem pripadnikom italijanske etnične skupnosti, a tudi vsem ostalim državljanom, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Delujejo
v italijanskem jeziku tako na pisni kot na ustni ravni.
Spodnja preglednica prikazuje potek vpisa v
predšolske in šolske ustanove v italijanskem jeziku od
leta 2005 do 2012. Opazen je viden porast vpisov v
vrtce (več kot tretjina), ki se zmanjša v osnovnih šolah, v srednjih šolah pa pride do velikega upada (50
%).
te non sono coincidenti, la percentuale d’iscritti nelle scuole di lingua italiana rispetto alla popolazione
scolastica complessiva per i singoli livelli scolastici è
del 13,7% per le scuole materne, del 7,2% per le elementari e del 4,95% per le medie.
Il modello scolastico per le scuole in lingua italiana è quello che nella tassonomia di Fishman viene
individuato come 4b, ovvero il sistema dell’educazione viene gestito dagli italofoni e viene finanziato dallo Stato sloveno che ha voce in capitolo sui curricoli
scolastici e sui programmi da attivare. Nelle stesse il
curricolo prevede adeguamenti nelle seguenti materie:
società, geografia, educazione musicale, storia, italiano e sloveno come seconda lingua dell’ambiente sociale (in media tre ore a settimana).
Le istituzioni educative in lingua italiana sono
aperte in particolare agli appartenenti della CNI, ma
anche a tutti i cittadini indipendentemente dalla loro
origine etnica. Operano in lingua italiana sia a livello
orale sia scritto.
La tabella sottostante indica l’andamento delle
iscrizioni nelle istituzioni prescolari e scolastiche in
lingua italiana dal 2005 al 2012. Si osserva una decisa
crescita delle iscrizioni alle materne (di oltre un terzo),
che diminuisce alle elementari, per segnare una netta
contrazione (pari quasi al 50%) alle scuole medie.
Tab. 12: Število vpisanih v predšolske in šolske ustanove z italijanskim učnim jezikom62
Tab. 12: Numero degli iscritti alle istituzioni prescolari e scolastiche in lingua italiana62
Št. vpisanih
Št. ustanov v
Sloveniji
2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2011/12
No. iscritti
No. istituzioni
in Slovenia
2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 2011/12
3 Vrtci
312
328
329
369
405
438
3 Osnovne šole
(obvezne)
368
372
368
366
390
411
3 Scuole
Materne
312
328
329
369
405
438
261
237
199
174
155
142
3 Scuole
Elementari
(dell’obbligo)
3 Srednje
šole
368
372
368
366
390
411
Skupaj: 9
ustanov
941
937
896
909
950
991
3 Scuole
Medie
Superiori
261
237
199
174
155
142
Totale: 9
istituzioni
941
937
896
909
950
991
V slovenskih šolah poučujejo italijanščino od prvega do vključno tretjega triletnega obdobja po 624
ur, se pravi po 70 ur na leto od prvega do devetega
razreda (2 uri na teden)63. Prvi obvezni tuji jezik (angleščina) se poučuje od drugega do vključno tretjega
triletnega obdobja po 656 ur, se pravi od četrtega do
La lingua italiana viene insegnata nelle scuole
slovene dal primo al terzo triennio per 624 ore, vale a
dire 70 ore annuali dalla prima alla nona classe (2 ore
62
Na: http://www.silvanozilli.com (citirano 23.4.2012).
Spletna stran Ministrstva za šolstvo in šport Republike
Slovenije:http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_
izbirni.pdf (citirano 2.2.2012).
62
63
In: http://www.silvanozilli.com (consultato il 23.4.2012).
127
devetega razreda (2-4 ure na teden)64.
a settimana)63. La prima lingua straniera obbligatoria
(l’inglese) viene impartita a partire dal secondo al terzo triennio con 656 ore, vale a dire dalla quarta sino
alla nona classe elementare (2-4 ore alla settimana)64.
L’apprendimento e l’insegnamento dell’italiano è
precoce e prolungato rispetto alla prima lingua straniera, ma è complessivamente inferiore per l’ammontare
delle ore, ed è meno intenso a partire dal quinto anno
delle novennali65. In una recente ricerca del Ministero
per l’Istruzione e lo Sport è stata analizzata la qualità
dell’apprendimento della seconda lingua d’ambiente
nelle scuole elementari slovene della costa, in alcune
scuole minoritarie presenti in Italia e nei territori nazionalmente misti della Slovenia. I dati sono stati confrontati anche con la conoscenza della lingua straniera
(inglese). “Se si confrontano i risultati delle prove d’italiano come L2 con quelle d’inglese per gli studenti
sulla costa (gli autori intendono qui le scuole elementari slovene N.d.A.) emerge una chiara differenza a
favore della lingua inglese: di 106 studenti ben il 51%
(61 studenti) non hanno raggiunto gli obiettivi previsti
per l’italiano, mentre per l’inglese la percentuale è di
23,6% (25 studenti). All’estero il confronto è simile,
ma la differenza tra le lingue meno marcata (s’intendono qui le scuole elementari slovene in Italia N.d.A).
[…] Da questi confronti, a prescindere dalle circostanze, riguardo i test d’italiano, come seconda lingua, ci
si potrebbe chiedere come è possibile che i risultati e i
voti corrispondenti dei test in inglese siano comunque
migliori dei primi”66. Al di fuori della stretta fascia del
Učenje in poučevanje je zgodnje in podaljšano
glede na prvi tuji jezik, vendar je krajše po številu ur
in je manj intenzivno od petega razreda devetletke65.
V nedavni raziskavi Ministrstva za šolstvo in šport
so analizirali kakovost učenja drugega jezika okolja
v slovenskih šolah na Obali, v nekaterih manjšinskih
šolah v Italiji ter na narodnostno mešanih ozemljih v
Sloveniji. Podatke so primerjali tudi z znanjem tujega
jezika (angleščina). “Če primerjamo rezultate italijanščine L2 in rezultate angleščine pri testiranju učencev
z Obale, je očitna razlika v prid angleščine, (avtorji
mislijo tu na slovenske osnovne šole – Op.a.): od 106
učencev kar 51 % (61 učencev) pri testiranju iz italijanščine ciljev ni doseglo, medtem ko je pri angleščini
ta odstotek 23,6 % (25 učencev). V zamejstvu je ta
primerjava podobna, vendar razlika ni tako izrazita
(mišljene so slovenske osnovne šole v Italiji – Op.a.).
[…] Pri teh primerjavah se nam zastavlja vprašanje,
če odmislimo okoliščine, ki smo jih omenili pri testiranju italijanščine kot drugega jezika, kako je mogoče,
da so dosežki pri testiranju angleščine vendarle boljši,
pa tudi ujemanje med ocenami višje66”. Izven ozkega
pasu narodnostno mešanega območja, torej v osnovnih šolah v Dekanih, Marezigah, Gračišču in Šmarjah,
poučevanje italijanskega jezika ni obvezno od prvega
razreda dalje in ga učenci lahko fakultativno izberejo v tretjem triletnem obdobju za skupne 204 ure, se
pravi 70 ur na leto od sedmega do devetega razreda (2
uri tedensko). Zahvaljujoč dodatnim finančnim sredstvom Mestne občine Koper in dobri volji ravnateljev,
so mnoge izmed teh šol uvedle italijanščino že od prvega razreda in omogočile učencem, da na srednji šoli
nadaljujejo brez zaostankov v primerjavi z ostalimi
Sito del Ministero dell’Istruzione e dello Sport della Repubblica di Slovenia: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/
pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_izbirni.pdf (consultato il 2.2.2012).
64
In: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/
podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_obvezni.
pdf (consultato il 2.2.2012).
65
Dati dell’Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia.
Si veda http://www.zrss.si (consultato il 2.2.2012).
66
Nella versione originale: “Če primerjamo rezultate italijanščine
J2 in rezultate angleščine pri testiranju učencev Obale je očitna
razlika v prid angleščine, saj od 106 učencev kar 51% (61)
učencev pri testiranju iz italijanščine ciljev ni doseglo, medtem
ko pri angleščini je ta odstote 23.6 (25 učencev). V zamejstvu je
ta primerjava podobna, vendar razlika ni tako izrazita. […] Pri teh
primerjavah se nam zastavlja vprašanje, če odmislimo okoliščine,
ki smo jih omenili pri testiranju italijanščine kot drugega jezika,
kako je mogoče da so dosežki pri testiranju angleščine vendarle
boljši, pa tudi ujemanje med ocenami višje”. In: Vesna Mikolič,
Nives Zudič Antonič, Blaž Simčič, Sonja Starc, Albina Nećak
Lük, Sonja Novak Lukanovič, Mojca Medvešek, Katalin Munda Hirnoek e Suzana Pertot, Učinkovitost dvojezičnih modelov
izobraževanja na narodno mešanih območjih-izziv in prednost za
63
Na: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/
podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_obvezni.
pdf (citirano 2.2.2012).
65
Podatki Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Glej: http://
www.zrss.si/ (citirano 2.2. 2012).
66
V: Vesna Mikolič, Nives Zudič Antonič, Blaž Simčič, Sonja
Starc, Albina Nećak Lük, Sonja Novak Lukanovič, Mojca Medvešek, Katalin Munda Hirnoek in Suzana Pertot, Učinkovitost
dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih-izziv in prednost za Evropo jezikov in kultur, UP ZRS, Koper 2008. Dosegljivo tudi na:http://www.mss.gov.si/fileadmin/
mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_
V5_0247_porocilo.pdf (str. 56-57) (citirano 2.2. 2012).
64
128
sovrstniki iz narodnostno mešanega območja67.
Učenci osnovnih šol v srednji šoli nadaljujejo z
učenjem italijanskega jezika kot drugega obveznega
jezika. Poučevanje je diferencirano po vsebinah in
razdeljeno v module. En modul je predviden za dijake, ki nameravajo opravljati izpit iz italijanščine na
maturi, in en modul za tiste, ki na maturi ne bodo imeli
italijanščine.
Prisotne so nekatere izjeme na področju obveznosti italijanščine v srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju.
Na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na
narodnostno mešanem območju se opažajo primeri,
ko gre za regresijo italijanskega jezika.
Na Srednji tehniški šoli v Kopru so na smeri
Strojni tehnik in Tehnik računalništva za ure italijanščine v treh letnikih namenili 164 ur (2 uri tedensko), v
naslednjih dveh letnikih pa je na isti smeri italijanščina izbirni predmet v odprtem kurikulumu za skupnih
136 ur (2 uri tedensko), medtem ko je več prostora
namenjenega prvemu tujemu jeziku (angleščina) (3-4
ure tedensko)68. Taka situacija je tudi na Gostinski in
turistični šoli v Izoli, kjer je na nekaterih smereh v 320
urah odprtega kurikuluma predvidena tudi italijanščina kot fakultativni predmet69. Kljub temu, da italijanski jezik ni umeščen v skupino obveznih predmetov,
so se vendarle uresničila prizadevanja, da postane obvezni predmet v vseh srednjih šolah na narodnostno
mešanem območju. Ob tem je potrebno ugotoviti, da
je italijanski jezik krivično umeščen v šolski kurikulum, saj ga le-ta postavlja v neposredno konkurenco
z ostalimi izbirnimi predmeti, med katerimi so tudi
naravoslovni. Ugotavlja se, da je italijanski jezik v
negotovem položaju, kar gre na škodo jezikovnemu
znanju učencev, pri čemer ni možno izključiti njegovega usihanja iz nabora obveznih predmetov v bližnji
prihodnosti. Takšne razmere postavljajo šole v slabši
territorio nazionalmente misto, ovvero nelle scuole
elementari di Dekani (Decani), Marezige (Maresego),
Gračišče e Šmarje (Monte di Capodistria), l’insegnamento della lingua italiana a partire dalla prima classe elementare non è obbligatorio e può essere scelto
come materia facoltativa nel terzo triennio per 204 ore
complessive, vale a dire 70 ore annuali, dalla settima
alla nona classe (2 ore a settimana). Grazie ai fondi
aggiuntivi del Comune Città di Capodistria e alla buona volontà dei presidi, molte di queste scuole hanno
introdotto l’italiano dal primo anno, dando così agli
alunni la possibilità di continuare il loro percorso scolastico alle medie senza essere svantaggiati rispetto ai
loro coetanei del territorio nazionalmente misto67.
Gli alunni delle elementari continuano alle scuole
superiori lo studio dell’italiano come seconda lingua
obbligatoria. L’insegnamento viene differenziato per
contenuti e suddiviso in moduli. È previsto un modulo per gli studenti che intendono sostenere l’esame di
maturità d’italiano ed uno per quelli che non porteranno la lingua italiana alla maturità.
Si riscontrano delle situazioni di regressione
dell’italiano nelle scuole medie con lingua d’insegnamento slovena del territorio nazionalmente misto.
Nella scuola media tecnica di Capodistria, per gli
indirizzi di manutentore di autoveicoli e informatico,
le ore di italiano nel triennio sono 164 (2 ore a settimana); nel biennio successivo per l’indirizzo tecnico
meccanico e tecnico informatico l’italiano compare
come materia a scelta nel curricolo aperto per complessive 136 ore (2 ore a settimana), mentre è stato
dato più spazio alla prima lingua straniera (inglese)
(3-4 ore a settimana)68. Situazione che trova riscontro anche nella scuola media alberghiera e turistica di
Isola che, per alcuni indirizzi, su 320 ore di curricolo
Evropo jezikov in kultur, UP ZRS, Koper 2008. Disponibile anche in: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/
podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0247_porocilo.pdf
(pp. 56-57) (consultato il 2.2.2012).
67
Il 14 febbraio del 2012, il quotidiano sloveno di Capodistria
“Primorske novice” riportava un commento di Helena Race,
secondo la quale l’amministrazione comunale capodistriana
starebbe progettando di approfondire ulteriormente il confine
amministrativo del territorio nazionalmente misto che di fatto
già divide il territorio comunale dagli abitati dell’entroterra. Per
risparmiare poco più di 80 mila euro, pare, vorrebbe tagliare i
fondi destinati all’insegnamento della lingua italiana nelle scuole
elementari slovene di Dekani, Gračišče, Marezige e Šmarje. In:
http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&nam
e=News&file=article&sid=1953 (consultato il 2.2. 2012).
68
Sito della scuola media tecnica di Capodistria. Si veda: http://
www.sts.si/index.php (consultato il 2.2.2012).
14. februarja 2012 je slovenski koprski dnevnik “Primorske
novice” objavil komentar Helene Race, po katerem naj bi koprska občinska uprava načrtovala dodatno poglobitev administrativne meje nacionalno mešanega območja, ki dejansko že loči
občinsko ozemlje od zalednih naselij. Za prihranek nekaj več
kot 80 tisoč evrov, želi rezati sredstva, namenjena poučevanju
italijanščine v slovenskih osnovnih šolah v Dekanih, Gračišču,
Marezigah in Šmarjah. Na: http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1953
(citirano 2.2. 2012).
68
Spletna stran Srednje tehniške šole v Kopru. Glej: http://www.
sts.si/index.php (citirano 2.2. 2012).
69
Podatki, pridobljeni iz analize anket.
67
129
položaj pri načrtovanju fakultativnih predmetov v primerjavi s podobnimi šolskimi ustanovami, ki delujejo
izven narodnostno mešanega območja70.
Italijanski jezik in književnost je mogoče študirati na Univerzi v Ljubljani (Filozofska fakulteta) in
na Univerzi na Primorskem v Kopru, na Oddelku za
italijanistiko Fakultete za humanistične študije.
aperto deve far spazio anche all’italiano come materia
facoltativa69. Nonostante l’italiano non compaia nel
novero delle materie obbligatorie si è riuscito comunque a renderlo obbligatorio in tutti gli istituti medi sul
territorio nazionalmente misto. Tuttavia, è importante
notare che sull’italiano va a pesare l’ingiusta collocazione nel curricolo scolastico, che lo vede in diretta
concorrenza con le altre materie a scelta, tra cui quelle
scientifiche. Pertanto, è ravvisabile una situazione di
precarietà della lingua italiana, a discapito delle conoscenze linguistiche dei discenti, senza poter escludere un’erosione dell’obbligatorietà della lingua nel
prossimo futuro. Tale situazione pone le scuole in una
posizione svantaggiata nella programmazione delle
materie facoltative rispetto agli istituti scolastici analoghi operanti al di fuori del territorio nazionalmente
misto70.
5.2. Problemi v šolah z italijanskim učnim jezikom
Učenci osnovnih in srednjih šol z italijanskim
učnim jezikom v šoli težijo k prilagajanju v situaciji,
kjer prevladuje slovenski jezik, prisoten v družbenem
kontekstu. Navedeni model se nanaša na neformalno
komuniciranje izven šolskega pouka. Ta problem bi
morali poglobljeno preučiti glede na starost učencev/
dijakov, na močno prisotnost slovensko govorečih in
na močno predimenzioniranje števila dijakov v nekaterih srednjih šolah, ki prihajajo iz Bujščine (do 25 %
manj71), kjer pa je tradicionalno prisotnih več italijansko govorečih.
Neopravljena prenova nekaterih šolskih stavb in
težave v zvezi z odpiranjem novih študijskih smeri v
srednji šoli z italijanskim učnim jezikom, kažejo na
težo in pomen ministrskih odločb za bodočnost šol72.
V besedilu Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin so nekateri kritični vidiki, ki se nanašajo na šole z italijanskim učnim jezikom: pomanjkanje učnih gradiv (skladno z ministrskim programom
– Op.a.), težava pri priznavanju študijskih nazivov,
pridobljenih v Italiji s strani docentov in dopolnilno
izobraževanje/usposabljanje učiteljev73. Poleg tega
menijo, da ni optimalna rešitev organizacija izpopolnjevalnih tečajev v tujini (v matični državi) ali zaposlovanje tujih učiteljev iz sosednje Italije. Situacija
je še posebej pomembna pri poučevanju strokovnih
predmetov v italijanskem jeziku74.
La lingua e la letteratura italiana si possono studiare a livello universitario presso l’Università di Lubiana (Facoltà di Lettere e Filosofia) e presso l’Università del Litorale di Capodistria, Dipartimento di
Italianistica alla Facoltà di Studi Umanistici.
5.2. Problemi nel mondo della scuola con lingua
d’insegnamento italiana
Gli alunni delle scuole elementari e delle medie
con lingua d’insegnamento italiana tendono, anche a
scuola, ad adattarsi alla situazione di dominanza linguistica della lingua slovena presente nel contesto
sociale. Tale modello di comportamento riguarda gli
ambiti informali di comunicazione, al di fuori delle
ore di lezione. Questo problema andrebbe approfondito in relazione all’età dei discenti, alla marcata presenza di slavofoni e al forte ridimensionamento, in alcune
scuole medie, del numero di studenti proveniente dal
Buiese (fino al 25% in meno71), area dove tradizionalmente si riscontra una maggiore presenza di italofoni.
La mancata ristrutturazione di alcuni edifici scolastici e le difficoltà connesse all’apertura di nuovi
indirizzi di studio presso una scuola media di lingua
italiana ripropongono il peso e l’importanza delle decisioni ministeriali per il futuro delle scuole72.
Podatki, pridobljeni iz analize anket.
Na: http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm
(citirano 2.2. 2012).
72
Na: http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/news/daisola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuole-italiane-1.3260605
(citirano 2.2. 2012).
73
Advisory committee on the framework convention for the protection of national minorities, “Third Opinion on Slovenia adopted on 31 March 2011”, Strasbourg, str. 24-25. Na voljo tudi
na:http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/
PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf (citirano 12.3.2012).
74
Ibid.
70
71
Dati ricavati dall’analisi delle interviste.
Dati ricavati dall’analisi delle interviste.
71
In: http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm
(consultato il 2.2.2012).
72
In: http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/
news/da-isola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuole69
70
130
5.3. Založniška, novinarska in radiotelevizijska
dejavnost
Nel testo della Convenzione-quadro sulla protezione delle minoranze nazionali sono emersi alcuni
aspetti critici che riguardano le scuole di lingua italiana: la mancanza di materiali per l’insegnamento (conformi al programma ministeriale N.d.A.), le difficoltà
del riconoscimento dei titoli di studio ottenuti in Italia
da parte degli insegnanti e l’aggiornamento/formazione degli insegnanti73. Non ritengono, inoltre, essere
una soluzione ottimale organizzare corsi di aggiornamento professionali all’estero (nella nazione madre)
o reclutare insegnanti stranieri dalla vicina Italia. La
situazione assume particolare rilevanza per l’insegnamento in lingua italiana delle materie tecniche74.
Za založniško in novinarsko dejavnost v italijanskem jeziku skrbita Založniška hiša EDIT na Reki, Jadranska informativna agencija v Kopru (A.I.A.)75. Slovenija poskrbi tudi za financiranje dejavnosti prve, ki
objavlja dnevnik “La Voce del Popolo”, dvomesečnik
“Panorama” in druge publikacije76. Na narodnostno
mešanem območju izdajajo tudi informativne časnike
v italjanščini, kot so “La Città”, “La Voce del Mandracchio”, “Lasa Pur Dir”, “il Trillo” itd. Te publikacije so
poljudne narave in obravnavajo vsakodnevne zadeve,
kroniko, dogodke znotraj etnične skupine, zgodovinske članke in zgodovinska pričevanja. Na Hrvaškem
delujejo tri ustanove, zelo pomembne tudi za italijansko govoreče prebivalce v Sloveniji: EDIT na Reki,
Središče za zgodovinska raziskovanja v Rovinju in
Znanstveno društvo Pietas Julia.
5.3. L’attività editoriale, giornalistica e radiotelevisiva
L’attività editoriale e giornalistica in lingua italiana è curata dalla Casa Editrice EDIT di Fiume e
dall’Agenzia informativa adriatica (A.I.A.)75 di Capodistria.
La Slovenia provvede a finanziare anche l’attività della prima che pubblica il quotidiano “La Voce
del Popolo”, la rivista quindicinale “Panorama” e altre
pubblicazioni76. Nel territorio a nazionalità mista vengono pubblicati giornali informativi in lingua italiana
quali “La Città”, “La Voce del Mandracchio”, “il Trillo”, ecc. Queste pubblicazioni sono di natura divulgativa e trattano argomenti della quotidianità, cronache,
avvenimenti all’interno del gruppo nazionale, articoli
di storia e testimonianze storiche. Nella Repubblica di
Croazia operano tre istituzioni di grande importanza
per gli italofoni della Slovenia: l’EDIT di Fiume, il
Centro di ricerche storiche di Rovigno e la Società di
Studi e Ricerca Pietas Iulia.
Radijski in televizijski programi potekajo vsak
dan in jih ustvarjajo v Regionalnem centru TV
Koper-Capodistria, ki je del nacionalne mreže RTV
Slovenija. Radio Koper-Capodistria oddaja vsak dan
po 18 ur programa v italijanskem jeziku, kar je 126
ur tedensko77. “Televizijski program” oddaja 9,5 ur
na dan ob torkih, sredah, petkih, sobotah in nedeljah
ter po 7,5 ure ob ponedeljkih in četrtkih78. Slovenski
programi na Tele Capodistria so leta 1993 prešli iz pol
ure na dan na eno uro: od 18.00 do 19.00. Dodali so še
dve oddaji ob 22.30 ob ponedeljkih in četrtkih. To je
posledica dejstva, da je do ločitve med Radiem Koper
in Radiem Capodistria prišlo že leta 1979, televizija
pa je vedno ostala enotna79.
Čez mejo v Italiji delujejo javne in zasebne
radiotelevizijske postaje. Na Hrvaškem obstajata
radijski postaji na Reki80 in v Pulju81, v italijanščini pa
oddajata kratke dnevne programe, predvsem poročila.
I programmi radiofonici e televisivi sono quotidiani e vengono realizzati presso il Centro Regionale RTV Koper-Capodistria, parte della rete nazionale
della RTV di Slovenia. Radio Koper-Capodistria trasmette quotidianamente 18 ore di programma radiofo-
Jadranska informativna agencija opravlja naloge koprske
redakcije dnevnika “La Voce del Popolo”.
76
Urad vlade Republike Slovenije, op. cit., str. 5.
77
Ibid.
78
Ibid.
79
Na: http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_
capodistria.htm (citirano 2.2.2012).
80
Na: http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(podjetje) (citirano il
2.2.2012).
81
Na: http://www.unione-italiana.hr/ (citirano 2.2.2012).
75
italiane-1.3260605 (consultato il 2.2.2012).
73
Advisory committee on the framework convention for the
protection of national minorities, “Third Opinion on Slovenia
adopted on 31 March 2011”, Strasbourg, pp. 24-25. Disponibile
in: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/
PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf (consultato il 12.3.2012).
74
Ibid.
75
L’A.I.A. funge da redazione capodistriana del quotidiano “La
Voce del Popolo”.
76
Ufficio del governo della Repubblica di Slovenia, op. cit., p. 5.
131
5.4. Izpostavljenost sredstvom obveščanja, kot so
televizija, radio in tisk
nico in lingua italiana che equivalgono a 126 ore alla
settimana77. Il “programma televisivo” trasmette 9,5
ore giornaliere di martedì, mercoledì, venerdì, sabato e domenica, nonché 7,5 ore di lunedì e giovedì78. I
programmi in sloveno di TV Koper-Capodistria sono
stati portati, nel 1993, da mezz’ora ad un’ora quotidiana e vengono trasmessi dalle ore 18 alle 19. Sono
stati aggiunti anche altri due appuntamenti alle 22,30
di lunedì e giovedì. Perché questo? mentre la scissione
in due della radio, tra Radio Koper e Radio Capodistria, è avvenuta già nel 1979, la televisione è sempre
rimasta un tutt’uno79.
Oltreconfine operano emittenti radiotelevisive
pubbliche e private della vicina Italia. In Croazia le
stazioni radiofoniche di Radio Fiume80 e Radio Pola81
trasmettono in italiano brevi programmi giornalieri,
principalmente notiziari.
Podatki iz naše empirične raziskave kažejo, da do
pasivne rabe italijanskega jezika na Koprskem prihaja
predvsem ob spremljanju programov v italijanskem
jeziku na različnih televizijskih kanalih.
Televiziji dajejo veliko prednost tudi v slovensko
govoreči podskupini. V tej domeni je delež uporabnikov, ki spremlja italijanske televizijske programe, podoben pri podskupini na Koprskem kot pri slovensko
govorečih. Deleži so zelo visoki in se gibljejo okrog
85 %. Ugotoviti je moč, da le približno 11 % anketiranih sledi samo programom v slovenščini in 3 % samo
v italijanščini. Velika priljubljenost televizije, ne glede
na pasivno rabo jezika, kaže na to, da italijanski jezik
izpolnjuje funkcijo občevalnega instrumenta/sredstva
za informacije družbeno-kulturne matice.
Radio v italijanskem jeziku spremlja okrog 68
%, vendar v obeh podskupinah prevladuje poslušanje
programov v slovenskem jeziku.
Pri branju časopisov, revij, knjig itd., v italijanskem
jeziku se kažejo nižji indeksi od poslušanja radia in
televizije, ki zajemajo okrog 60 % anketirancev iz
obeh podskupin.
5.4. Esposizione ai mezzi di comunicazione
televisiva, radiofonica e stampati
I dati della nostra ricerca empirica indicano che
l’uso passivo della lingua italiana, nel territorio del
Capodistriano, avviene soprattutto seguendo i programmi in lingua italiana delle varie emittenti televisive.
Il mezzo televisivo è largamente preferito anche
dal sottogruppo degli slavofoni. In questo dominio lo
share dell’utenza che segue programmi televisivi in
lingua italiana è simile sia per il sottogruppo del Capodistriano sia per quello degli slavofoni. Le percentuali sono molto alte e si aggirano attorno all’85%.
Emerge che solo l’11% circa degli intervistati segue
programmi televisivi solo in lingua slovena e il 3%
solo in lingua italiana. L’alto gradimento del mezzo
televisivo manifestato, nonostante l’uso passivo della
lingua, indica che la lingua italiana assolve alla funzione di strumento/mezzo veicolare per informazioni
di matrice socio-culturale.
La radio in lingua italiana viene seguita nel 68%
circa dei casi, ma per entrambi i sottogruppi prevale
l’ascolto dei programmi in lingua slovena.
5.5. Perspektive za lokalno radijsko in televizijsko
oddajanje82
Prihodnost lokalnih programov v italijanskem
jeziku je odvisna od naslednjih dejavnikov:
• od omejenega sprejemanja koprskih italijanskih televizijskih programov v Trstu, kot tudi
v preostalem delu Istre in Kvarnerja;
• od blokade zaposlovanja v redakcijah, ki zaradi tega, ker ne nadomeščajo odhajajočih kadrov in ob pomanjkanju konkretnih ukrepov,
tvegajo oslabitev. Poudarek temu so dali prav
strokovnjaki Okvirne konvencije za varstvo
manjšin83 in komisija strokovnjakov Evropske
listine o deželnih ali manjšinskih jezikih, ki
Ibid.
Ibid.
79
In: http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_capodistria.
htm (consultato il 2.2.2012).
80
In: http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(azienda) (consultato il
2.2.2012).
81
In: http://www.unione-italiana.hr/ (consultato il 2.2.2012).
77
Številne predlagane ugotovitve izhajajo iz analize o televizijski
ustanovi: Ezio Giuricin, Il ruolo delle istituzioni della CNI nel
terzo millennio, con particolare riferimento ai mass-media, govor
na seminarju, ki ga je organizirala Demokratsko krščanska unija
v Mestrah, 14. maja 2005. Na razpolago tudi na: http://www.
circoloistria.it/public/Giuricin_mestre.pdf (citirano 2.2.2012).
83
Advisory committee, op. cit., str. 20-21.
82
78
132
spodbuja slovensko oblast, da “sprejme nujne
ukrepe v razvijanju strukturnih politik človeških virov za italijansko govoreče v medijskih
telekomunikacijah” 84;
• od stalnega zmanjševanja financiranja, ki postavlja pod vprašaj tako obseg programov v
italijanskem jeziku kot njihovo kontinuiteto.
Sistem porazdeljevanja javnih skladov zahteva vsakoletna pogajanja s pristojnimi oblastmi, ki spravljajo v resne težave kontinuirano
in trajnostno načrtovanje radiotelevizijske
programske sheme;
• od tega, da se postavlja pod vprašaj avtonomija
italijanskih oddaj in od same možnosti nadzora nad programsko shemo ter od avtonomnega
imenovanja vodilnih kadrov in novinarjev na
obeh postajah. Te problematike, poleg delnega dviga finančnih obveznosti s strani države,
so bile prisotne v predlogu zakona za sanacijo
javne RTV, ki je bil zavrnjen na referendumu
leta 201185.
Per la lettura in lingua italiana di giornali, riviste,
libri, ecc. emergono indici inferiori rispetto ai mezzi
radiotelevisivi, che coinvolgono circa il 60% d’intervistati in entrambi i sottogruppi.
5.5. Prospettive future per l’emittente radiotelevisiva locale82
Il futuro dei programmi locali in lingua italiana è
condizionato dai seguenti fattori:
• dalla limitata ricezione dei programmi radiotelevisivi italiani di Capodistria a Trieste, nelle
vicine regioni italiane, come nel resto dell’Istria
e del Quarnero;
• dal blocco del turnover delle assunzioni nelle redazioni, che, in assenza di sostituzioni e
di provvedimenti concreti, rischia di vederle
sguarnite. Rilievo che è stato fatto proprio anche dagli esperti della Convenzione-quadro per
la protezione delle minoranze83 e dalla Commissione di esperti della Carta delle lingue regionali
o minoritarie, che incoraggia le autorità slovene a “prendere misure urgenti nello sviluppo di
politiche strutturali delle risorse umane per gli
italofoni nelle telecomunicazioni dei media” 84;
• dal continuo ridimensionamento dei finanziamenti che mette in discussione non solo l’ampiezza dei programmi in lingua italiana ma
anche la loro stessa continuità. Il sistema di distribuzione dei fondi pubblici comporta negoziati annuali con le autorità competenti, i quali
mettono in seria difficoltà la programmazione
continuata e sostenibile del palinsesto radiotelevisivo;
• dalla messa in discussione dell’autonomia del-
5.6. Italijanščina na telematskih portalih
Prisotnost italijanskega jezika na telematskih
portalih največjih javnih in zasebnih podjetij je bila
primerna za kratko analizo prav zato, ker predstavlja
novo mejo ali novo jezikovno domeno. Iz rezultatov
naše empirične raziskave izhaja, da se italijanski jezik
s težavo uveljavlja na spletnih portalih največjih javnih
in zasebnih institucij na Koprskem. Spletnih strani z
dvojezičnimi naslovnicami predstavlja 34,8 % vzorca
in manj kot 15 % je tistih, ki imajo tudi vse ostale
sklope prevedene v italijanščino. Več dvojezičnih
spletnih strani je med javnimi ustanovami (42,5 %) in
manj med podjetji javnega interesa (27,9 %). V celoti
prevedenih sklopov je 17,2 % med ustanovami in 13,2
Molte delle considerazioni proposte sull’argomento prendono
spunto dall’analisi sull’ente radiotelevisivo di Ezio Giuricin,
Il ruolo delle istituzioni della CNI nel terzo millennio, con
particolare riferimento ai mass-media, intervento al convegno
organizzato dall’Unione Democratico Cristiana, Mestre 14
maggio 2005. Disponibile anche in: http://www.circoloistria.it/
public/Giuricin_mestre.pdf (consultato il 2.2.2012).
83
Advisory committee, op. cit., pp. 20-21.
84
Committee of Experts on the Charter and Recommendation
of the Commitee of Ministers of the Council of Europe on the
application of the European Charter for regional or Minority
Languages in Slovenia, Report of the Application of the Charter
in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010,
Strasbourg, Council of Europe, 2010, p. 32. Disponibile in: http://
www.coe.int/t/dg4/education/minlang/report/EvaluationReports/
SloveniaECRML3_en.pdf (consultato il 12.3.2012).
82
Committee of Experts on the Charter and Recommendation
of the Commitee of Ministers of the Council of Europe on the
application of the European Charter for regional or Minority
Languages in Slovenia, Report of the Application of the Charter
in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010,
Strasbourg, Council of Europe, 2010, str. 32. Na: http://www.
coe.int/t/dg4/education/minlang/report/EvaluationReports/
SloveniaECRML3_en.pdf (citirano 12.3.2012).
85
Glej: http://www.balcanicaucaso.org/aree/Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-della-Radio-televisione-slovena.
(citirano 12.3.2012).
84
133
% pri javnih podjetjih. Delno prevedenih portalov
javnih ustanov je 25 % in 14,7 % pri podjetjih.
le trasmissioni italiane e dalla stessa possibilità
di controllare il palinsesto, nonché di nominare
autonomamente i quadri dirigenti e giornalistici delle due emittenti. Queste problematiche,
accanto allo svincolo parziale dell’impegno finanziario da parte dello Stato, sono emerse nella proposta di Legge di risanamento della RTV
pubblica, bocciata nel referendum del 201185.
Naj poudarimo, da so informativni portali in
druga družabna omrežja, ki so izraz lokalne družbe,
kot je Obala.net, izključno v slovenskem jeziku.
5.7. Zaključki
Opismenjevanje v italijanskem jeziku sodi v kurikulum vsaj kot predmet v vseh šolskih ustanovah
ozkega pasu narodnostno mešanega prostora. Slednje,
z izjemo srednjih šol, res predstavljajo večino, a ne
celote vseh šolskih ustanov, prisotnih v treh obalnih
občinah. Oblike upadanja prisotnosti italijanščine lahko opazimo v nekaterih srednjih šolah s slovenskim
učnim jezikom, in sicer na nekaterih smereh, na istem
narodnostno mešanem območju, kjer jezik ni več obvezen, ampak le fakultativen. V šolah z italijanskim
učnim jezikom pa težnja k jezikovnemu prilagajanju v
smeri slovenščine izven pouka še dodatno zmanjšuje
prostor za rabo italijanskega jezika, kar vpliva na neformalno učenje in ohranjanje.
Prihodnost radia in televizije v italijanskem jeziku je v glavnem odvisna od stalnega zmanjševanja
financiranja, odsotnosti alternativnih virov, nezaposlovanja novih oseb na mesto tistih, ki so odšli ali se
upokojili, ter od predvidene reforme slovenske nacionalne televizije, ki je usmerjena v krčenje upravljavske avtonomije pri italijanskih programih. Ti vidiki
so povezani tudi z obdobjem varčevanja in finančne
negotovosti v državnih proračunih in z dejstvom, da
ne obstaja tudi alternativna radijska in/ali televizijska
zasebna dejavnost v italijanskem jeziku. Celotna situacija vodi v postopen upad programiranja in same
kakovosti oddaj in zastavlja resna vprašanja glede
preživetja medijev v italijanskem jeziku. Potencialno
zmanjšanje radijskih in televizijskih oddaj v italijanskem jeziku ne more biti opravičeno s sprejemanjem
radijskih in televizijskih oddaj iz sosednje Italije.
Na zmanjšanje prisotnosti italijanskega jezika v
novih domenah vplivajo tudi najnovejše domene: internet in družabna omrežja.
Dejavniku odziva na nove domene in medije dodelimo 5. raven, ki ustreza stanju dinamičnega jezika, s težnjo po regresiji na 4. raven, ki ustreza stanju
trdnega/aktivnega jezika.
5.6. L’italiano nei portali telematici
La presenza della lingua italiana nei portali telematici delle maggiori aziende pubbliche e private è
stata ritenuta meritoria di analisi proprio perché rappresenta una nuova frontiera o nuovo dominio della
lingua. Dai risultati della nostra ricerca empirica emerge che la lingua italiana fatica ad imporsi nei portali
web delle maggiori istituzioni pubbliche e private del
Capodistriano. I siti con intestazione bilingue sono il
34,8% del campione e meno del 15% sono quelli che
presentano anche tutte le sezioni tradotte in italiano. Ci
sono più siti web bilingui tra gli enti pubblici (42,5%)
e meno tra le aziende d’interesse pubblico (27,9%).
Le sezioni tradotte completamente sono il 17,2% per
gli enti e il 13,2% per le aziende d’interesse pubblico.
Sono parzialmente tradotti i portali del 25% degli enti
pubblici e del 14,7% delle aziende.
Si rileva, inoltre, che i portali d’informazione e
altri social network che sono espressione della società locale, come ad esempio Obala.net, si presentano
esclusivamente in lingua slovena.
5.7. Conclusioni
L’alfabetizzazione in lingua italiana entra nel curricolo, almeno come materia d’insegnamento, di tutti
gli istituti scolastici della stretta fascia del territorio
nazionalmente misto. Questi, ad eccezione delle scuole medie, rappresentano sì la maggioranza, ma non
la totalità delle istituzioni scolastiche presenti nei tre
comuni costieri. Forme di regressione della presenza
dell’italiano si possono notare in alcune scuole medie
con lingua d’insegnamento slovena, per alcuni indirizzi di studio, nello stesso territorio nazionalmente
misto, dove la lingua non è più materia obbligatoria
ma è diventata facoltativa. Nelle scuole con lingua
d’insegnamento italiana la tendenza all’appiattimento
A riguardo si veda: http://www.balcanicaucaso.org/aree/
Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-dellaRadio-televisione-slovena (consultato il 12.3.2012).
85
134
6. GRADIVA ZA JEZIKOVNO
IZOBRAŽEVANJE IN OPISMENJEVANJE
(6. dejavnik)
linguistico verso lo sloveno, fuori dalle ore di lezione, riduce ulteriormente gli spazi della lingua italiana, condizionando l’apprendimento informale e il suo
mantenimento.
Il futuro della radiotelevisione in lingua italiana
appare condizionato principalmente dal continuo ridimensionamento dei finanziamenti, dall’assenza di
risorse alternative, dal mancato turnover delle assunzioni e da prospettive di riforma dell’Ente nazionale
radiotelevisivo sloveno volte a diminuire l’autonomia
gestionale dei programmi italiani. Questi aspetti vanno anche rapportati al periodo di contrazioni ed incertezze finanziarie dei bilanci statali e all’inesistenza di
un’attività radiofonica e/o televisiva privata in lingua
italiana. La situazione complessiva depone a favore
di un progressivo calo della programmazione e della
stessa qualità dei programmi, ponendo seri interrogativi alla sopravvivenza stessa dei media in lingua italiana. Il potenziale ridimensionamento dei programmi radiofonici e televisivi in lingua italiana non può
trovare giustificazione dalla ricezione dei programmi
radiotelevisivi della vicina Italia.
La diminuzione della presenza della lingua italiana nei nuovi domini è maggiore nei nuovissimi domini: internet e social network.
Al Fattore della risposta ai nuovi domini e media
attribuiamo il livello 5, che equivale allo stato di lingua dinamica, con tendenza a regredire al livello 4
che equivale allo stato di lingua robusta/attiva.
Ta dejavnik se nanaša zlasti na prisotnost pisnih
gradiv in na možnost izvajanja opismenjevanja v maternem jeziku z uporabo ustreznih didaktičnih materialov (slovnice, slovarji, učbeniki, priročniki, avdiovizualne vadnice, zgoščenke itd.), ki so že ustaljena
dediščina italijanskega jezika in jih na široko uporabljajo v šolah s slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Pisna raba italijanskega jezika v javni upravi
je predmet analize 7. dejavnika, tudi na podlagi ocene
o izvajanju veljavne zakonodaje. Tega dejavnika torej
ne bomo upoštevali.
7. ODNOS DO JEZIKA IN POLITIKE, VKLJUČNO Z URADNIM STATUSOM IN RABO JEZIKA, NA VLADNI IN INSTITUCIONALNI RAVNI (7. dejavnik)
7.1. Izvajanje zakonodaje s področja zaščite italijanskega jezika
Pri preverjanju izvedbenega vidika je bila upoštevana zakonodaja s področja zaščite italijanskega jezika, predstavljena v 1. poglavju. Tudi realizacija dvojezičnosti v praksi je bila analizirana na področjih, ki
štejejo za pomembna pri določanju ravni 7. dejavnika.
V ta namen so bili obravnavani podatki iz pričujoče
empirične raziskave, skupaj z drugimi študijami, referati, poročili, priporočili in analizami.
6. MATERIALI PER L’EDUCAZIONE E
L’ALFABETIZZAZIONE NELLA LINGUA
(Fattore 6)
7.1.1. Raba italijanskega jezika v javni upravi in v
javnih zdravstvenih ustanovah
Questo fattore si riferisce in particolare alla presenza di materiali scritti e alla possibilità di attuare
l’alfabetizzazione nella propria lingua materna usando
materiali didattici appropriati (grammatiche, dizionari, libri di testo, manuali, eserciziari audiovisivi, cd,
ecc.), già patrimonio consolidato della lingua italiana e di cui fanno ampio uso sia le scuole con lingua
d’insegnamento slovena sia italiana. L’uso scritto della lingua italiana nell’amministrazione pubblica viene analizzato nel Fattore 7, anche in funzione della
valutazione dell’applicazione della normativa vigente.
Tale fattore quindi non sarà preso in considerazione.
Tako v “Poročilu o dvojezičnosti v mestni občini
Koper”86 iz leta 1999, kot v poročilu Euroreg-a iz leta
200987 so na velik odmev naletele ugotovitve strokovAnaliza o stanju izvajanja dvojezičnosti v Sloveniji upošteva
raziskavo Komisije za vprašanja italijanske narodnosti, stalnega
notranjega telesa Občinskega sveta mestne občine Koper, ki je
pooblastila Urad za splošne zadeve, da opravi analizo glede izvrševanja “Odloka o javnem izvajanju dvojezičnosti”. Opravila jo
je M. Sponza Maier. Sestavljena je iz poročila o izvajanju vidne
dvojezičnosti na omejenem delu starega mestnega jedra in v 23
najpomembnejših javnih ustanovah s statusom pravnih oseb.
87
Ksenija Šabec, Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, v Region minorities and European integration, v
“Revista Română de Ştiinţe Politice”, zv. 7, št. 1, Bucuresti 2007,
86
135
7. ATTEGGIAMENTO A LIVELLO GOVERNATIVO E ISTITUZIONALE VERSO LA LINGUA
E VERSO LE POLITICHE, COMPRESO LO
STATUS UFFICIALE E L’USO DELLA STESSA
(Fattore 7)
njakov Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih (v nadaljevanju Listine) iz leta 2010. Navajajo,
da “je nujno, da slovenske oblasti sprejmejo aktivne
ukrepe za spodbujanje italijanščine v službah lokalne
uprave”, tako da se zmanjša razmik med zakonskimi
predpisi in njihovim izvajanjem v praksi88.
S temi ugotovitvami se strinjajo tudi strokovnjaki Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (v
nadaljevanju Konvencija). Trdijo, da “tudi implementacija sistema za vzpodbujanje dvojezičnosti je problematična, glede na to, da ni nobenega mehanizma za
preverjanje jezikovnih zmožnosti tistih, ki so deležni
tega dodatka”89. Poleg tega so izrazili tudi obžalovanje zaradi neprestanega pomanjkanja dvojezičnega
administrativnega osebja in pomanjkanja administrativne dokumentacije v italijanskem jeziku90. Kljub obveznemu znanju italijanskega jezika, ki je pogoj za zaposlitev in dodatek za dvojezičnost, številne ustanove
iščejo pomoč tolmačev in prevajalcev, vključno z javno upravo, ki ima svojo interno prevajalsko službo91.
Ta način delovanja zagotovo bremeni skupne stroške
in hkrati vpliva na čas izdaje zahtevanih listin.
Iz poročila Listine izhaja, da se pri poslovanju s
strankami uporablja samo slovenski jezik v številnih
lokalnih državnih službah, kot so Zavod za zdravstveno varstvo, Zavod za socialno zavarovanje, Davčni urad, Ministrstvo za notranje zadeve in policija92.
Razmik med zakonodajo in izvajanjem je mogoče
ugotoviti tudi v zvezi z razpoložljivostjo dvojezičnih
administrativnih obrazcev in informativnih gradiv.
Dobršen del dokumentacije, ki se široko uporablja v
lokalni upravi, ni na voljo v italijanski in/ali dvojezični različici93.
7.1. Implementazione della normativa a tutela della lingua italiana
La legislazione a tutela della lingua italiana, presentata nel capitolo I, è stata presa in considerazione
per verificare il versante applicativo. Pertanto, anche
la realizzazione nella prassi del bilinguismo viene
analizzata negli ambiti ritenuti rilevanti per la determinazione del livello del Fattore 7. A tal fine, vengono
presi in esame i dati della presente ricerca empirica
corredati da altri studi, relazioni, rapporti, raccomandazioni e analisi.
7.1.1. Uso della lingua italiana nell’amministrazione pubblica e nelle strutture sanitarie pubbliche
Sia nella “Relazione sul bilinguismo nel Comune città di Capodistria”86 del 1999 sia nel rapporto
dell’Euroreg del 200987 trovano ampio eco i rilievi
sollevati dagli esperti della Carta delle lingue regionali o minoritarie (d’ora in poi Carta) del 2010. Essi
rilevano che “è urgente per le autorità slovene intraprendere delle misure attive nella promozione dell’italiano nei rami dell’amministrazione locale”, in modo
da ridurre la distanza tra le norme legali e la loro implementazione nella prassi88.
Queste considerazioni sono condivise anche dagli esperti della Convenzione-quadro per la protezione
L’analisi sullo stato dell’applicazione del bilinguismo in Slovenia prende in considerazione una ricerca voluta dalla Commissione per le questioni della nazionalità italiana, organo interno
permanente del Consiglio comunale del Comune città di Capodistria, la quale ha incaricato l’Ufficio affari generali dello stesso
Comune di effettuare un’analisi sull’esecuzione del “Decreto e
sull’attuazione pubblica del bilinguismo”. Questa è stata redatta
da M. Sponza Maier ed è composta da una relazione sull’attuazione del bilinguismo visivo in una parte circoscritta del centro
storico e in 23 tra i più importanti enti pubblici aventi lo status di
persone giuridiche.
87
Ksenija Šabec, Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, in Region minorities and European integration,
in “Revista Română de Ştiinţe Politice”, Vol. 7, n. 1, Bucuresti
2007, pp. 153-188. Disponibile anche in: http://www.eliamep.gr/
wp-content/uploads/en/2009/04/slovenia_revised1.pdf (consultato il 5.2.2010).
88
Committee of Experts, op. cit., p. 28.
V drugem in tretjem poročilu strokovnjakov Konvencije je bilo ugotovljeno slabo znanje italijanskega
jezika v zdravstvenem sistemu, vključno z oskrbnimi službami (domovi za ostarele), delno pa tudi pri
zdravniškem in specialističnem osebju94. Diagnoze in
86
str. 153-188. Na voljo tudi na: http://www.eliamep.gr/en/wp-content/uploads/2009/04/slovenia_revised1.pdf (citirano 5.2.2010).
88
Committee of Experts, op. cit., str. 28.
89
Advisory committee, op. cit., str. 22.
90
Ibid.
91
Milan Gregorič, Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Koper
2004, str. 49.
92
Committee of Experts, op. cit., str. 29.
93
Ibid.
94
Prav tam, str. 35.
136
recepti so na voljo samo v slovenskem jeziku95.
Tretje redno poročilo Listine potrjuje, da morajo na etnično mešanem območju izvajati dvojezičnost
tudi “nosilci javnih funkcij” pri poslovanju s subjekti
iz javnih služb. Konkretno gre tu za izdajanje dvojezičnih računov in denarnih naročil, ki so potrebni za
opravljanje lokalnih javnih storitev96. Ugotoviti pa
je mogoče, da podjetja javnega interesa poslujejo izključno v slovenščini97.
delle minoranze (d’ora in poi Convenzione). Difatti,
si afferma che: “anche l’implementazione del sistema
degli incentivi per il bilinguismo è, a quanto si dice,
problematico, dato che non vi è alcun meccanismo di
verifica delle capacità linguistiche di coloro che beneficiano di tale aggiunta”89. Si esprime, inoltre, rammarico per la persistente mancanza di personale amministrativo bilingue e per la mancanza di documentazione
amministrativa in lingua italiana90. Nonostante l’obbligo di conoscenza della lingua italiana, quale condizione per l’assunzione e l’aggiunta retributiva per il
bilinguismo, molti enti si avvalgono d’interpreti e di
traduttori, compresa l’amministrazione pubblica che
si è dotata di un servizio di traduzione interno91. Questo modo di operare incide sicuramente sulle spese
complessive ed influisce anche sui tempi di emissione
degli atti richiesti.
Nel rapporto della Carta emerge che con le parti
viene usata solo la lingua slovena in numerose amministrazioni locali dello Stato, quali l’Istituto della Sanità, l’Istituto della previdenza sociale, l’Ufficio delle
imposte, il Ministero degli interni e la Polizia92. La
distanza tra normativa e applicazione è emersa anche
per quanto riguarda la disponibilità di moduli amministrativi e materiale informativo bilingue. Un numero
considerevole di documentazione, ampiamente usata
nell’amministrazione locale, non risulta essere disponibile nella versione italiana e/o bilingue93.
Pričujoča empirična raziskava je preverila upoštevanje predpisov s področja izvajanja dvojezičnosti
v javnih ustanovah in podjetjih javnega interesa na
Koprskem. Zelo podrobna empirična raziskava ponuja celotno sliko razmer.
Različne vidike dvojezičnosti upoštevajo naslednji deleži javnih ustanov: dvojezične table 90,6 %
(oziroma 58 ustanov od 64), dvojezični urniki 84,4
% (oziroma 57 ustanov od 64), vidna dvojezičnost
na okencih 87,5 % (oziroma 56 ustanov od 64), razpoložljivost dvojezičnih informativnih gradiv znotraj
ustanove (brošure, letaki in/ali plakati in stenski panoji) 46,9 % (oziroma 30 ustanov od 64) in dvojezični
obrazci 39,1 % (oziroma 25 ustanov od 64).
Dvojezični obrazci, ki so na voljo, so pravilno napisani v približno 40 % primerov (oziroma v 26 ustanovah od 64), delno pravilnih je 40 % (oziroma v 26
ustanovah od 64). Navodila za izpolnjevanje so na voljo v italijanščini v pravilni obliki v 12,5 % (oziroma
v 8 ustanovah od 64), delno pa v 28,1 % pregledanih
primerov (oziroma v 18 ustanovah od 64).
Jezikovna kompetenca zaposlenih v javnih ustanovah je bila predmet analize, ki je ocenjevala poznavanje strokovnih izrazov in jezikovno poznavanje
italijanskega jezika v medsebojni komunikaciji pri
delu na okencih. Podatki kažejo, da strokovne izraze v italijanskem jeziku pozna 84,4 % zaposlenih v
ustanovah (oziroma 54 ustanov od 64). Jezikovno poznavanje italijanščine pa je moč ugotoviti pri 67,2 %
zaposlenih v ustanovah (oziroma 43 ustanov od 64).
Če tem deležem jezikovnih kompetenc zaposlenih dodamo kompetence, ki so označene kot delne, dobimo
povprečje približno 90 % dejanskih kompetenc v italijanskem jeziku.
Nel secondo e terzo rapporto degli esperti della
Convenzione è stata evidenziata la scarsa conoscenza
della lingua italiana nel sistema sanitario, compresi i
servizi d’assistenza (ospizi), come pure da parte dello
staff di medici e specialisti94. Le diagnosi e le prescrizioni sono disponibili solo in lingua slovena95.
Nel terzo rapporto periodico della Carta si afferma che, nell’area etnicamente mista, il bilinguismo
deve essere implementato anche dai “titolari della
pubblica autorità” quando si relazionano con i soggetti del servizio pubblico. Ci si riferisce concretamente
all’emissione di fatture e di ordini in denaro bilingui
Advisory committee, op. cit., p. 22.
Ibid.
91
Milan Gregorič, Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Koper
2004, p. 49.
92
Committee of Experts, op. cit., p. 29.
93
Ibid.
94
Ivi, p. 35.
95
Ibid.
89
90
Ibid.
Prav tam, str. 31.
97
Ibid.
95
96
137
Z empirično raziskavo so bile ugotovljene zelo
spremenljive razmere pri izvajanju predpisov s področja rabe italijanskega jezika, ki se dejansko sklenejo z
delnim izvajanjem dvojezičnosti.
necessari per l’esercizio dei servizi pubblici locali96.
Emerge, invece, che le aziende d’interesse pubblico
operano esclusivamente in sloveno97.
Con la nostra ricerca empirica è stato verificato
il rispetto della normativa sull’applicazione del bilinguismo negli enti pubblici e nelle aziende d’interesse
pubblico dell’area capodistriana. L’indagine empirica
è stata capillare e offre una panoramica complessiva
della situazione.
I vari aspetti del bilinguismo sono rispettati dalla
seguente percentuale di enti pubblici: insegna bilingue 90,6% (ossia 58 enti su 64), orario bilingue 84,4%
(ossia 57 enti su 64), bilinguismo visivo agli sportelli
87,5% (ossia 56 enti su 64), presenza di materiali informativi bilingui all’interno (depliant, opuscoli e /o
poster e cartelloni murali) 46,9% (ossia 30 enti su 64)
e modulistica bilingue 39,1% (ossia 25 enti su 64).
La modulistica bilingue a disposizione si presenta
correttamente nel 40% circa dei casi (ossia 26 enti su
64), mentre lo è parzialmente nel 40% dei casi (ossia
26 enti su 64). Le istruzioni per la compilazione sono
disponibili in italiano in forma corretta nel 12,5% (ossia 8 enti su 64) e parzialmente nel 28,1% dei casi
esaminati (ossia 18 enti su 64).
La competenza linguistica del personale degli
enti pubblici è stata analizzata valutando la conoscenza concettuale e linguistica dei dipendenti nel corso di
una comune interazione di lavoro agli sportelli. I dati
indicano che la lingua italiana è conosciuta a livello
concettuale dall’84,4% del personale degli enti (ossia
54 enti su 64). La conoscenza linguistica della lingua
italiana, invece, si ha per il 67,2% del personale degli
enti (ossia 43 enti su 64). Se a queste percentuali della competenza linguistica del personale aggiungiamo
quelle segnalate come competenza parziale si arriva
ad una media del 90% circa di competenza linguistica
in lingua italiana.
Con l’indagine empirica è stata rilevata una situazione molto variegata nell’applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana, che in effetti si
risolve con una situazione di applicazione parziale del
bilinguismo.
7.1.2. Raba italijanskega jezika v podjetjih javnega
interesa
Za pripravo in izvedbo gospodarskih razvojnih
načrtov na narodnostno mešanih območjih so strokovnjaki Konvencije spodbudili lokalne oblasti, da namenijo ustrezno pozornost potrebam in problemom avtohtonih jezikovnih skupin. Hkrati so pozvali oblasti,
naj zagotovijo boljše vključevanje avtohtonih skupin,
tako da omogočijo lažje uresničevanje interesov italijanskih govorcev, ob upoštevanju morebitnih spodbud, ki bi pritegnile mlade za nadaljnje delo v manjšinskih organizacijah98.
Kažejo se pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov s področja dvojezičnosti, kot npr. pri državni RTV,
družbi Telekom (fiksna in mobilna telefonija) in družbi Elektro Primorska (distributer električne energije),
ki na mešanih območjih poslujejo izključno v slovenskem jeziku99. V Kopru pa je občinski odlok naložil
rabo italijanščine na plačilnih nalogih (glej npr. Banka
Koper)100.
Če se lotimo analize podatkov iz pričujoče raziskave, zbranih v podjetjih javnega interesa na Koprskem, ugotovimo, da ima dvojezične table in urnike
89,7 % podjetij (oziroma 61 podjetij od 68), vidno
dvojezičnost na okencih je najti v 88,2 % primerov
(oziroma v 60 podjetjih od 68), dvojezična informativna gradiva znotraj podjetja (brošure, letaki in/ali
plakati in stenski panoji) so na voljo v 52,9 % podjetij
(oziroma v 36 podjetjih od 68) in dvojezični obrazci v 45,6 % primerih (oziroma v 31 podjetjih od 68).
Podatki o delni prisotnosti italijanskega jezika so v
primerjavi z javnimi ustanovami bolj neenakomerni:
delno dvojezični obrazci so na voljo v 42,6 % podjetij (oziroma v 29 podjetjih od 68), delno dvojezična
informativna gradiva pa v 36,8 % podjetij (oziroma
v 25 podjetjih od 68). Pravilno napisani obrazci so na
voljo v približno 36,8 % primerov (oziroma v 25 podjetjih od 68), v 33,8 % primerov (oziroma v 23 podAdvisory committee op. cit., str. 28.
Committee of Experts op. cit., str. 34.
100
Ibid.
98
96
97
Ivi, p. 31.
Ibid.
99
138
7.1.2. Uso della lingua italiana nelle aziende d’interesse pubblico
jetjih od 68) so delno pravilni. Dvojezična navodila
za izpolnjevanje so na voljo v pravilni obliki v 11,8
% (oziroma v 8 podjetjih od 68), delno pa v 30,9 %
pregledanih primerov (oziroma v 21 podjetjih od 68).
Ustna interakcija v italijanskem jeziku z zaposlenimi
na okencih kaže, da italijanski jezik obvladajo v 72,1
% podjetij (oziroma v 49 podjetjih od 68), delno ga
obvladajo v 19,1 % primerih (oziroma v 13 podjetjih
od 68). V 89,7 % podjetij (oziroma v 61 podjetjih od
68) zaposleni poznajo strokovne izraze v italijanskem
jeziku, delno znanje in neznanje dosegata vsak po približno 5 % (oziroma 3 podjetja od 68).
Per la preparazione e la realizzazione dei piani
di sviluppo economici nelle aree nazionalmente miste,
gli esperti della Convenzione, hanno incoraggiato le
autorità locali a prendere nella dovuta considerazione
le necessità e le preoccupazioni espresse dai gruppi
linguistici autoctoni. Hanno invitato, inoltre, le autorità a garantire un maggiore coinvolgimento dei gruppi
autoctoni, in modo da favorire la realizzazione degli
interessi degli italofoni, considerando l’eventualità di
possibili incentivi per invogliare i giovani a rimanere
a lavorare nelle organizzazioni minoritarie98.
Si rilevano mancanze nell’applicazione della
normativa sul bilinguismo, come ad es. per la RTV di
Stato, la Telekom (telefonia fissa e mobile) e l’Elektro
Primorska (azienda erogatrice di energia elettrica)
che, nei territori misti, operano esclusivamente in lingua slovena99. Un decreto municipale a Capodistria,
invece, ha imposto l’uso dell’italiano negli ordini di
pagamento (si veda ad es. la Banka Koper)100.
Se passiamo ad analizzare i dati dalla presente
ricerca nel settore delle aziende d’interesse pubblico
del Capodistriano, emerge che l’insegna bilingue e
l’orario bilingue sono presenti nell’89,7% delle aziende (ossia 61 aziende su 68), il bilinguismo visivo agli
sportelli nell’88,2% dei casi (ossia 60 aziende su 68),
la presenza di materiali informativi bilingui all’interno
(depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali) nel
52,9% delle stesse (ossia 36 aziende su 68) e la modulistica bilingue nel 45,6% dei casi (ossia 31 aziende su
68). Il dato sulla presenza parziale della lingua italiana
segue un andamento più discontinuo rispetto agli enti
pubblici: la modulistica parzialmente bilingue è presente nel 42,6% delle aziende (ossia 29 aziende su 68)
e i materiali informativi parzialmente bilingui sono
presenti nel 36,8% di esse (ossia 25 aziende su 68). La
modulistica è presente correttamente nel 36,8% circa
dei casi (ossia 25 aziende su 68), mentre nel 33,8% lo
è parzialmente (ossia 23 aziende su 68). Le istruzioni
per la compilazione bilingue sono presenti correttamente nell’11,8% (ossia 8 aziende su 68) e parzialmente nel 30,9% dei casi esaminati (ossia 21 aziende
su 68). L’interazione orale in lingua italiana con i dipendenti che lavorano agli sportelli indica che la lin-
7.2. Ekonomska neodvisnost italijanskih govorcev
Leta 2007 je bilo v zvezi s “Predlogom resolucije
o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji” jasno opozorjeno, da trenutni pravni,
normativni in tehnični instrumenti, ki jih določa slovenski pravni red, ne dajejo učinkov in ne izpolnjujejo pričakovanj101. Načini in merila uporabe sredstev iz
privatizacije v korist ustvarjanja gospodarske osnove
za italijanske govorce so popolnoma neustrezni glede na njihove dejanske potrebe, zato je pobuda propadla102. Poleg tega je potrebno združiti sredstva, ki
izhajajo iz privatizacije, in so na voljo pri Regionalno razvojnem skladu iz Ribnice, z dejansko prejetimi kupninami iz privatizacije, od katerih je 2,5 % v
skladu s 7. členom Zakona o privatizaciji družbenega
premoženja v Sloveniji, namenjenih ustvarjanju gospodarske osnove italijanske in madžarske avtohtone
skupnosti103.
7.3. Zaključek
V številnih javnih ustanovah, ki so bile predmet
analize te empirične raziskave, ostajajo težave pri
udejanjanju načela avtomatičnosti dvojezičnih postopkov, še zlasti pri razpoložljivosti navodil in obrazcev v italijanskem jeziku v ustanovah lokalne uprave
in v javnih organizacijah. Te razmere se prvenstveno
Izvršilni odbor italijanske unije, Considerazioni e indicazioni
dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle
Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di
Slovenia, VII. redna seja, št. 97, Poreč 20. februar 2007, p. 2.
102
Prav tam, str. 6.
103
Ibid.
101
Advisory committee op. cit., p. 28.
Committee of Experts op. cit., p. 34.
100
Ibid.
98
99
139
pojavljajo tudi v podjetjih javnega interesa. Skupno
samo Minimalni del javnih ustanov in podjetij v celoti
izpolnjuje predpise.
Na izvedbeni ravni lahko ponovno povzamemo
ugotovitve izpred več kot desetih let, v katerih dokumenti v podporo “[…] dvojezičnosti niso percipirani
in interpretirani na tak način, da bi zagotovili dejansko
enakopravnost italijanske jezikovne komponente kot
sestavnega dela tega območja. Navzoči smo površnemu in nepopolnemu izvajanju ustavnih in drugih pravnih predpisov”104.
gua italiana è conosciuta nel 72,1% delle aziende (ossia 49 aziende su 68) ed è parzialmente conosciuta nel
19,1% dei casi (ossia 13 aziende su 68). Nell’89,7%
delle aziende (ossia 61 aziende su 68) i dipendenti
hanno una conoscenza concettuale della lingua italiana, mentre la conoscenza parziale e la non conoscenza
sono pari rispettivamente al 5% circa (ossia 3 aziende
su 68).
7.2. Autonomia economica degli italofoni
Nel 2007, in merito alla “Proposta di Risoluzione
sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia” si evidenzia chiaramente
che gli attuali strumenti giuridici, normativi e tecnici
previsti dall’ordinamento sloveno non stanno producendo gli effetti e le ricadute attese101. Le modalità
e i criteri d’impiego dei mezzi derivanti dalla privatizzazione a favore della creazione della base economica per gli italofoni sono assolutamente inadeguati
rispetto alle reali necessità degli stessi, il che ha fatto
accantonare l’iniziativa come un fallimento102. Vanno
inoltre integrati i mezzi derivanti dalla privatizzazione
a disposizione del Fondo per lo sviluppo di Ribnica
con quelli dell’importo effettivo del prezzo di vendita
dei mezzi privatizzati, il 2,5% del quale è destinato, ai
sensi dell’articolo 7 della Legge sulla privatizzazione
del patrimonio sociale della Slovenia, alla creazione
della base economica delle comunità autoctone italiana ed ungherese103.
Zdi se, da krčenje obsega izvajanja dvojezičnosti v praksi škoduje sistemu ustavnega zagotavljanja
pravic in pozitivne zaščite italijanskega jezika, saj
pogosto deluje v nasprotju z načeli zakona, ki določa
obveznosti upravnih organov, da se vedno odzivajo v
jeziku stranke, če je ta zahteva izražena. Ob tem se
uvajajo instrumenti, ki z izvajanjem pritiska onemogočajo avtomatičnost dvojezičnih postopkov, ki jih
določa sama zakonodajna struktura105.
“Tako izvedbeno neravnovesje vodi v postopno
podreditev in marginalizacijo italijanskih govorcev.
Če iz ustave in zadevnih zakonov izhaja “enakopravni
status” večinske in manjšinske komponente in iz tega
torej sledi tudi enakovredna obravnava, je mogoče
ugotoviti resno neskladje med ustrezno zakonodajo in
njenim izvajanjem v praksi. Zato je bolj kot kdajkoli
potrebno natančno opredeliti razmere in zakonodajni
podlagi dati dejanski smisel”106.
Dejavniku obstoječega odnosa do jezika in politike na vladni in institucionalni ravni, vključno z njegovim uradnim statusom in rabo, dodelimo 4. raven, ki
ustreza stanju jezika z diferencirano podporo.
7.3. Conclusioni
Per molti degli enti pubblici, analizzati nell’indagine empirica, permangono difficoltà ad attuare il
principio dell’automaticità del procedimento bilingue
ed in particolare per la reperibilità delle istruzioni e
della modulistica in lingua italiana negli enti dell’amministrazione locale e presso gli organismi pubblici.
Situazione che si ripropone sostanzialmente anche
nelle aziende d’interesse pubblico. Complessivamen-
8. ODNOS PRIPADNIKOV SKUPNOSTI DO
SVOJEGA JEZIKA (8. dejavnik)
Ta dejavnik je bil analiziran na podlagi stopnje
navezanosti na jezik in privrženosti italijanskih
govorcev svoji etnični matici. Opravljena je bila ocena
vključenosti v društva, povezana z njihovim jezikom,
angažiranosti in mnenja italijanskih govorcev v zvezi
Giunta Esecutiva dell’Unione Italiana, Considerazioni e indicazioni dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella Repubblica di Slovenia, VII Sessione ordinaria, n. 97, Parenzo 20
febbraio 2007, p. 2.
102
Ivi, p. 6.
103
Ibid.
101
Marialuisa Sponza Maier, Attuazione dei diritti particolari
della Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di Capodistria - poročilo, Dokumentacija arhiva italijanske samoupravne
narodne skupnosti Koper 1999.
105
Za poglobljeno obravnavo glej 4. poglavje tega dela.
106
Ibid.
104
140
z italijanskim jezikom. Vse naštete vidike je potrebno
upoštevati kot otipljiv izraz volje italijanskih govorcev
po ohranjanju lastnega jezika. Za samega Fishmana je
pomembno “povezati družine X-govorcev med seboj
ter določiti in okrepiti čut za skupnost celo takrat, ko
družine niso deležne bivalne kontinuitete […]”107.
Italijanski govorci se združujejo okrog svojega
jezika s pomočjo društvene dejavnosti, povezane
s politiko, splošnimi vprašanji, kulturo, športom,
raziskavami itd.108. Italijanska samoupravna narodna
skupnost in Italijanska unija skupaj z italijanskimi
skupnostmi so nosilke promocije italijanskega jezika
in kulture na tem območju.
Na tem prostoru delujejo tri knjižnice, ki jih
vodijo pripadniki italijanske narodne skupnosti (CNI),
v lokalnih javnih knjižnicah pa so aktivni tudi oddelki,
namenjeni italijanski publicistiki in revijam109. Glede
na visoko število dejavnosti in dogodkov, kakor
tudi združenj in ustanov, katerih funkcije se pogosto
prekrivajo110, je pri italijanskih govorcih moč ugotoviti
očitno zanimanje za ohranjanje italijanskega jezika.
Na ravni angažiranosti je pri najmlajši, torej
potencialno aktivni in produktivni generaciji, moč
ugotoviti določeno ravnodušnost ali nezanimanje za
dejavnost društev. To je pomemben znak, ki ga je v
prihodnosti potrebno dosledno upoštevati111.
Odnos govorcev do lastnega jezika se jasno
kaže tudi v zamenjavi jezika s slovenščino. Nedavna
raziskava je razkrila naklonjen odnos do ohranjanja
jezikovnih razlik v podporo italijanskemu jeziku,
četudi približno 30 % anketirancev izraža svojo
ravnodušnost in strinjanje z izgubo italijanskega
jezika112.
te solo una parte minima di enti pubblici e di aziende
risultano essere completamente in regola con le normative.
A livello attuativo possiamo riprendere le considerazioni, fatte oltre un decennio fa, nelle quali i documenti a sostegno del “[…] bilinguismo non vengono percepiti e interpretati in maniera tale da rendere
effettiva la pariteticità della componente linguistica
italiana del territorio in qualità di parte integrante dello stesso. Infatti, siamo in presenza di un’applicazione
generica e frammentaria della normativa giuridico costituzionale”104.
Il restringimento dei margini di operatività del bilinguismo nella prassi, sembra danneggiare l’impianto garantista e di tutela positiva della lingua italiana,
muovendosi spesso anche contrariamente ai dettami
stabiliti dalla legge stessa che sancisce l’obbligatorietà per l’amministrazione di rispondere sempre nella
lingua della parte, qualora questa sia manifesta, introducendo nella sua messa in opera strumenti di coercitiva dissuasione che invalidano l’automaticità del
procedimento bilingue previsto dalla stessa struttura
legislativa105.
“Tali scompensi attuativi portano ad una graduale
subordinazione ed emarginazione degli italofoni. Se
dalla Costituzione e dalle leggi in questione scaturisce “pari dignità” fra la componente maggioritaria e
quella minoritaria e dunque si evince anche parità di
trattamento, si verifica una seria discordanza fra la relativa legislazione e la sua messa in pratica. Per questo motivo si rende quanto mai necessario fare il punto
della situazione e dare un senso concreto all’impianto
legislativo”106.
Al Fattore dell’atteggiamento esistente a livello
governativo ed istituzionale verso la lingua e verso
le politiche, compreso lo status ufficiale e l’uso della
stessa, attribuiamo il livello 4, che equivale allo stato
di lingua con sostegno differenziato.
Fishman, op. cit., str. 94.
Glej tudi I. poglavje tega dela.
109
Informacije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki
Sloveniji, Ljubljana 3.11.2011, op. cit. Na: http://www.uvn.gov.si/
fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_
final.pdf (citirano 12.3.2012).
110
Od leta 1974 so spremembe slovenskega zakonodajalca s področja funkcij, dodeljenih italijanski samoupravni narodni skupnosti, slovenski javnopravni instituciji, pripeljale do neizogibnega prekrivanja vlog z Italijansko unijo, z občasnimi napetostmi
med obema stranema.
111
Burra in Debeljuh, op. cit., str. 22.
112
Glej: Mateja Sedmak, Manjšine in skupinske (etnične) identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine, v “Annales”, series historia et sociologia, zv. 19, 2009, str. 8. Na voljo
tudi na: http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/sedmak(2).pdf
(citirano 21.2. 2012).
107
108
Marialuisa Sponza Maier, Attuazione dei diritti particolari della
Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di Capodistria Analisi, Documentazione archivio CAN Capodistria 1999.
105
Per approfondimenti si rimanda al capitolo IV del presente
lavoro.
106
Ibid.
104
141
8. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA
COMUNITÀ VERSO LA PROPRIA LINGUA
(Fattore 8)
Italijanski govorci se obenem razlikujejo
od drugih jezikovnih skupin na tem območju po
socialno-ekonomskem statusu, ki negativno vpliva
na produkcijo in reprodukcijo etničnih elementov.
Z drugimi besedami, najbolj izobražene socialne
kategorije manj prispevajo k prenosu etničnih lastnosti
(kot je jezik)113.
Dejavniku, povezanem z odnosom članov skupnosti do svojega jezika, pripada 3. raven, ki jo dobimo, ko številni člani podpirajo ohranjanje svojega
jezika, drugi pa so ravnodušni ali celo podpirajo izgubo jezika.
Questo fattore è stato analizzato attraverso il grado di attaccamento linguistico e di adesione alla propria matrice etnica da parte degli italofoni. Sono stati
valutati la mobilitazione associativa connessa alla propria lingua, il momento di coinvolgimento partecipativo e le opinioni degli italofoni in merito alla lingua
italiana. Tutti questi aspetti vengono considerati come
espressione tangibile della volontà degli italofoni di
preservare il proprio idioma. Per lo stesso Fishman è
importante “collegare le famiglie degli X-parlanti tra
loro e stabilire e rinforzare il senso di comunità perfino quando le famiglie non possono beneficiare della
continuità residenziale […]”107.
Gli italofoni si mobilitano attorno alla propria
lingua attraverso l’associazionismo con attività legate
alla politica, a questioni di carattere generale, alla cultura, allo sport, alla ricerca, ecc.108. La Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana, l’Unione Italiana,
assieme alle Comunità degli Italiani, sono le strutture
portanti della promozione della lingua e cultura italiana sul territorio.
Sul territorio operano tre biblioteche gestite dagli
appartenenti alla CNI e nelle biblioteche locali del sistema pubblico sono attive anche le sezioni dedicate
alla cultura, alla pubblicistica e alle riviste italiane109.
Dato l’alto numero di attività e di eventi, nonché di
associazioni ed enti con funzioni che spesso si sovrappongono110, emerge per gli italofoni un palese interesse per il mantenimento della lingua italiana.
A livello partecipativo si evidenzia un certo distacco o disaffezione, per l’attività delle associazioni,
da parte della popolazione più giovane, quella cioè
potenzialmente attiva e produttiva. Questo è un segnale importante da tenere in debito conto per il futuro111.
Il rapporto dei parlanti verso la propria lingua si
9. KOLIČINA IN KAKOVOST
DOKUMENTACIJE (9. dejavnik)
Ta dejavnik je povezan s standardizacijo določenega jezika, ki vključuje pripravo pravopisa, slovnice
in slovarja normativnega tipa, po katerih se ravnajo
pisci in govorci določene jezikovne skupnosti.
Ta dejavnik ni zajet v obravnavi, saj je italijanščina jezik z referenčnim standardom.
10. ODNOS PRIPADNIKOV VEČINE DO
MANJŠINSKEGA JEZIKA (10. dejavnik)
S pričujočo empirično raziskavo je bil ugotovljen
odnos večinskega lokalnega segmenta do italijanskega jezika in torej tudi do lokalne dvojezičnosti.
Za 61 % anketirancev iz podskupine slovensko
govorečih biti dvojezičen na splošno pomeni biti bolj
strpen do drugih jezikov in ljudi. Podatki kažejo pozitiven in strpen odnos do dvojezičnosti, brez kakršne
koli izgube svoje nacionalne identitete, kar je mogoče
sklepati tudi iz nestrinjanja 81,4 % slovensko govorečih anketirancev z naslednjimi trditvami: osebe, ki
obvladajo več jezikov, tvegajo izgubo svoje lastne nacionalne identitete in dvojezičnost pomeni, da se večina podreja manjšini. Zelo visok delež anketirancev
(vključno s skoraj celotnim vzorcem) izraža pozitivni odnos do vidikov dvojezičnosti, povezanih z dejstvom, da življenje na dvojezičnem območju bogati
posameznika in celotno družbo, da znanje več jezikov
pomeni bogastvo, da je dobro znati več jezikov, saj
imamo tako možnost spoznati druge zanimive kulture
Fishman, op. cit., p. 94.
A riguardo si veda il capitolo I del presente lavoro.
109
Informazioni sulle Comunità nazionale italiana e magiara
nella RS, Lubiana 3. 11. 2011, op.cit. In: http://www.uvn.gov.si/
fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_
final.pdf (consultato il 12.3.2012).
110
A partire dal 1974, le modifiche del legislatore sloveno in
merito alle funzioni attribuite alla Comunità Autogestita della
Nazionalità Italiana, ente di diritto pubblico sloveno, hanno finito
per creare un’inevitabile sovrapposizione di ruoli con l’Unione
Italiana, con sporadiche tensioni tra le parti.
111
Burra e Debeljuh, op. cit., p. 22.
107
108
113
Mojca Medvešek, Primerjava analiza vitalnosti - produkcije,
reprodukcije, transformacije - etničnih skupnosti na narodno
mešanih območjih ob slovenski meji, v “Razprave in gradivo”,
št. 47, 2005, str. 46.
142
in da znanje več jezikov pomaga k razvoju gospodarske dejavnosti.
Vrsta drugih vprašanj analizira odnos slovensko
govorečih anketirancev do pomena, ki se pripisuje nekaterim vidikom institucionalne ustne in pisne dvojezičnosti, kot so: pojavljanje dvojezičnih napisov na
ulici, slišati govoriti oba jezika na ulici, družabni dogodki v obeh jezikih (dvojezični), storitve v obeh jezikih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, mediji in
časopisi na voljo v dveh jezikih. Ti vidiki so povezani
z lokalnim pogledom na življenjsko prisotnost pisanega in govorjenega italijanskega jezika na tem območju. V tem smislu večina anketirancev meni, da so za
dvojezično območje dovolj in zelo pomembni napisi
na ulici (78,8 %) ter mediji in časopisi v obeh jezikih
(80,5 %). Anketiranci v manjšem številu pripisujejo
pomen vidiku, da je na ulici slišati govoriti oba jezika,
in družabnim dogodkom v obeh jezikih. Za 78,8 % anketirancev je dovolj in zelo pomembno, da so storitve
v javnem sektorju na voljo v obeh jezikih, medtem ko
je za 72 % dovolj in zelo pomembno, da so storitve v
obeh jezikih na voljo v zasebnem sektorju.
Te “konkretne vidike” dvojezičnosti bi bilo potrebno dodatno temeljito preučiti, glede na možne povezave s podatki o percepciji, ki zadevajo opredeljujoče jezikovne in kulturne lastnosti tega območja114.
Podatki razkrivajo prisotnost institucionalne dvojezičnosti, ki je omejena na simbolično pojavljanje v javnosti, medtem ko je občutno manj razširjena v manj
formalnem okolju in v vsakdanjem življenju.
manifesta anche esplicitamente di fronte alla sostituzione linguistica con lo sloveno. Da una recente ricerca è emersa l’esistenza di un atteggiamento proteso al
mantenimento della differenza linguistica a sostegno
della lingua italiana, anche se il 30% circa d’intervistati dichiara di essere complessivamente indifferente
e d’accordo con la perdita della stessa112.
Gli italofoni, al contempo, si differenziano dagli
altri gruppi linguistici dell’area per quanto concerne
lo status socio-economico che influisce negativamente
sulla produzione e sulla riproduzione degli elementi
etnici. In altri termini, le categorie sociali più istruite
contribuiscono in maniera minore alla trasmissione
dei tratti etnici (quali la lingua) 113.
Al Fattore degli atteggiamenti dei membri della
Comunità verso la propria lingua attribuiamo il
livello 3, che si ha quando molti membri sostengono
il mantenimento della propria lingua, altri sono
indifferenti o addirittura sostengono la perdita della
lingua.
9. QUANTITÀ E QUALITÀ DELLA
DOCUMENTAZIONE (Fattore 9)
Questo fattore si ricollega alla standardizzazione
di una lingua, che implica la predisposizione di un’ortografia, di una grammatica e di un dizionario di tipo
normativo per la guida degli scrittori e dei parlanti di
una comunità linguistica.
Questo fattore non viene preso in esame poiché
l’italiano è una lingua con uno standard di riferimento.
10. ATTEGGIAMENTI DEI MEMBRI DELLA
MAGGIORANZA VERSO LA LINGUA NON
DOMINANTE (Fattore 10)
Če iz splošnih ugotovitev o dvojezičnosti preidemo na primerjavo z lokalnimi razmerami in neposrednimi vplivi dvojezičnosti na družbo, se izriše naslednja slika.
Con la presente indagine empirica è stato verificato l’atteggiamento di un segmento della maggioranza locale verso la lingua italiana e quindi anche verso
il bilinguismo locale.
Per il 61% degli intervistati del sottogruppo degli
Mnenje anketirancev o obveznem nameščanju
napisov v italijanščini v krajih na Obali in o prisotnosti italijanske govorice na obalnem območju v bližnji
prihodnosti, je pokazalo sprejemanje institucionalnega vidika dvojezičnosti (vidna dvojezičnost). Hkrati
je večinska populacija ponudila nekaj informacij o razvoju razmerja med jezikoma. Z obvezno namestitvijo napisov se strinja 39 % anketirancev iz podskupine
Si veda Mateja Sedmak, Manjšine in skupinske (etnične)
identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine,
in “Annales”, series historia et sociologia, vol. 19, 2009, p. 8.
Disponibile anche in http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/
sedmak(2).pdf (consultato il 21.2.2012).
113
Mojca Medvešek, Primerjava analiza vitalnosti - produkcije,
reprodukcije, transformacije - etničnih skupnosti na narodno
mešanih območjih ob slovenski meji, in “Razprave in gradivo”,
n. 47, 2005, p. 46.
112
Podatki iz pričujoče empirične raziskave kažejo, da 25,4
% anketirancev dojema italijansko kulturo kot opredeljujočo
lastnost tega območja, z deleži preko 20 %, 16,1 % anketirancev
dojema italijanski jezik kot opredeljujočo lastnost tega območja
z deleži preko 20 %. Glej tudi V. poglavje tega dela.
114
143
s Koprskega, 51 % meni, da so potrebni, vendar obveznost zavračajo, 4 % anketirancev pa obveznost zavračajo. Po mnenju anketirancev značaj jezikovnega
razmerja, projiciran v prihodnost, predvideva, da bo
italijanski jezik dovolj prisoten. Tako meni približno
polovica anketirancev, skoraj petina izmed njih navaja, da bo “zelo prisoten”.
slavofoni l’essere bilingui in senso generale vuol dire
essere più tolleranti verso le altre lingue e le persone.
I dati indicano un atteggiamento positivo e tollerante nei confronti del bilinguismo, senza alcuna perdita
percepita alla propria identità nazionale, desumibile
anche dal disaccordo manifestato nell’81,4% degli intervistati slavofoni alle seguenti affermazioni: le persone che conoscono più lingue rischiano di perdere la
propria identità nazionale e bilinguismo vuol dire che
la maggioranza si sottomette alla minoranza. Gli intervistati esprimono un atteggiamento positivo a livelli
percentuali molto alti (comprendenti quasi la totalità
del campione) per gli aspetti del bilinguismo connessi al fatto che vivere in ambiente bilingue arricchisce
il singolo e l’intera società, che la conoscenza di più
lingue è una ricchezza, che è bene conoscere più lingue perché così si ha la possibilità di conoscere altre
culture interessanti e che la conoscenza di più lingue
aiuta a sviluppare l’attività economica.
Una serie di altri quesiti analizza l’atteggiamento
degli intervistati slavofoni nei confronti dell’importanza attribuita alla presenza di alcuni aspetti del bilinguismo istituzionale scritto e orale, quali: vedere le
scritte bilingui per strada, sentire parlare due lingue
per strada, presenza di eventi sociali in due lingue (bilingui), servizi disponibili in due lingue sia nel settore
pubblico sia in quello privato, media e giornali disponibili in due lingue. Questi aspetti sono riconducibili
alla visione locale connessa alla presenza vitale della lingua italiana scritta e parlata sul territorio. In tal
senso, la maggioranza degli intervistati ritiene che per
un’area bilingue siano abbastanza e molto importanti
le scritte per strada (78,8%) e i media e i giornali in
due lingue (80,5%). Gli intervistati attribuiscono in
minor numero importanza all’aspetto del sentire parlare due lingue per strada (56,8%) e agli eventi sociali
in due lingue (65,3%). Per il 78,8% degli intervistati è
abbastanza e molto importante che i servizi nel settore
pubblico siano disponibili in due lingue, mentre per
il 72% è abbastanza e molto importante che i servizi
siano disponibili in due lingue nel settore privato.
Questi “aspetti concreti” del bilinguismo andrebbero ulteriormente approfonditi viste le possibili correlazioni con i dati di percezione riguardanti la caratterizzazione linguistica e culturale del territorio114. I
Na vprašanje, ali je prav, da na Obali ljudje lahko govorijo italijansko tudi v javnem življenju, se dve
tretjini slovensko govorečih anketirancev s tem strinja; 13,6 % se jih dovolj strinja, 16,1 % pa se jih s tem
ne strinja.
Ob trditvah “če smo dvojezični govorci, ne znamo dobro ne slovensko, ne italijansko” in “znanje
italijanščine zmanjšuje sposobnost izražanja v slovenskem jeziku” slovensko govoreči anketiranci zavračajo obe izjavi, in sicer s 85,6 % oziroma 91,5 %.
S trditvijo “želim, da bi moji otroci govorili italijansko” se strinja skoraj 75 % slovensko govorečih
anketirancev; dovolj in deloma se z vsako kategorijo
strinja okoli 10 %. Takšna bistvena naklonjenost do
italijanščine je bila dodatno analizirana. Ob tem je
bilo upoštevano mnenje anketirancev s Koprskega
glede obveznega poučevanja italijanskega jezika v
slovenskih šolah in kakovosti tega poučevanja.
Pri podskupini slovensko govorečih se več kot 68
% anketirancev strinja z obvezno italijanščino v šoli, s
26 % sledijo tisti, ki jo imajo za potrebno, ne pa obvezno, medtem ko delež tistih, ki menijo, da ni potrebna,
ne presega 4 %. Glede sposobnosti šole, da zagotovi
ustrezno znanje razumevanja, sporazumevanja in pisanja jezika, prevladujejo občutki splošnega zadovoljstva. Tisti, ki menijo, da je šola neuspešna pri zagotavljanju prvih dveh jezikovnih zmožnosti, se uvrščajo
v delež pod 4 %, glede pisanja se podatek podvoji in
doseže skoraj 8 %. Pri vprašanju, ali je znanje italijanskega jezika pomembno pri spoznavanju italijanske
kulture, ugotovimo popolno strinjanje glede povezave
med jezikom in kulturo v 60 % primerov, skoraj 23 %
se jih “dovolj strinja”.
Odnos, ki izraža podporo učenju italijanskega jezika, smo preverili glede na spremenljivko jezikovnega prestiža115. Približno 70 % anketirancev meni, da
114
I dati dell’indagine empirica indicano che il 25,4% d’intervistati
percepisce la cultura italiana caratterizzare il territorio con
percentuali superiori al 20% e il 16,1% d’intervistati percepisce la
lingua italiana caratterizzare il territorio con percentuali superiori
115
Za opredelitev koncepta glej: Vittorio dell’Aquila in Gabriele
Iannaccaro, La pianificazione linguistica-Lingue, società e
istituzioni, Carrocci editore, Roma 2004, str. 92.
144
je za prebivalce Obale “potrebno, a ne obvezno” znanje italijanskega jezika za večji uspeh v življenju. Za
četrtino anketirancev pa je znanje italijanskega jezika nepogrešljivo za doseganje večjega uspeha. Samo
majhen del anketirancev meni, da italijanski jezik ni
potreben za doseganje večjega uspeha v življenju.
dati fanno emergere l’esistenza di un bilinguismo di
tipo istituzionale relegato alle sue manifestazioni simboliche a livello pubblico, mentre è molto meno diffuso negli ambiti meno formali e della vita quotidiana.
Se dalle considerazioni di natura generale sul bilinguismo si passa al confronto con la realtà locale e le
dirette implicazioni di questo nella società si delinea il
seguente quadro.
L’opinione degli intervistati sull’obbligatorietà di
esporre le scritte in italiano nelle località della costa e
sulla presenza della parlata italiana sul territorio costiero nel prossimo futuro ha messo in risalto l’adesione ad un aspetto istituzionale del bilinguismo (il bilinguismo visivo) e fornito un’indicazione da parte della
popolazione di maggioranza sull’evoluzione del rapporto tra le lingue. L’obbligatorietà delle scritte trova
d’accordo il 39% degli intervistati del sottogruppo del
Capodistriano, il 51% afferma di ritenerle necessarie
ma rifiuta l’obbligo, mentre il 4% degli intervistati lo
rifiuta. Nell’opinione degli intervistati la natura del
rapporto linguistico proiettata nel futuro vedrà la lingua italiana abbastanza presente per la metà circa degli intervistati, quasi un quinto di essi afferma che sarà
“molto presente”.
Alla domanda se è giusto che sulla costa le persone possano parlare in italiano anche in situazioni pubbliche due terzi degli intervistati slavofoni concordano; 13,6% è abbastanza d’accordo, mentre quelli che
non lo sono toccano i 16,1%.
Agli assunti “se si è bilingui non si conosce bene
né lo sloveno né l’italiano” e “la conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità espressive in lingua slovena” gli intervistati slavofoni bocciano entrambi gli
enunciati rispettivamente con l’85,6% e il 91,5%.
L’affermazione “vorrei che i miei figli parlassero
l’italiano” vede quasi il 75% degli intervistati slavofoni d’accordo; quelli abbastanza e poco d’accordo
si aggirano attorno al 10% ciascuno. Tale sostanziale
favore nei confronti dell’italiano è stato ulteriormente analizzato, prendendo in considerazione l’opinione
degli intervistati del Capodistriano, relativa all’obbligatorietà dell’insegnamento della lingua italiana nelle
scuole slovene e alla qualità percepita di tale insegnamento.
Per il sottogruppo degli slavofoni oltre il 68%
degli intervistati concorda sull’obbligo dell’italiano
Torej je mogoče potrditi tudi pomen, ki se pripisuje ekonomskim dejavnikom, ki pozitivno vplivajo na
odnos, naklonjen učenju drugega jezika116. V tem primeru se želja in motivacija za usvajanje znanja italijanskega jezika pojavljata povezani tudi v pragmatičnih
trenutkih in se ne nanašata samo na dejanski jezikovni
interes. Učenje drugega jezika načeloma ni namenjeno spodbujanju komunikacije z drugo etnijo, temveč
pomeni predvsem naložbo v svoje znanje117. Znanje
jezika predstavlja nalaganje svojega intelektualnega kapitala, ki posamezniku v obliki naložbe prinaša
kratkoročni in dolgoročni dobiček (najvišji dohodek,
ki ga gre pripisati znanju, in hkrati dodatna vzpodbuda
v primeru narodnostno mešanih območij)118. Prav ta
položaj in pragmatična vrednost italijanščine pri delu
in v poslovnem svetu, poleg svoje prisotnosti in vloge nosilca informacij, spodbujata Slovence, da poleg
slovenščine štejejo za pomembno tudi znanje italijanščine119. Na obalnem koprskem območju dvojezičnost
tako ni zgolj izključna domena italijansko govorečih
pripadnikov, pač pa predstavlja sestavni del družbenega okolja120, četudi je potrebno znova poudariti, da
se ta jezikovni kapital redko uporablja in uveljavlja v
vsakdanjem življenju v lokalnem okolju121.
Odnosi, ki jih preučuje ta empirična raziskava, so
pokazali pozitivno naravnanost do institucionaliziraJosep M. Colomer, To translate or to learn languages?
An evaluation of social efficiency, v “International Journal
of the Sociology of language”, 1996, pp. 181-197, v: S.
Novak Lukanovič, Ekonomski vidik jezika v večkulturnem
okoljunarodnostno mešano okolje v Sloveniji, v “Razprave in
gradivo”, št. 41, 2002, str. 99.
117
Prav tam, str. 99-100.
118
Gilles Grenie in François Vaillancourt, An economic prospective on learning as second language, v “Journal of multilingual and multicultural development”, 6, 1983, str. 471-483, v
Lukanovič, op. cit., str. 100.
119
Prav tam, str. 143.
120
Albina Nećak Lük, Jezik kot kazalec stanja medetničnih
odnosov, v Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem
etničnem prostoru I, v: A. Nećak Lük (ur.), Inštitut za narodna
vprašanja, Ljubljana 1998, str. 337.
121
Mikolič, op. cit., str. 201-232.
116
al 20%. Si veda a riguardo il Capitolo V del presente lavoro.
145
nih vidikov rabe italijanskega jezika.
Podatki iz empirične raziskave so pokazali bistveno pozitiven odnos do znanja in rabe italijanskega
jezika, hkrati pa tudi do možnosti spoznavanja italijanske kulture. V enaki meri znanje italijanskega jezika
ne šteje kot ovira, niti za kakovost znanja slovenskega
jezika, niti za kakovost medetničnih odnosov; večina
anketirancev bi želela, da bi njihovi otroci znali italijansko. Podobno obsežno je strinjanje s poučevanjem
italijanskega jezika v šolah s slovenskim učnim jezikom.
Če skupno primerjamo podatke v zvezi z odnosom lokalne družbe do vključevanja dvojezičnosti v
prakso s prejšnjimi podatki glede odnosa do dvojezičnega okolja, ugotovimo skladnost v odgovorih: pri
večini anketirancev se kaže pozitiven odnos v obeh
sklopih analiziranih vprašanj.
a scuola, seguono con il 26% quelli che lo ritengono
necessario ma non obbligatorio, mentre lo share di
quelli che invece non lo ritengono necessario non
supera il 4%. Riguardo alla capacità della scuola di
fornire una preparazione adeguata, alla comprensione,
alla comunicazione e alla scrittura della lingua, prevale
un sentimento di generale soddisfazione. Quelli che la
ritengono essere insufficiente nella preparazione delle
prime due capacità linguistiche sfiorano percentuali
inferiori al 4%, dato che raddoppia quasi all’8% nello
scritto. Alla domanda se la conoscenza della lingua
italiana è importante per conoscere la cultura italiana
emerge un pieno accordo sul nesso tra lingua e cultura
nel 60% dei casi e gli “abbastanza d’accordo” sono
quasi il 23%.
L’atteggiamento a sostegno dell’apprendimento della lingua italiana è stato sottoposto a verifica in
rapporto alla variabile del prestigio della lingua115. Il
70% circa degli intervistati ritiene che, per gli abitanti
del Litorale, sia “necessario ma non obbligatorio” conoscere la lingua italiana per avere maggiore successo
nella vita. Per un quarto degli intervistati, invece, la
conoscenza della lingua italiana è indispensabile per
avere maggiore successo. Soltanto una minima parte d’intervistati ritiene che la lingua italiana non sia
necessaria per avere un maggiore successo nella vita.
Può, quindi, trovare conferma anche la rilevanza
da attribuire ai fattori economici che incidono positivamente sugli atteggiamenti favorevoli all’apprendimento della seconda lingua116. In questo caso, il desiderio e
la motivazione di conoscere l’italiano, appaiono connessi anche a momenti di carattere pragmatico e non
sono rapportabili solo all’interesse più propriamente
linguistico. Lo studio della seconda lingua, in linea di
massima, non ha lo scopo di incoraggiare la comunicazione con l’altra etnia, ma principalmente quello di
giungere ad un investimento del proprio sapere117. La
conoscenza linguistica è considerata un accumulo del
proprio capitale intellettuale, che come investimento
porta al singolo un profitto a breve e lungo termine
10.1. Zaključki
Ugotovljen je bil pozitiven medetnični odnos,
široka podpora jeziku in dvojezičnemu izobraževalnemu sistemu znotraj dvojezičnosti, ki je dojeta in
umeščena bolj kot “okvirni” ali navidezni vidik in ne
kot “vsebina”. Vloga in pragmatična vrednost, ki ju
večina pripisuje italijanskemu jeziku, se kažeta v dvosmernem usvajanju jezikov. Dvojezičnost zatorej ni
pojav, značilen samo za italijansko govoreče, prisoten
je tudi v segmentu večinske populacije, vendar se v
vsakdanjem življenju kaže zelo šibko122. Dejansko se
nahajamo še v razvojni fazi, kar zadeva stabilizacijo
medetničnih odnosov, ki temeljijo na načelu etnične
enakopravnosti, ta pa je nujni predpogoj za oblikovanje nove kulturne sinteze, značilne za interkulturalizem123, in izraz specifičnosti lokalne družbe.
Na italijanščino hkrati negativno in postopoma
vplivajo sodobni ekonomski in trgovinski tokovi, ki
se odvijajo v angleškem jeziku. Na splošno smo priča
postopnemu uveljavljanju procesa “minoritarizacije”
Per una definizione del concetto si veda Vittorio dell’Aquila
e Gabriele Iannaccaro, La pianificazione linguistica- Lingue,
società e istituzioni, Carrocci editore, Roma 2004, p. 92.
116
Josep M. Colomer, To translate or to learn languages? An
evaluation of social efficiency, in “International Journal of
the Sociology of language”, 1996, pp. 181-197, in: S. Novak
Lukanovič, Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okoljunarodnostno mešano okolje v Sloveniji, in “Razprave in gradivo”, n.
41, 2002, p. 99.
117
Ivi, pp. 99-100.
115
Sonja Novak Lukanovič, Stališča do jezikovne raznolikosti
na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, v “Razprave in
gradivo”, št. 44, 2004, str. 75.
123
Interkulturalizem (...) kaže obstoj aktivnih in dinamičnih
etičnih razmerij, ki razvijajo dialog in novo kulturno sintezo
(Klinar, 1991, 27), v: L. Bogliun Debeljuh, op. cit., str. 87-88.
122
146
vseh jezikov glede na angleški jezik124. Ti trendi vplivajo na prestiž in domene, ki jih v tej regiji zaseda italijanski jezik, in bi jih bilo potrebno temeljito preučiti,
glede na to da niso del te raziskave. Izguba sedanjega
prestiža italijanskega jezika bi lahko negativno vplivala tudi na zgoraj omenjeni pragmatični odnos, posledično pa tudi na motivacijske vidike, ki so podlaga
za študij in učenje italijanskega jezika. Vse skupaj bi
se lahko negativno odražalo na želenem razvoju družbene dvojezičnosti.
(miglior reddito dovuto alla conoscenza e anche un incentivo aggiuntivo nel caso delle aree nazionalmente
miste)118. Proprio tale posizione e il valore pragmatico
dell’italiano per il lavoro e gli affari, accanto alla sua
presenza e al ruolo di veicolatore delle informazioni,
spinge gli Sloveni a considerare importante la conoscenza dell’italiano accanto allo sloveno119. Nell’area
costiera del Capodistriano il bilinguismo così non è
solo appannaggio degli appartenenti italofoni, ma è
parte integrante dell’ambiente sociale120, anche se, è
bene ribadirlo, tale capitale linguistico è poco usato
e valorizzato nella vita quotidiana in ambito locale121.
Gli atteggiamenti indagati con la nostra indagine
empirica fanno emerge un orientamento favorevole
agli aspetti istituzionalizzati dell’uso della lingua italiana.
I dati dell’indagine empirica fanno emergere un
atteggiamento fondamentalmente positivo nei confronti della conoscenza e dell’uso della lingua italiana,
nonché nei confronti della possibilità di conoscere la
cultura italiana. Parimenti, la conoscenza della lingua
italiana non viene considerata un ostacolo, né per la
qualità della conoscenza della lingua slovena, né per
la qualità dei rapporti interetnici, e la maggioranza degli intervistati vorrebbe che i propri figli parlassero l’italiano. Analogamente ampio risulta essere il consenso all’insegnamento della lingua italiana nelle scuole
di lingua slovena.
Complessivamente se confrontiamo i dati relativi
agli atteggiamenti sulle implicazioni nella prassi del
bilinguismo nella società locale con quelli precedenti
riguardanti l’atteggiamento nei confronti dell’ambiente bilingue si riscontra coerenza nelle risposte: gli atteggiamenti risultano essere positivi per la maggioranza degli intervistati in entrambe le batterie di domande
analizzate.
Dejavniku, povezanem z odnosom članov večine do manjšinskega jezika, dodelimo 4. raven, ki jo
dobimo, ko večina članov podpira ohranjanje jezika.
11. RAZPRŠENOST GOVORCEV JEZIKOVNE
SKUPNOSTI (11. dejavnik)
Večina italijansko govorečih oziroma 76 % živi
v urbanih središčih, kjer pa predstavlja majhen del
celotne občinske populacije: 2,3 % v Kopru, 4,7 %
v Izoli in 7 % v Piranu125. V zvezi s koncentracijo
na ozemlju je še ustreznejša opredelitev o razpršeni
populaciji na ozkem, pretežno urbanem prostoru126.
Dejavniku, povezanem z razpršenostjo govorcev
jezikovne skupnosti, dodelimo 1. raven, ki ustreza
stanju hudo ogroženega jezika, in raven 0, ki ustreza
stanju mrtvega jezika.
118
Gilles Grenie e François Vaillancourt, An economic prospective
on learning as second language, in “Journal of multilingual and
multicultural development”, 6, 1983, str. 471-483, in: Lukanovič,
op. cit., p. 100.
119
Ivi, p. 143.
120
Albina Nećak Lük, Jezik kot kazalec stanja medetničnih
odnosov, in Medetnični odnosi in etnična identiteta v slovenskem
etničnem prostoru I, in: A. Nećak Lük (cur.), Inštitut za narodna
vprašanja, Ljubljana 1998, p. 337.
121
Mikolič, op. cit., pp. 201-232.
Augusto Carli, Per un aggiornamento del concetto di vitalità
linguistica, v “Linguistica”, zv. XLIX, Demetrio Skubic Octogenario, zv. II, v S. Bračič in M. Ožbot (ur.), Filozofska fakulteta,
Ljubljana 2009, str. 35.
125
Komac, Zupančič in Winkler, op. cit., p. 4.
126
Ibid.
124
147
10.1. Conclusioni
12. ZAKLJUČKI
È stata riscontrato un atteggiamento interetnico
d’incontro positivo, un ampio supporto alla lingua e
al sistema d’istruzione bilingue calati all’interno di un
bilinguismo percepito e collocato maggiormente ad
aspetti di “cornice” o di facciata e non di “sostanza”. Il
ruolo e il valore pragmatico che la maggioranza assegna
alla lingua italiana si traducono nell’acquisizione
bidirezionale delle lingue. Il bilinguismo, pertanto,
non è un fenomeno che caratterizza solo gli italofoni,
è presente anche in un segmento della popolazione
maggioritaria, ma viene estrinsecato molto debolmente
nella vita quotidiana122. Ci si trova, in effetti, in una
fase ancora in evoluzione per quanto concerne il
consolidamento di rapporti interetnici basati sul
principio della pariteticità etnica, prerequisito che
appare indispensabile per la creazione di una nuova
sintesi culturale propria dell’interculturalismo123, ed
espressione della specificità della società locale.
Sull’italiano, inoltre, incidono negativamente e
in maniera progressiva i moderni flussi economici e
commerciali che si svolgono in lingua anglosassone.
Si assiste, in generale, al progressivo affermarsi di
un processo di “minoritarizzazione” di tutte le lingue
rispetto alla lingua inglese124. Questi andamenti
stanno influendo sul prestigio e sui domini occupati
in regione dalla lingua italiana e richiederebbero
ulteriori approfondimenti che esulano dal presente
lavoro. La perdita dell’attuale prestigio della lingua
italiana potrebbe influire negativamente anche
sull’atteggiamento pragmatico sopra esposto, e di
conseguenza anche sugli aspetti motivazionali che
stanno alla base dello studio e dell’apprendimento
della lingua italiana. Il tutto potrebbe ripercuotersi
negativamente
sull’auspicabile
sviluppo
del
bilinguismo sociale.
Al Fattore degli atteggiamenti dei membri
della maggioranza verso la lingua non dominante
Model vitalnosti in ogroženosti jezika nama je
omogočil oceniti stanje italijanskega jezika, ki ga govori italijanska skupnost na Koprskem. Uporaba predlaganega modela pri italijanskih govorcih je zahtevala splošne spremembe, saj ga je bilo potrebno ustrezno
naravnati na evropske razmere, in specifike, uporabne
za vključitev analize v lokalne razmere. Ta postopek
je pri nekaterih dejavnikih razkril pomanjkanje natančnega sociolingvističnega mapiranja populacije.
Le-to bi omogočilo bolj izpopolnjeno analizo in jezikovno načrtovanje, usmerjeno v ohranjanje jezikovnih posebnosti tega prostora.
V spodnji zbirni tabeli so predstavljeni izsledki,
zbrani z uporabo Unescovega modela ter 10. in 11.
dejavnika, ki se nanašata na odnos pripadnikov večine
do manjšinskega jezika in na teritorialno razpršenost
italijanskih govorcev.
Sonja Novak Lukanovič, Stališča do jezikovne raznolikosti
na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, in “Razprave in
gradivo”, n. 44, 2004, p. 75.
123
L’interculturalismo […] indica l’esistenza di rapporti etnici
attivi e dinamici, che sviluppano il dialogo e una nuova sintesi
culturale (Peter Klinar, Od etničnega pluralizma k interkulturalizmu, dattiloscritto, Ljubljana 1991, p. 27), in: L. Bogliun Debeljuh, op. cit., pp. 87-88.
124
Augusto Carli, Per un aggiornamento del concetto di vitalità
linguistica, in “Linguistica”, vol. XLIX, Demetrio Skubic
Octogenario, vol. II, S. Bračič e M. Ožbot (cur.), Filozofska
fakulteta, Ljubljana 2009, p. 35.
122
148
attribuiamo il livello 4, che si ha quando la maggior
parte dei membri sostiene il mantenimento della
lingua.
Tab. 13: Unescov model vitalnosti in ogroženosti italijanskega
jezika, uporabljen na Koprskem
11. DISPERSIONE DEI PARLANTI DELLA
COMUNITÀ LINGUISTICA (Fattore 11)
La maggioranza degli italofoni, ossia il 76%,
vive nei centri urbani, dove però rappresenta una
piccola parte della popolazione comunale: il 2,3% a
Capodistria, il 4,7% ad Isola e il 7% a Pirano125. Per
quanto riguarda la concentrazione sul territorio è ancor
più giusta la definizione di popolazione sparsa su uno
stretto territorio, prevalentemente urbano126.
ŠT.
DEJAVNIKI
1.
Medgeneracijski
prenos jezika
2.
Absolutno število
govorcev
Delež govorcev v
3. celotni populaciji
Al Fattore della dispersione dei parlanti della
comunità linguistica attribuiamo il livello 1, che
equivale allo stato di lingua gravemente in pericolo
e il livello 0 che equivale allo stato di lingua estinta.
4.
Sprememba domen
rabe jezika
5.
Odziv na nove
domene in medije
12. CONCLUSIONI
Il Modello della vitalità e della messa in pericolo
della lingua ci ha consentito di valutare lo stato
della lingua italiana parlata dalla comunità italofona
dell’area capodistriana. L’applicazione agli italofoni
del modello proposto ha richiesto delle modifiche
generali, in modo da tararlo appropriatamente alla
situazione europea, e specifiche, utili ad inquadrare
l’analisi alla situazione locale. Questo tipo di
operazione ha rilevato la mancanza, per alcuni fattori,
di una mappatura socio-linguistica dettagliata della
popolazione. Questa permetterebbe di migliorare
l’analisi e la pianificazione linguistica, finalizzata
al mantenimento delle specificità linguistiche del
territorio.
126
2.853*
Jezik govori manjšina/
Jezik govorijo redki.
2-Izumirajoč
1-Na robu
izumrtja
Jezik je prisoten v
družinskih domenah in v
številnih funkcijah, vendar
3-Domene v
večinski jezik začenja
upadanju
spodjedati družinsko
domeno (receptivna
dvojezičnost)19.
Jezik se uporablja v vseh
novih domenah/
5-Dinamičen
Jezik se uporablja v skoraj 4-Trden/aktiven
vseh novih domenah
Gradiva za jezikovno
6. izobraževanje in
ni upoštevano
ni upoštevano
opismenjevanje
Odnos do jezika in
Manjšinski jeziki so zaščiteni 4-Diferencirana
politike, vključno z
predvsem kot jeziki v
uradnim statusom in
podpora
7.
rabo jezika, na vladni zasebnih domenah. Raba
in institucionalni
jezika je prestižna.
ravni
Odnos pripadnikov
Številni pripadniki
skupnosti do svojega podpirajo ohranjanje jezika,
8.
3
jezika
drugi so ravnodušni ali celo
podpirajo izgubo jezika.
Količina in kakovost
9.
ni upoštevano
ni upoštevano
dokumentacije
Večina pripadnikov
podpira ohranjanje jezika.
Odnos pripadnikov
Potencialne politične
10. večine do
4
stranke na regionalni
manjšinskega jezika.
ravni podpirajo jezikovno
raznolikost.
1-Hudo
Razpršena/
Razpršenost govorcev
ogrožen
11.
jezikovne skupnosti
Zelo razpršena
0-Mrtev
Nella tabella riassuntiva sottostante vengono
presentati i risultati ottenuti con l’applicazione del
modello dell’UNESCO e dei Fattori 10 e 11, che
si riferiscono agli atteggiamenti dei membri della
maggioranza nei confronti della lingua non dominante
ed alla dispersione territoriale degli italofoni.
125
SITUACIJA
RAVEN
Jezik uporabljajo nekateri
otroci v vseh domenah; vsi
4-Ogrožen
otroci pa ga uporabljajo v
omejenih domenah.
Komac, Zupančič e Winkler, op. cit., str. 4.
Ibid.
149
Tab. 13: Il modello dell’UNESCO della vitalità e messa in
pericolo della lingua italiana applicato al Capodistriano
N.
FATTORI
Trasmissione inter1. generazionale della
lingua
SITUAZIONE
La lingua è usata da
alcuni bambini in tutti i
domini; mentre è usata
da tutti i bambini in
domini limitati
*Število oseb na Koprskem, katerih materni jezik je
italijanščina.
Glede na prvih šest dejavnikov – ki se izrecno
nanašajo na oceno vitalnosti določenega jezika in njegove morebitne ogroženosti – ugotavljava, da je italijanski jezik ogrožen, v nekaterih dejavnikih pa je
v fazi pešanja.
LIVELLO
4-Minacciata
Prvi trije dejavniki so najbolj problematični.
Italijanski jezik je ogrožen, ker je absolutno število
govorcev zelo nizko. V bližnji prihodnosti dejansko
obstaja nevarnost, da medgeneracijskega prenosa jezika ne bo več. Delež italijanskih govorcev je skorajda zanemarljiv glede na govorce celotne populacije.
Domene rabe italijanskega jezika upadajo, prisoten je
proces spodjedanja v družinskih domenah. Parametri
kažejo stanje “ogroženega, izumirajočega jezika in jezika na robu izumrtja, z domenami v upadanju”. Če
tem prvim trem dejavnikom dodamo enajstega, ki se
nanaša na teritorialno razpršenost italijanskih govorcev, se celotna slika pokaže v vsej svoji problematičnosti. Dejavnik dejansko izraža ravni vitalnosti “hudo
ogrožen” in “mrtev”.
Numero assoluto di
2.
2.853*
parlanti
Percentuale di parlanti La minoranza parla la 2-Moribonda/
lingua/
1-Assente
3. sulla popolazione
In pochi parlano la lingua
totale
Cambiamento dei
4. domini d’uso della
lingua
5.
Risposta ai nuovi
domini e Media
La lingua è presente nei
domini domestici e in
molte funzioni, ma la lingua dominante incomincia ad erodere il dominio
domestico (bilinguismo
ricettivo)
La lingua è usata in tutti i
nuovi domini /
La lingua è usata in quasi
tutti i nuovi domini
3-Domini in
calo
5-Dinamica
4-Robusta/
attiva
Izjemoma pa dejavnik jezika, ki se uporablja v
novih domenah in v medijih, vključno z radiem in
televizijo, ostaja na ravni “dinamičnega” in “trdnega/aktivnega” jezika. Ta vidik je vsekakor potrebno
umestiti v geopolitični okvir tega prostora, na katerem so poleg koprskih radijskih in televizijskih postaj s programom v italijanskem jeziku, namenjenim
prebivalstvu Istre in Kvarnerja, prisotni tudi radijski
in televizijski mediji sosednje Italije. Razgibanost in
pestrost vsebin, predvajanih v italijanskem jeziku,
poleg tega pa tudi potencialna pogostnost izpostavljenosti programom vseh teh postaj, niso primerljive z
deležem prisotnosti italijanskega jezika v najnovejših
domenah, kot so svetovni splet in lokalna družabna
omrežja. V teh novih domenah je moč ugotoviti redko
pojavljanje italijanskega jezika; ta podatek kaže nazadovanje iz “v vseh novih domenah” v “v skoraj vseh
novih domenah”.
Materiali per
Non
l’educazione e
Non considerato
6.
considerato
l’alfabetizzazione
nella lingua
Atteggiamento a
livello governativo
Le lingue minoritarie sono
4-Sostegno
ed istituzionale verso protette primariamente
differenziato
7. la lingua e verso le
come lingua nei domini
politiche, compreso lo privati. L’uso della lingua
status ufficiale e l’uso
è prestigioso.
della stessa
Molti membri sostengono
Atteggiamenti
il mantenimento della
dei membri della
lingua, gli altri sono
8. Comunità verso la
3
indifferenti o addirittura
propria lingua
sostengono la perdita
della lingua.
Quantità e qualità
Non
9.
Non considerato
della documentazione
considerato
La maggior parte dei
membri sostiene il manAtteggiamenti dei
tenimento della lingua.
membri della maggio10.
Possono essere presenti
4
ranza verso la lingua
partiti politici a livello
non dominante
regionale a sostegno della
diversità linguistica
Potencialno prisotni in dostopni vsem prebivalcem tega območja so radijski in televizijski mediji, ki
so izredno pomemben element zaradi svoje vidnosti.
Ta dejavnik ne predstavlja odločilnega segmenta za
aktivno rabo italijanskega jezika v različnih formalnih
150
Dispersione dei par11. lanti della comunità
linguistica
Dispersa/
Molto dispersa
in neformalnih situacijah, ampak zanesljivo vpliva na
učenje samega jezika, na zavest o njegovi prisotnosti
na tem območju in na odnos do italijanskega jezika.
1-Gravemente
in pericolo
0-Estinta
Podporo na vladni in institucionalni ravni je mogoče preveriti, glede na to da obstaja obsežna notranja in mednarodna zakonodajna podlaga za zaščito
rabe italijanskega jezika. Na obalnem območju, ki je
opredeljeno kot “narodnostno mešano območje”, je
jezik na lokalni ravni enakovreden slovenskemu jeziku. Obstajajo vsa pravna zagotovila za rabo italijanskega jezika na institucionalni ravni v vseh domenah
družbenega življenja. Žal se pravni vidik prepogosto
izniči zaradi nedoslednega izvajanja. Iz analize dejavnikov je razvidna določena neskladnost med odnosom
slovensko govoreče (večinske) in italijansko govoreče (manjšinske) populacije do italijanskega jezika.
Ugotoviti je mogoče, da pripadniki večine pripisujejo
večjo pragmatično vrednost italijanščini v primerjavi
s svojimi italijansko govorečimi rojaki. Pretežni del
pripadnikov večine podpira ohranjanje italijanskega
jezika in meni, da jezikovna raznolikost ni škodljiva
za družbeno okolje. Italijanski govorci izpričujejo nižjo raven vitalnosti: številni člani podpirajo ohranjanje
jezika, drugi so ravnodušni, nekateri celo podpirajo
izgubo jezika.
* Numero di residenti del Capodistriano di madre lingua
italiana.
Considerati i primi sei fattori - che si riferiscono espressamente alla valutazione della vitalità di una
lingua e del suo eventuale stato di minaccia - constatiamo che la lingua italiana si trova in pericolo e in
alcuni fattori è in fase di regressione.
I primi tre fattori sono i più problematici. La
lingua italiana si trova in pericolo perché il numero
assoluto di parlanti è molto basso, e per il prossimo
futuro, esiste effettivamente il pericolo della mancata
trasmissione intergenerazionale della lingua. La percentuale di parlanti italofoni è pressoché irrilevante
rispetto ai parlanti della popolazione totale. I domini
d’uso della lingua italiana sono in calo ed è presente il
processo di erosione dei domini domestici. I parametri
indicano lo stato di una “lingua minacciata, moribonda e assente, con domini in calo”. Se a questi primi tre
fattori aggiungiamo l’undicesimo, che si riferisce alla
dispersione territoriale dei parlanti italofoni, il quadro
complessivo si presenta in tutta la sua problematicità.
Il fattore, infatti, esprime i livelli di vitalità “gravemente in pericolo” e “estinta”.
Analiza je pokazala potrebo po spodbujanju in
izvajanju podpornih ukrepov za ohranjanje in revitalizacijo italijanskega jezika.
Singolarmente, il fattore della lingua usata nei
nuovi domini e nei media, inclusi quelli radiofonici e
televisivi, si mantiene ai livelli di lingua “dinamica” e
“robusta/attiva”. Questo aspetto va, comunque, inquadrato nel contesto geo-politico del territorio, che vede
accanto alla presenza delle emittenti radiofoniche e
televisive in lingua italiana di Capodistria, destinate
alla popolazione dell’area istro-quarnerina, anche la
presenza dei media radiotelevisivi della vicina Italia.
La vivacità e la ricchezza dei contenuti offerti in lingua italiana, nonché la potenziale frequenza di esposizione ai programmi di tutte queste emittenti, non sono
equiparabili alla percentuale di presenza della lingua
italiana nei nuovissimi domini di internet e dei social
network (locali). Si riscontra una presenza carente
della lingua italiana in questi nuovi domini, dato che
indica una regressione da “in tutti i nuovi domini” a
“in quasi tutti i nuovi domini”.
151
Potenzialmente presente e accessibile per tutti i
residenti del territorio, i media radiotelevisivi sono un
elemento importantissimo per il discorso di visibilità.
Questo fattore non rappresenta un segmento determinante per l’uso attivo della lingua italiana nelle varie
situazioni formali e informali, ma incide sicuramente
sull’apprendimento della lingua stessa, sulla consapevolezza della sua presenza sul territorio e sugli atteggiamenti nei confronti della lingua italiana.
L’atteggiamento di sostegno a livello governativo
ed istituzionale è ampiamente verificabile, vista l’esistenza di un articolato impianto normativo interno
ed internazionale di tutela a sostegno dell’uso della
lingua italiana. A livello locale la lingua, nel territorio costiero definito come “territorio nazionalmente
misto”, è paritetica alla lingua slovena. Esistono tutte
le premesse giuridiche perché la lingua italiana venga
usata a livello istituzionale in tutti i domini della vita
sociale. Troppo spesso, purtroppo, l’aspetto normativo viene vanificato dall’incerto versante applicativo.
Dall’analisi dei fattori emerge una certa discrepanza,
tra gli atteggiamenti nei confronti della lingua italiana
della popolazione slavofona (maggioritaria) e quelli
della popolazione italofona (minoritaria). Emerge che
i membri della maggioranza attribuiscono un maggiore valore pragmatico all’italiano rispetto ai loro corregionali italofoni. La maggior parte dei membri della
maggioranza sostiene il mantenimento della lingua
italiana e non ritengono che la diversità linguistica sia
nociva per l’ambiente sociale. Gli italofoni si attestano ad un livello più basso di vitalità: molti membri
sostengono il mantenimento della lingua, altri sono
indifferenti e c’è chi sostiene anche la perdita della
lingua stessa.
L’analisi ha messo in evidenza l’esigenza di promuovere e realizzare interventi di supporto per il
mantenimento e la rivitalizzazione della lingua italiana.
152
CONCLUSIONI
ZAKLJUČKI
V pričujoči raziskavi smo analizirani stanje italijanskega jezika, ki se uporablja na mejnem območju
z Italijo, pri čemer je posebna pozornost namenjena
Koprskemu. Teoretična in empirična analiza obravnavata temeljne vidike jezikovne vitalnosti. Raziskava
teoretskih pristopov je prispevala k analizi s posebnim
poudarkom na dejavnikih jezikovne vitalnosti v večjezičnem okolju. Ob upoštevanju zahtevnosti obravnavanega pojava, ki je v naši regionalni svojskosti prisoten na ozemlju Slovenije na meji z Italijo, smo opravili analizo vitalnosti italijanskega jezika, upoštevajoč
tako sociolingvistični kot psiholingvistični vidik.
Nello svolgimento del presente lavoro si è posto
ad analisi lo stato (di salute) della lingua italiana,
nell’area confinante con lo Stato italiano, con particolare riferimento all’area capodistriana. L’analisi,
teorica ed empirica, ha preso in esame gli aspetti fondamentali della vitalità linguistica. Lo studio degli
approcci teorici ha permesso di analizzare con particolare attenzione i fattori della vitalità linguistica in
ambiente plurilingue. Considerando la complessità
del fenomeno preso in esame - che nella nostra particolarità regionale è presente nell’area territoriale della
Slovenia confinante con l’Italia - abbiamo analizzato
la vitalità della lingua italiana considerando sia l’aspetto sociolinguistico sia psicolinguistico.
V skladu z Gilesovim, Bourhisovim in Taylorjevim modelom etnolingvistične vitalnosti se razmerja
med etnolingvističnimi skupinami ne odvijajo v družbenem vakuumu. Na to vplivajo različni dejavniki,
povezani s statusom skupin in jezikov, demografske
spremenljivke in institucionalna podpora določeni
etnični skupini. Med etničnimi skupinami se vzpostavi posebno ozračje, tako na sociološki kot na psihološki ravni. Zelo pomemben je ekonomski dejavnik. Za
medetnične odnose so izrednega pomena evalvacijske
ugotovitve o socialnem statusu posameznih etničnih
skupin, kakor tudi zgodovinsko-socialni status, ki so
ga deležni jeziki znotraj in izven posameznih etničnih skupin. Fishman se je ukvarjal s problematiko
jezikov, ki jim grozi izumrtje. Predlagal je teoretsko
obravnavo za opredelitev stanja manjšinskih jezikov
in teoretski model, ki omogoča oceniti stopnjo ogroženosti določenega jezika, tako da je vpeljal koncept
Modela preusmeritve procesa opuščanja jezika.
Njegova oporna točka je medgeneracijski prenos
jezika: brez prenosa iz družine na potomce ne bi
bil noben jezik rešen pred zamenjavo. Zaradi svojih
tesnih povezav s stališči Fishmanove teorije in zaradi
svoje operativne prožnosti je bil upoštevan model Jezikovne vitalnosti in ogroženosti: nastal je kot rezultat prizadevanj, da bi oblikovali konceptualni okvir.
Za ta namen je bila izbrana skupina strokovnjakov za
ogrožene jezike v okviru enote za nesnovno kulturno dediščino pri Unescu. Zaradi prilagoditve lokalnim razmeram je bilo potrebno vključiti pristope, ki
so bili predstavljeni v Unescovem modelu, in dodatno
opredeliti 10. in 11. dejavnik. Slednja se nanašata na
odnos članov večine do manjšinskega jezika in na teritorialno razpršenost italijanskih govorcev.
Ocenjeno je bilo, da je še zlasti pomembno empi-
Secondo il modello della vitalità etnolinguistica di Giles, Bourhis e Taylor, le relazioni tra i gruppi
etnolinguistici non si attuano nel vuoto sociale. Vi incidono vari fattori legati allo status dei gruppi e delle
lingue, le variabili demografiche ed il supporto istituzionale a sostegno di un determinato gruppo etnico.
Tra i gruppi etnici s’instaura un clima particolare, sia
a livello sociologico sia psicologico. È molto rilevante l’aspetto economico. Per i rapporti interetnici sono
importantissime le considerazioni valutative sullo status sociale dei singoli gruppi etnici, come pure lo status storico-sociale assegnato alle lingue sia all’interno
sia all’esterno dei singoli gruppi etnici. Fishman, occupandosi della problematica delle lingue in pericolo
di estinzione, ha proposto una riflessione teorica per
determinare lo stato di salute delle lingue minoritarie ed ha proposto un modello teorico che permette
di valutare il grado di minaccia di estinzione di una
determinata lingua, introducendo il concetto di Modello d’inversione della deriva linguistica. Questo
ha come perno la trasmissione intergenerazionale
della lingua: senza trasmissione dalla famiglia ai
figli nessuna lingua si può considerare salva dalla
sostituzione. Per i suoi forti legami con le impostazioni alla base della teoria di Fishman è stato preso in
considerazione per la sua duttilità operativa il modello
della Vitalità della lingua e messa in pericolo: risultato dello sforzo di concettualizzazione effettuato
da un gruppo di esperti ad hoc sulle lingue in pericolo, nell’ambito dell’Unità del Patrimonio Culturale
Immateriale dell’UNESCO. L’adattamento al contesto locale è stato conseguito grazie all’integrazione
degli approcci presentati nel modello dell’UNESCO
153
e scaturito con l’individuazione dei fattori 10 e 11.
Quest’ultimi si riferiscono rispettivamente agli atteggiamenti dei membri della maggioranza nei confronti
della lingua non dominante ed alla dispersione territoriale degli italofoni.
rično preverjanje nekaterih dejavnikov kontekstualiziranega modela. To preverjanje je bilo prvikrat opravljeno s pomočjo analize domala vseh javnih ustanov
skupaj z najpomembnejšimi podjetji javnega interesa,
ki na tem območju opravljajo dejavnosti v neposrednem stiku z javnostjo. Zaradi zahtev empirične raziskave so bili oblikovani trije raziskovalni instrumenti,
ki so omogočili zbiranje podatkov z anketnim vprašalnikom, opazovalnim listom in intervjujem. Anketni vprašalnik obravnava rabo italijanskega jezika,
percepcijo, mnenje in odnos vodilnih v ustanovah in
podjetjih javnega interesa na mejnem območju z Italijo, kakor tudi izvajanje predpisov glede spoštovanja dvojezičnosti na obalnem koprskem območju. S
pomočjo opazovalnega lista so bili zbrani podatki,
ki omogočajo oceno izvajanja predpisov glede rabe
italijanskega jezika na formalni ravni, se pravi spoštovanja institucionalne dvojezičnosti na obalnem
koprskem območju. Z intervjujem pa so bile zbrane
informacije in ocene, povezane z večjezično situacijo
na Koprskem, ki so služile tudi pri sestavljanju anketnega vprašalnika.
È stato valutato di particolare importanza sottoporre a verifica empirica alcuni fattori del modello
contestualizzato. Tale verifica è stata realizzata analizzando, per la prima volta, la quasi totalità degli enti
pubblici assieme alle aziende d’interesse pubblico più
rilevanti, che espletano un’attività a diretto contatto
con il pubblico, presenti sul territorio. Per le esigenze
della ricerca empirica, sono stati costruiti tre strumenti
d’indagine, che hanno permesso di rilevare i dati con
i metodi del questionario, dell’osservazione e dell’intervista. Il Questionario indaga sull’uso della lingua
italiana, sulle percezioni, opinioni e atteggiamenti dei
dirigenti degli enti e aziende d’interesse pubblico del
territorio confinante con l’Italia, nonché sull’applicazione della normativa sul rispetto del bilinguismo per
l’area costiera del Capodistriano. Con la Griglia di
osservazione sono stati rilevati i dati che consentono di valutare l’applicazione della normativa sull’uso
della lingua italiana a livello formale, ossia come rispetto del bilinguismo istituzionale nell’area costiera
del Capodistriano. Con l’Intervista, invece, sono state raccolte informazioni e valutazioni inerenti la realtà
plurilingue del Capodistriano, che sono servite anche
per la costruzione del Questionario.
Obdelava in analiza podatkov iz empirične raziskave, zbranih s pomočjo raziskovalnih instrumentov,
skupaj s podatki, pridobljenimi z analizo različnih
vključenih virov, sta omogočili dodatno poglobljeno
obravnavo procesa opuščanja italijanskega jezika. K
temu je pripomogla tudi analiza dejavnikov Unescovega modela “Jezikovna vitalnost in ogroženost”.
Njegovo uporabo in preverjanje namreč predvideva
empirična raziskava o stanju italijanskega jezika v določenem družbenem okvirju.
L’elaborazione e l’analisi dei dati della ricerca empirica, ottenuti con i tre strumenti d’indagine,
assieme ai dati ottenuti con l’analisi delle varie fonti
consultate hanno permesso di approfondire ulteriormente l’andamento del processo della deriva linguistica della lingua italiana, mediante l’analisi dei fattori del Modello dell’UNESCO “Vitalità e messa in
pericolo della lingua”. La sua applicazione e verifica
prevede, infatti, l’indagine empirica sullo stato della
lingua in un dato contesto sociale.
Nello specifico sono stati presi in considerazione gli indici della vitalità linguistica: demografici;
d’uso della lingua italiana (domini d’uso, cambiamento dei domini e trasmissione intergenerazionale della
lingua); d’atteggiamento dei membri della maggioranza e della minoranza verso la lingua italiana; di livello
di applicazione delle leggi che tutelano l’utilizzo della
lingua italiana nelle aree bilingui del Capodistriano.
Še zlasti so bili upoštevani kazalniki jezikovne vitalnosti: demografski; raba italijanskega jezika
(domene rabe jezika, sprememba domen in medgeneracijski prenos jezika); odnos pripadnikov večine
in manjšine do italijanskega jezika); raven izvajanja
zakonov, ki ščitijo rabo italijanskega jezika na dvojezičnem območju Koprskega.
Raba in odnos do italijanskega jezika sta bila
predmet analize pri vzorcu vodilnih na Koprskem, ob
upoštevanju, da nam ta posebni segment slovensko
govoreče večine na tem prostoru lahko ponudi koristne informacije za razumevanje nekaterih vidikov,
povezanih z rabo italijanskega jezika. Podatki so bili
analizirani s “top down” pristopom in so podali infor-
L’uso e l’atteggiamento verso la lingua italia154
na sono stati analizzati su un campione di dirigenti
dell’area capodistriana, ritenendo che, questo particolare segmento della maggioranza slavofona del territorio, possa dare informazioni utili alla comprensione
di alcuni aspetti connessi all’uso della lingua italiana. I dati sono stati analizzati nell’ottica “top down”
e hanno fornito informazioni sul prestigio attribuito
alla lingua italiana a livello dirigenziale, con la conseguente influenza che ne può derivare per l’uso della
stessa.
macije o prestižu, ki ga je italijanski jezik deležen na
vodstveni ravni, in ki ima posledični vpliv na njegovo
rabo.
Teoretična in empirična analiza sta omogočili izoblikovanje Predlogov za odzivno strategijo, namenjeno ohranjanju italijanskega jezika oziroma preusmeritvi procesa opuščanja italijanskega jezika.
Dejavniki jezikovne vitalnosti so bili predstavljeni in analizirani posamezno. Podan je bil referenčni
okvir o stanju italijanskega jezika na tem območju. Okvir, ki izhaja iz predlaganega modela, služi kot
ponazoritveni list za opredelitev vrste dejavnikov, ki
– ustrezno optimizirani – lahko povečajo jezikovno
vitalnost. Vključeni so tisti dejavniki, ki omogočajo
konkretne možnosti za delovanje, kot na primer medgeneracijski prenos jezika, odnos države, manjšinski
in večinski vidiki. Niso pa vključeni demografski in
prostorski dejavniki, za katere veljajo drugi pogoji,
kot so na primer demografski trendi in urbanizacija.
L’analisi, teorica ed empirica, ha permesso di formulare delle Proposte per una Strategia d’intervento, finalizzata al mantenimento della lingua italiana,
ovvero all’inversione della deriva linguistica della lingua italiana.
I fattori della vitalità linguistica sono stati presentati e analizzati singolarmente ed è stato fornito un
quadro di riferimento sulla situazione della lingua
italiana sul territorio. Il quadro scaturito dal modello
proposto va considerato come una griglia indicativa,
utile a individuare una serie di fattori, che se adeguatamente ottimizzati possono accrescere la vitalità linguistica. Ci si riferisce a quei fattori che permettono
concrete possibilità d’intervento quali, ad esempio, la
trasmissione intergenerazionale della lingua, gli atteggiamenti governativi, della maggioranza e della minoranza. Non ci si riferisce, invece, ai fattori demografici
e spaziali che risultano sottoposti ad altri vettori quali,
ad esempio, i trend demografici e l’urbanizzazione.
Dejavniki poleg tega predstavljajo vidike jezikovne situacije, ki so med seboj združljivi, soodvisni in
povezani, pogosto v dvosmernem razmerju. Pomislimo na primer na odnos manjšine do lastnega jezika
in na spremembe domen rabe tega jezika: postopno
zmanjševanje domen rabe jezika vpliva na govorčev
odnos do jezika, po drugi plati pa je res, da pozitiven
odnos do lastnega jezika podpira ohranjanje domen
rabe jezika. Seveda je vsak ukrep v podporo jezika
potrebno skrbno pretehtati zaradi zgoraj navedenih
ugotovitev, upoštevati pa mora tudi zapleteno dinamiko zgodovinskega, socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja, ki je značilno za to območje.
I fattori, inoltre, presentano aspetti della situazione linguistica tra loro integrabili, correlabili ed
interconnessi spesso in rapporto bidirezionale. Si
pensi, ad esempio, agli atteggiamenti della minoranza
verso la propria lingua e al cambiamento dei domini
d’uso della stessa: una progressiva riduzione dei domini d’uso non può che influire sugli atteggiamenti
del parlante verso la lingua, d’altra parte, è anche vero
che un atteggiamento positivo verso il proprio idioma
favorisce il mantenimento dei domini d’uso. Naturalmente, ogni intervento a sostegno della lingua, non
solo deve essere soppesato attentamente, per le considerazioni di cui sopra, ma deve essere anche rispettoso delle complesse dinamiche storiche, sociali, economiche e culturali che sono espressione del territorio.
Na Koprskem je italijanski jezik postal manjšinski z rešitvijo spora o določitvi državnih meja med
nekdanjo Jugoslavijo in Italijo po letih pogajanj, ki
so si sledila od konca druge svetovne vojne. S prehodom Koprskega pod jugoslovansko upravo je italijanska komponenta izgubila svoj vodilni politični,
ekonomski in kulturni položaj. Na regionalni ravni
je postala manjšinska zaradi eksodusa večjega dela
italijanskega prebivalstva s tega območja. Po eksodusu je prišlo do postopnega pojava priseljevanja
prebivalstva iz koprskega zaledja na Obalo, pa tudi
priseljevanja prebivalstva iz notranjosti Slovenije in
vseh regij nekdanje Jugoslavije. Naglo spreminjanje
prebivalstva, porušenje prvotnih etničnih ravnovesij,
zgodovinski dogodki zadnjih sedemdesetih let in nova
Nell’area territoriale del Capodistriano, la lingua
italiana è diventata minoritaria con la soluzione del
contenzioso sulla delimitazione dei confini tra l’Italia
e l’ex Jugoslavia, dopo lunghi anni di trattative che si
155
državna meja v Istri med Slovenijo in Hrvaško so le
nekateri vidiki zapletenega položaja, do katerega je
prišlo. Nova geopolitična situacija je občutno vplivala
na stanje italijanskega jezika na Koprskem.
sono susseguite dalla fine della seconda guerra mondiale. Con il passaggio del territorio capodistriano
all’amministrazione jugoslava, la componente italiana ha perso la sua posizione di dominanza politica,
economica e culturale. Questa - a livello regionale
- è diventata minoritaria in seguito all’esodo di gran
parte della popolazione italiana del territorio. Dopo
l’esodo si è assistito al progressivo fenomeno di immigrazioni di popolazioni dall’entroterra capodistriano
alle località della costa, nonché all’immigrazione di
popolazioni dalle regioni continentali della Slovenia e
da tutte le regioni della Jugoslavia.
Zgodovinske posebnosti, povezane s prisotnostjo
italijanske komponente kot avtohtonega prebivalstva, ki je zgodovinsko umeščeno v ta prostor, so upoštevane v predpisih za zaščito italijanske manjšinske skupnosti. Le-ti so zajeti v ustavi, mednarodnih
ratificiranih sporazumih, zakonih in drugih odločbah
na lokalni ravni. Zaščita rabe italijanskega jezika velja
za enega izmed temeljnih instrumentov za ohranjanje
italijanskega jezika in kulture.
Il repentino cambiamento di popolazioni, lo stravolgimento degli equilibri etnici preesistenti, le vicissitudini storiche degli ultimi settant’anni, il nuovo
confine statale in Istria tra Slovenia e Croazia sono
solo alcuni aspetti della complessa situazione venutasi
a creare. La nuova situazione geopolitica maturatasi
ha inciso notevolmente sullo stato della lingua italiana
nell’area capodistriana.
Zgodovinski, socialni in kulturni vidiki so pomembni tudi za socialno-psihološko opredelitev vitalnosti italijanskega jezika. Ti vidiki poleg zakonske zaščite sicer opravičujejo ukrepe jezikovne politike za podporo rabi italijanskega jezika, ki je bistveni
del tega svojskega večjezičnega prostora.
Le peculiarità storiche della presenza della componente italiana come popolazione autoctona, storicamente sedimentata sul territorio, hanno trovato
riscontro nelle norme di tutela della componente
italiana minoritaria, sancite dalla Costituzione, dagli accordi internazionali ratificati, dalle leggi e dagli
altri provvedimenti a livello locale. La tutela dell’uso
della lingua italiana viene vista come uno degli strumenti fondamentali per la persistenza della lingua e
della cultura italiana.
Iz analize situacije na Koprskem lahko izpeljemo
ugotovitve o zelo stari italijansko govoreči populaciji,
ta vidik pa je pomemben za prenos jezika iz generacije v generacijo. Danes predstavlja dejavnik, ki
ogroža kontinuiteto samega jezika. Hkrati ga bremeni
nepovezanost prebivalstva zaradi razpršenosti poselitve – predvsem urbane – italijansko govoreče populacije, ki tudi številčno ni prav konsistentna, in urbanizacija, ki kaže, da že 11,2 % italijanskih govorcev
prebiva izven statutarno dvojezičnega območja občin
Koper, Izola in Piran127.
Gli aspetti storici, sociali e culturali sono anche
importanti per la caratterizzazione socio-psicologica
della vitalità della lingua italiana. Essi, d’altronde
legittimano, oltre alla tutela legislativa, interventi di
politica linguistica a sostegno dell’uso della lingua
italiana, parte imprescindibile della peculiarità plurilingue del territorio.
V zvezi z lokalnimi jeziki je moč ugotoviti prisotnost dvojne nestabilne diglosije med italijanskim
knjižnim jezikom in istrskim narečjem, oziroma med
slovenskim knjižnim jezikom in lokalnim slovenskim
narečjem. Smo priča kompleksnemu pojavu dvojezičnosti, ki se glede na funkcionalno hierarhizacijo med
italijanskim knjižnim jezikom in narečjem, kakor tudi
med italijanščino in slovenščino, oblikuje kot nepopolna poliglosija. Slovenski knjižni jezik predstavlja
jezik z visokim socialnim statusom, italijanski knjižni jezik pa se uporablja v zelo omejenih domenah. V
višjih domenah se uporablja slovenski knjižni jezik.
Na ulici je mogoče slišati predvsem lokalno slovensko
narečje, ki se uporablja tudi v prijateljskih, socialnih
in družinskih stikih. Istrsko narečje se uporablja samo
Nell’analisi dello scenario capodistriano emerge
una popolazione italofona molto anziana, aspetto che
è rilevante per la trasmissione della lingua da una
generazione all’altra. Oggi rappresenta un fattore
che mette a rischio la continuità della lingua stessa,
sulla quale pesa anche l’assenza di contiguità abitativa, dato l’insediamento sparso e numericamente poco
consistente, prevalentemente urbano della popolazione italofona, e l’urbanizzazione, che vede già l’11,2%
di italofoni risiedere al di fuori dal territorio statutariamente bilingue dei comuni di Capodistria, Isola e
127
156
Committee of Experts, op. cit., str. 10.
Pirano127.
z italijanskimi govorci ali pripadniki italijanske narodne skupnosti.
Per quanto riguarda le lingue locali si riscontra la
presenza di una doppia diglossia instabile, tra italiano standard e dialetto istroveneto, rispettivamente tra
sloveno standard e dialetto sloveno locale. Si assiste
al fenomeno di un bilinguismo di tipo complesso, che
viste le gerarchizzazioni funzionali tra l’italiano standard e dialetto, nonché tra italofonia e slavofonia, si
profila come poliglossia imperfetta. La lingua slovena
standard rappresenta la lingua con status sociale alto,
quella italiana standard invece viene usata in domini
molto ristretti. Nei domini alti si usa la lingua slovena
standard. Per strada si sente parlare soprattutto il dialetto sloveno locale, che viene usato anche in situazioni amicali-relazionali-familiari. Il dialetto istroveneto
si usa solo con gli italofoni o appartenenti alla CNI.
V Slovenski Istri je jezikovno prilagajanje, prvovrstni kazalnik razmerij med etničnimi skupinami,
pretežno enosmerno naravnano na slovenščino. To
dejstvo opozarja na prisotnost jezikovnega neravnovesja in razkriva socialno in kulturno neenakost med
etnijami in posledične težave večine pri ponovni opredelitvi svoje vodilne jezikovne vloge (kljub visoki
stopnji znanja italijanskega jezika, ki ga le-ta kaže)128.
V repertoarju italijanskega govorca je italijanski
knjižni jezik tisti, ki se uporablja manj in/oziroma se
uporablja poredkoma. Uporablja se samo na uradnih
prireditvah, na radiu in na televiziji in v času šolanja.
Vsa preostala ustna komunikacija italijanskih govorcev poteka v istrskem narečju.
Nestabilnost domen in funkcij, ki so lastne italijanskemu knjižnemu jeziku/istrskemu narečju, je prizadela tudi družinske domene. Glede na večjezične
kompetence italijansko govorečih se na široko uveljavlja ustna komunikacija v obeh jezikih in/ali narečjih. Oba jezika se uporabljata brez razlikovanja in ob
stalni prisotnosti “code switching” in “code mixing”.
Glede na socialno in kulturno neenakost etnij nas ti
pojavi opozarjajo na teoretično možnost, da se nahajamo v fazi, imenovani “language shift” oziroma v fazi
postopne zamenjave jezika.
Tak položaj je potrebno pripisati postopni razvodenitvi dejavnikov, povezanih s procesom socializacije v italijanskem jeziku, in deloma pojavu mešanih
zakonov, visoki stopnji socialnih stikov in prepustnosti etničnih meja med dvema avtohtonima skupinama.
Eksogamne zakonske zveze dosegajo raven približno
70 %, kar pomeni, da se sedem od desetih Italijanov
poroči s pripadnikom druge etnične skupine.
Nell’Istria slovena l’accomodamento linguistico, indicatore d’eccellenza dei rapporti tra i gruppi etnici, è orientato prevalentemente a senso unico verso
lo sloveno, fatto che evidenzia la presenza di un disequilibrio linguistico e rivela l’ineguaglianza sociale e culturale esistente tra le etnie, e la conseguente
difficoltà della maggioranza a ridefinire il suo ruolo
di dominanza linguistica (nonostante l’alto grado di
conoscenza della lingua italiana manifestato dalla
stessa)128.
Nel repertorio di un parlante italofono, l’italiano
standard è quello che viene usata di meno e/o viene
usata poco. Si usa soltanto nelle manifestazioni ufficiali, alla radio e alla televisione, e durante l’insegnamento scolastico. Tutto il resto della comunicazione
orale degli italofoni si svolge in dialetto istroveneto.
L’instabilità dei domini e delle funzioni proprie
dell’italiano standard/dialetto istroveneto hanno toccato anche i domini familiari. Vista la competenza
plurilingue degli italofoni, si sta affermando un ampio
uso della comunicazione orale in due lingue e/o dialetti. Entrambe le lingue vengono usate in modo indiscriminato, con ampia presenza di “code switching”
e “code mixing”. In presenza di un quadro di ineguaglianza sociale e culturale delle etnie, questi fenomeni
ci segnalano teoricamente che ci troviamo nella fase
di “language shift”, ossia di sostituzione o cambiamento linguistico graduale.
Glede na to, da se družba začne oblikovati že v
šolskih klopeh, ima izobraževalni vidik na večjezičnem območju izredno pomembno vlogo prav zaradi
možnosti vplivanja na vedenje in odnos obeh skupin.
Že pred nekaj leti je italijanščina v nekaterih slovenskih srednjih šolah nazadovala in prešla iz kurikuluma
obveznih predmetov med izbirne, s čemer je formalno
izgubila status jezika družbenega okolja, enakovrednega slovenščini. Kljub uspešnim prizadevanjem, da
ostane poučevanje italjanskega jezika obvezno v vseh
Tale situazione va inquadrata all’interno della
127
128
Committee of Experts, op. cit., p. 10.
Burra, op. cit., p. 293.
128
157
Burra, op. cit., str. 293.
progressiva diluizione dei fattori attinenti al processo
di socializzazione in lingua italiana e parzialmente del
fenomeno dei matrimoni misti, dell’alto livello d’incontro sociale e di permeabilità dei confini etnici tra i
due gruppi autoctoni. L’esogamia è al livello di circa
il 70%, cioè sette Italiani su dieci si sposano con l’appartenente di un altro gruppo etnico.
Considerando che la costruzione di una società
comincia dai banchi di scuola, l’aspetto dell’educazione riveste in un territorio plurilingue un ruolo di
primaria importanza proprio per la capacità di influenzare il comportamento e gli atteggiamenti di entrambi
i gruppi. Da alcuni anni in alcune scuole medie slovene l’italiano è regredito dal curricolo obbligatorio
a quello opzionale, perdendo formalmente lo status di
lingua paritaria allo sloveno caratterizzante l’ambiente sociale. Nonostante si sia riuscito comunque a mantenere l’obbligatorietà dell’insegnamento dell’italiano
in tutti gli istituti medi sul territorio nazionalmente
misto, sull’italiano va a pesare l’ingiusta collocazione nel curricolo scolastico che lo pone in diretta concorrenza con le altre materie a scelta. Pertanto, non
si può non rilevare una situazione di precarietà della
lingua italiana, a detrimento delle conoscenze linguistiche dei discenti, senza poter escludere un’erosione
dell’obbligatorietà della lingua nel prossimo futuro.
Inoltre, tale situazione comporta anche difficoltà nella
programmazione delle materie facoltative rispetto agli
istituti scolastici analoghi che operano al di fuori del
territorio nazionalmente misto.
Questo fatto, per nulla irrilevante, è un indicatore
importante dello stato effettivo delle cose in materia di
tutela dell’ambiente bilingue. Un aspetto fondamentale come l’apprendimento della lingua italiana, premessa imprescindibile per la realizzazione del bilinguismo istituzionale e informale, viene applicato con
scarsa coerenza, lacunosità e indeterminatezza anche
a livello scolastico.
Si ritiene, pertanto, vi sia una progressiva diminuzione della conoscenza della lingua italiana da
parte della popolazione locale, in particolare della
fascia giovanile. Tale presupposto è stato confermato
anche dai risultati dei test sulla conoscenza linguistica nelle scuole elementari slovene, dove l’inglese ha
fatto segnare indici di conoscenza notevolmente superiori all’italiano. Situazione che trova convalida anche
dalle ultime evoluzioni tecnologiche e dalla comunicazione in rete, che vedono una perdita di prestigio
della lingua italiana.
srednjih šolah na narodnostno mešanem območju, se
italijanski jezik nahaja v šolskem kurikulumu v neenakopravnem položaju, saj je v neposredni konkurenci z ostalimi izbirnimi predmeti. Ob tem ne moremo
zanemariti dejstva, da se italijanski jezik nahaja v negotovem položaju, kar gre na škodo jezikovnemu znanju govorcev. Prav tako ne moremo izključiti, da poučevanje italijanskega jezika v bližnji prihodnosti ne
bo več obvezno. Takšne razmere prinašajo tudi težave
pri načrtovanju izbirnih predmetov, zlasti v primerjavi
s podobnimi srednješolskimi ustanovami, ki se nahajajo izven narodnostno mešanega območja.
To dejstvo, ki nikakor ni zanemarljivo, je pomemben kazalnik dejanskega stanja na področju zaščite
dvojezičnega okolja. Bistveni vidik, kot je učenje italijanskega jezika, ki je temeljni predpogoj za izvajanje
institucionalne in neformalne dvojezičnosti, se tudi na
šolski ravni uporablja precej nedosledno, neodločno
in s pomanjkljivostmi.
Glede na to se ocenjuje, da znanje italijanskega
jezika pri lokalnem prebivalstvu postopoma upada, še zlasti pri mladostnikih. To domnevo so potrdili
tudi rezultati testiranj o jezikovnem znanju v slovenskih osnovnih šolah, kjer se pri angleščini kaže občutno višje znanje kot pri italijanščini. K navedenemu
položaju botrujeta tudi sodobni tehnološki razvoj in
komunikacija po spletu, zaradi katerih italijanski jezik
izgublja svoj prestiž.
V šolah z italijanskim učnim jezikom pa bi bile
glede na raznoliko etnično sestavo učencev potrebne
poglobljene analize in večja skrb, tako v zvezi z jezikovno politiko kot z vsebinami s področja etnične
identitete učencev. Ti pristopi pa ne smejo biti prepuščeni naključju, ravnateljevi ali celo učiteljevi volji.
Precejšnje število učencev, ki obiskujejo te šole, je
slovensko govorečih. Prihajajo tudi z različnih območij nekdanje Jugoslavije, njihovo predznanje italijanskega jezika je slabo. Ta vidik, ob pomanjkanju šolske politike za pomoč slovensko govorečim učencem,
vpliva na kakovost poučevanja italijanskega jezika.
Najbolj očitne posledice se kažejo v obliki siromašenja jezika in upada kriterijev znanja in ocenjevanja. To
problematiko bi bilo glede na njen pomen pri ohranjanju in usvajanju italijanskega jezika potrebno dodatno
temeljito preučiti.
Ministrske odločbe, ki ne upoštevajo vedno specifičnosti manjšinske in območne problematike, bodo
158
nedvomno otežile tudi samo pedagoško-didaktično
dejavnost v šolah z italijanskim učnim jezikom. Enako se bo zgodilo s poučevanjem italijanskega jezika
na nekaterih smereh v slovenskih šolah na narodnostno mešanem območju.
Zato postaja nujno potrebno ustrezno poseči v sistem vzgoje in izobraževanja, kar velja tako za šole z
italijanskim, kot tudi slovenskim učnim jezikom.
Drug pomemben vidik ohranjanja italijanskega
jezika je povezan s sredstvi množičnega obveščanja. Ugotovljeno je bilo, da je televizija daleč najbolj
priljubljen instrument za širjenje, čeprav pasivno, italijanskega jezika in kulture na tem območju. Spričo
tega ima velik pomen za ozaveščenost o njegovi prisotnosti na tem območju. Upad znanja italijanskega
jezika, ugotovljenega v starostni skupini najmlajših,
bi lahko povezali tudi z naraščanjem števila lokalnih
satelitskih in kabelskih televizijskih programov v slovenščini in/ali v drugih jezikih. Ta vidik potrebuje dodatno poglobljeno obravnavo glede svojih vplivov na
učenje jezika, ki niso del pričujoče raziskave.
Koper ima radijsko in televizijsko postajo, ki oddajata v italijanskem jeziku. Pokrivata celotno italijansko narodno skupnost, ki živi v Sloveniji in na Hrvaškem, se pravi celotno Istro in Kvarner. Različne
težave z upravljavskega in ekonomskega vidika, podrejenost pri odločanju na področju upravljanja z viri,
načrtovanju in kadrovski politiki so v zadnjem desetletju onemogočali postopno obnavljanje osebja z znanjem italijanskega jezika. Če za to ne bo pravočasno
poskrbljeno, bo pomanjkanje fluktuacije (turn-over)
zaposlenih neizogibno pripeljalo v močno krčenje obsega in kakovosti programov in torej v njihovo postopno ukinjanje. To nadalje opozarja na pomanjkanje
avtonomnosti pri odločanju ter ekonomsko-finančne
neodvisnosti italijanske129 etnične skupine, ki ju razumemo kot prizadevanje skupnosti za zaščito svojih
socialnih in kulturnih interesov.
Zakonodaja s področja pravne zaščite in zakonodaja v zvezi z načinom institucionalne rabe italijanskega jezika imata pomembno vlogo, saj zagotavljata jezikovno enakopravnost na različnih družbenih
področjih sporazumevanja: ekonomskem, socialno-kulturnem in političnem. Analiza teh vidikov je bila
opravljena na podlagi dejanske podpore, ki so je deležni italijanski govorci pri ohranjanju in rabi svojega
Nelle scuole di lingua italiana, invece, data la
variegata struttura etnica dei discenti, sarebbero necessarie analisi approfondite e una maggiore cura, sia
nei confronti della politica linguistica sia dei contenuti
connessi all’identità etnica di appartenenza dei discenti. Questi approcci, comunque, non dovrebbero essere
lasciati al caso, alla volontà del preside o addirittura
a quella del docente di turno. Una parte consistente
degli allievi che frequentano queste scuole sono slavofoni, provenienti anche dalle varie regioni dell’ex
Jugoslavia, con scarsa conoscenza pregressa della
lingua italiana. Questo aspetto, in assenza di politiche
scolastiche di sostegno per i discenti slavofoni, incide
sulla qualità dell’insegnamento della lingua italiana.
Le implicazioni più evidenti si ripercuotono sull’impoverimento linguistico e sul calo dei criteri di conoscenza e di valutazione. Tale problematica andrebbe
ulteriormente approfondita, vista la sua importanza
per il mantenimento e l’acquisizione della lingua italiana.
Le decisioni ministeriali, che non tengono sempre
in dovuta considerazione la specificità della problematica minoritaria e del territorio, vanno certamente a
pesare anche sulla stessa attività didattico-pedagogica
della scuola di lingua italiana, come pure sull’insegnamento della lingua italiana in alcuni indirizzi delle
scuole slovene del territorio nazionalmente misto.
Diventa, pertanto, fondamentale intervenire in
maniera appropriata nel sistema dell’istruzione e
dell’educazione, sia per quanto riguarda le istituzioni
scolastiche in lingua italiana sia per quelle in lingua
slovena.
Un altro aspetto rilevante per la persistenza della
lingua italiana è connesso ai mezzi di comunicazione di massa. La televisione è risultata essere di gran
lunga lo strumento preferito per la diffusione, seppure
passiva, della lingua e cultura italiana sul territorio,
avente pertanto una grande importanza per la presenza
della lingua sul territorio. Il calo di conoscenza della lingua italiana evidenziato nella fascia più giovane
potrebbe essere collegato anche all’incremento di programmi televisivi satellitari e via cavo locali sloveni
e/o in altre lingue. Questo aspetto necessità di ulteriori
approfondimenti per le sue implicazioni sull’apprendimento, che esulano dalla presente ricerca.
A Capodistria sono presenti l’emittente radiofonica e l’ente televisivo che trasmettono in lingua italiana. Essi operano in funzione di tutta la CNI resi-
129
159
V zvezi s tem glej članek: Giuricin, op. cit.
dente in Slovenia e in Croazia, vale a dire per tutta
l’Istria e il Quarnero. Le varie difficoltà di carattere
gestionale ed economico, di subalternità decisionale
in materia di gestione delle risorse, della programmazione e della politica dei quadri hanno impedito
nell’ultimo decennio di procedere al graduale rinnovo
del personale in lingua italiana. Questa mancanza di
turnover del personale, se non sarà arginata in tempo, porterà inevitabilmente ad un forte ridimensionamento dell’ampiezza e della qualità dei programmi e
quindi al progressivo smantellamento degli stessi. Ciò
evidenzia ulteriormente la mancanza d’autonomia decisionale ed economico-finanziaria del gruppo etnico
italiano129, intesa come azione della collettività protesa a tutelare i propri interessi sociali e culturali.
La normativa di tutela giuridica e quella riferita alla sola modalità d’uso istituzionale della lingua
italiana rivestono un ruolo importante, poiché garantiscono la pariteticità linguistica nelle varie sfere sociali di comunicazione: economiche, socio-culturali e
politiche. Questi aspetti sono stati analizzati in funzione dell’effettivo sostegno dato agli italofoni per il
mantenimento e l’uso della propria lingua in ambito
sociale. Per gli italofoni del Capodistriano è indispensabile affrontare con piena consapevolezza il processo
fishmaniano d’inversione della deriva linguistica.
Per questa operazione sono necessari tre presupposti:
la competenza linguistica, l’opportunità di usarla
ed il desiderio di parlare la lingua italiana.
jezika v družbenem okolju. Za italijansko govoreče na
Koprskem je nujno potrebno, da se s polno zavestjo
začne izvajati proces preusmeritve opuščanja jezika
po Fishmanu. Za ta postopek so potrebni trije osnovni
pogoji: jezikovna kompetenca, priložnost, da jezik
uporabljajo, in želja, da italijanski jezik govorijo.
Italijanski govorci obvladajo tako italijanski knjižni jezik kot istrsko narečje. Problem jezikovne kompetence se ne pojavlja, veliko bolj problematični pa so
vidiki glede priložnosti in želje po rabi italijanskega
jezika.
Priložnost za rabo italijanskega jezika izven ozke
zasebne sfere je možno formalno izvajati z uresničevanjem institucionalne dvojezičnosti. Na Koprskem
je institucionalna dvojezičnost podprta s kompleksno
zakonodajo za zaščito italijanskega jezika. Rezultati
naše empirične raziskave kažejo, da gre dejansko za
“navidezno institucionalno dvojezičnost”. Če odštejemo prometno signalizacijo, table, informacije na
okencih in urnike, napisane tudi v italijanskem jeziku,
se znajdemo pred nenadnim upadom priložnosti za
rabo italijanskega jezika. Italijansko govoreči uporabnik se mora soočati s pomanjkanjem v italijanščini napisanih obrazcev, navodil in informacij. Poleg tega pa
tudi možnost, da bi govoril v italijanščini z osebjem,
ni vedno gotova. Lahko bi rekli, da ne živi ravno v
“ozračju dvojezičnega okolja”, ampak je glede rabe
italijanščine bolj v dvoumnih in negotovih situacijah.
Večjezično znanje italijanskega govorca omogoča
hitrejšo zamenjavo italijanskega jezika v korist slovenščine, ki – kljub predpostavki o enakopravnosti
italijanskega jezika v družbenem okolju – postane tudi
za italijansko govorečega prevladujoča in pretežno
uporabljena v vseh domenah družbenega življenja.
Vendar visok delež vodilnih v ustanovah in podjetjih na Koprskem, ki je navedel, da njihovi zaposleni razumejo in/ali delno razumejo italijanski jezik,
podpira tudi naslednjo hipotezo: italijansko govoreči
imajo premajhno željo po uporabi lastnega jezika
v javnem življenju. Menimo, da na motivacijsko spremenljivko vpliva tudi kompleksna socialno-zgodovinska in socialno-psihološka situacija v tej regiji. Status
prisilne manjšine, do katerega je prišlo zaradi nove
geo-politične ureditve in s pogojenostjo po drugi svetovni vojni, je vplival na stanje in funkcije italijanskega jezika, kakor tudi na prej omenjeno malodušnost.
Vsi ti vidiki vplivajo na motivacijo italijansko govo-
Gli italofoni conoscono sia l’italiano standard sia
il dialetto istroveneto. Il problema della competenza
linguistica non si pone, ma sono molto più problematici gli aspetti dell’opportunità e del desiderio di usare
la lingua italiana.
L’opportunità di usare la lingua italiana, quando si esce dalla stretta sfera del privato, è formalmente attuabile con la concretizzazione del bilinguismo istituzionale. Nel Capodistriano, il bilinguismo
istituzionale è supportato da un complesso impianto
normativo di tutela della lingua italiana. I risultati della nostra ricerca empirica indicano che, in effetti, si
tratta di un “bilinguismo istituzionale di facciata”.
Superata la soglia della segnaletica, dell’insegna, delle informazioni agli sportelli e degli orari scritti anche in lingua italiana, ci si trova di fronte ad un calo
repentino dell’opportunità di usare la lingua italiana.
L’utente italofono si trova ad affrontare una situazio129
Si veda a riguardo l’articolo di Giuricin, op. cit.
160
rečega, ki pa bi se moral nahajati v razmerah, ko bi
na lokalni ravni lahko spontano, samoumevno in rade
volje uporabljal italijanski jezik. Percepcija o številčnosti lastne jezikovne skupine igra gotovo pomembno
vlogo, čeprav ustavni predpisi veljajo ne glede na število pripadnikov. K temu prištejmo še posebno vrednost, ki jo je moč pripisati družbenemu potrjevanju
nepisanih pravil pri jezikovnem prilagajanju. Izpostavljene problematike gotovo pomembno vplivajo na
izražanje apatije in na opuščanje rabe italijanščine pri
italijansko govorečih.
Spodbujanje in uveljavljanje dvojezičnosti kot
enakovrednega stika med etnijami se izniči pri izvajanju. Poleg na videz dvojezičnega ozračja smo tudi
priče izogibajočega obnašanja italijansko govorečih
prebivalcev, ki težijo k uporabi slovenskega jezika in
so videti manj usmerjeni v strategijo ohranjanja maternega jezika na formalni ravni. Poleg že omenjenih vzrokov socialno-psihološke narave, so vzroki za
omenjeno dvojno motnjo številni. Iskati jih je treba
v različnih segmentih izvedbene faze dvojezičnosti
na tem območju: v kriterijih za zaposlovanje v javni
upravi, v pomanjkanju minimalnih ravni zahtevanega
znanja jezika, v težavah pri pridobivanju dvojezičnega
osebja za določena dela, v neustreznosti nadzora nad
spoštovanjem predpisov in potrebnih finančnih sredstev za podporo znanja in rabe italijanščine130.
V praksi se kaže minimalno izvajanje dvojezičnosti, kjer uradna jezika na aplikativnem nivoju nimata funkcij, ki jih zagotavlja enakovredni status obeh
jezikov družbenega okolja.
ne di precarietà per gli aspetti della modulistica, delle
istruzioni e delle informazioni scritte in italiano. Inoltre, la possibilità di poter parlare sempre in italiano
con il personale non è data per certa. Come a dire che
non si vive o non ci si ritrova a vivere propriamente
“l’atmosfera di un ambiente bilingue”, ma piuttosto
una situazione di ambiguità ed incertezza per quanto
concerne l’uso della lingua italiana. La competenza
plurilingue dell’italofono agevola la sostituzione
della lingua italiana a favore di quella slovena, che
- nonostante i presupposti di pariteticità come lingua
dell’ambiente sociale accanto a quella italiana - diventa così, anche per il parlante italofono, la lingua
dominante e preponderante in tutti i domini della vita
sociale.
Tuttavia, l’alta percentuale di dirigenti, degli enti
e delle aziende del Capodistriano, che considerano
i loro dipendenti capaci di capire e/o capire parzialmente la lingua italiana depone a sostegno di un’altra
ipotesi: agli italofoni fa difetto il desiderio di usare
la propria lingua in situazioni pubbliche. Si ritiene
che sulla variabile motivazionale vada a pesare anche la complessa situazione storico-sociale e sociopsicologica della regione. Lo status di minoranza di
costrizione, dovuto al nuovo assetto geo-politico e i
condizionamenti del secondo dopoguerra, ha inciso
anche sullo stato e sulle funzioni della lingua italiana, nonché sull’atteggiamento rinunciatario prima
esposto. Tutti questi aspetti incidono sulla variabile
motivazionale dell’italofono che dovrebbe trovarsi,
invece, nella condizione di poter usare la lingua italiana a livello locale in maniera spontanea, scontata e
auspicata. La percezione della consistenza numerica
del proprio gruppo riveste sicuramente un ruolo importante, anche se le norme costituzionali sono valide indipendentemente dal numero degli appartenenti.
A questo si assomma la particolare valenza valoriale
attribuibile all’approvazione sociale delle regole non
scritte dell’accomodamento linguistico. Le problematiche evidenziate comportano inevitabilmente delle
conseguenze rilevanti sulle dichiarazioni di apatia e
di abbandono dell’uso dell’italiano riscontrate presso
gli italofoni.
La valorizzazione del bilinguismo, intesa come
incontro paritetico tra le etnie, viene vanificata nella
sua attuazione. Accanto all’atmosfera bilingue di facciata, si assiste anche alla presenza di un atteggiamento rinunciatario degli italofoni. Gli italofoni propendono all’uso della lingua slovena e sembrano essere
Zato je zelo pomemben tudi odnos večine do italijanskega jezika in do dvojezičnosti na lokalni ravni. Iz
empirične raziskave izhaja, da anketiranci na splošno
izkazujejo pozitiven odnos do dvojezičnega znanja
govorca in do dvojezičnega okolja nasploh. Ugotovljeno je bilo, da večina slovensko govorečih obvlada
in uporablja italijanski jezik v zasebnem življenju, po
potrebi pa tudi na delovnem mestu. Italijanskemu jeziku je dodeljena pragmatična vrednost: koristen je pri
delu in pri poslih. To pomeni, da ima italijanščina pomembno vlogo kot občevalni jezik in je njeno znanje
– poleg slovenščine – pomembno. Za rabo italijanskega jezika je pomembna tudi bližina Italije in možnost
vzdrževanja bolj ali manj pogostih stikov s sosednjimi
Italijani. Opazna je volja do odpiranja na ravni mede130
161
Burra, op. cit., str. 293.
meno indirizzati ad una strategia di mantenimento
della propria madrelingua sul piano formale. Accanto
alle cause di natura socio-psicologica, già evidenziate,
le ragioni di questa doppia discrasia sono molteplici.
Vanno ricercate nei vari segmenti della fase attuativa
del bilinguismo sul territorio: nei criteri d’assunzione
nella pubblica amministrazione, nella mancata qualificazione dei livelli minimi di conoscenza linguistica
richiesti, nella difficoltà di reperire personale bilingue
per determinate occupazioni, nell’inadeguatezza dei
controlli sul rispetto della normativa e degli strumenti finanziari necessari a sostegno della conoscenza e
dell’uso dell’italiano130.
tničnih odnosov, želja do dialoga in do stikov. Vse to
pa naleti le deloma na odgovore pri dejanskem uresničevanju institucionalne in neformalne dvojezičnosti.
Opazen je obstoj dvojnega oblikovanja mnenj in
odnosa anketirancev in izrazov vitalnosti italijanskega
jezika. Na eni strani se kaže pozitiven odnos do italijanskega jezika in italijanskih govorcev, obstaja predvsem pragmatičen interes za učenje italijanskega jezika in za prisotnost italijanske kulture. Prisoten je velik
konsenz za obvezno poučevanje italijanskega jezika v
šolah. Po drugi strani pa ni enako močnega odraza v
različnih družbenih okoljih. Tak primer je fakultativno
(ne več obvezno) poučevanje italijanskega jezika na
nekaterih smereh v srednjih šolah s slovenskim učnim
jezikom na narodnostno mešanih območjih. Ugotoviti
je moč, da je italijanski jezik, kljub močnemu zaščitnemu formalnemu zakonskemu kritju, med lokalnim
prebivalstvom slabše sprejet kot del skupnih družbenih dobrin131.
Iz analize izhaja, da je italijanski jezik videti bolj
kot osebno bogastvo in ne kot bogastvo na ravni
družbe. Prisotnost italijanskega jezika, uporabljenega pri funkcijah, zagotovljenih z njegovim institucionalnim statusom, v bistvu ni relevantna. Ohranjanje
tega dvoumnega položaja ima neizogibne posledice za
uporabo italijanskega jezika s strani italijanskih govorcev. Spodbuja se pojav menjavanja kodov, etnični in jezikovni mimetizem, posledično pa prihaja do
opuščanja samega jezika.
Izsledki analize so opozorili tudi na nekatere potencialno rešljive problematike na tem območju. Številni
vidiki, povezani z rabo italijanskega jezika, naletijo na
težave pri izvajanju in pri obstoju pogosto neizvajanih
ali površno izvajanih predpisov, pogosto neskladnih
in v nasprotju z enakopravnostjo jezikov. Pri soočanju
s temi problemi bo potrebno ustrezno upoštevati tiste
Agli effetti pratici emerge un’interpretazione
minimalista del bilinguismo, che sul versante applicativo vede le due lingue ufficiali non avere, come
prescritto, le funzioni garantite dallo status paritetico
di lingue dell’ambiente sociale.
Di notevole interesse appare, allora, anche l’atteggiamento della maggioranza verso la lingua italiana
e il bilinguismo a livello locale. Nella ricerca empirica
è emerso che gli intervistati manifestano, in generale,
un atteggiamento positivo nei confronti della competenza bilingue del parlante e dell’ambiente bilingue in
quanto tale. È stato rilevato che la maggioranza degli
intervistati slavofoni conosce ed usa la lingua italiana
nel privato e se necessario anche sul posto di lavoro.
Alla lingua italiana viene assegnato un valore pragmatico: è utile per il lavoro e per gli affari. Questo significa che l’italiano assume importanza per il suo ruolo di
lingua veicolare e la sua conoscenza - accanto alla lingua slovena - risulta essere importante. Per l’uso della
lingua italiana è rilevante anche la vicinanza dell’Italia e la possibilità di intrattenere relazioni più o meno
sporadiche con gli Italiani d’Italia. Si nota l’esistenza
di una volontà di apertura a livello di rapporti interetnici, di dialogo e d’incontro. Questi atteggiamenti trovano, però, solo parziale risconto nella realizzazione
effettiva del bilinguismo istituzionale e informale.
Collin H. Williams trdi, da bo v bližnji prihodnosti, glede na
evolucijske dinamike politične organizacije ozemlja, prehod z
državne na regionalno raven po eni strani jezikovni problem bolj
povezal z njegovim kontekstom, po drugi pa bi se lahko zmanjšala zanj razpoložljiva finančna sredstva. Temu procesu bodo lahko
kljubovali le tisti manjšinski jeziki, ki jih bodo varovali močni
zaščitni predpisi ali tisti, ki so že sestavni del skupnih družbenih
dobrin. Glej: Collin H. Williams, Paradigm shifts, geostrategic
considerations and minority initiatives, v “Razprave in gradivo”,
2011, str. 11. Meniva, da je analiza vitalnosti italijanskega jezika
na lokalni ravni ovrgla to trditev: tudi najboljša zaščitna zakonodaja, ki je prebivalstvo ne podpira prepričano in soudeleženo, ne
more obroditi želenega rezultata.
131
Si nota l’esistenza di una duplice configurazione tra quelle che sono le opinioni e gli atteggiamenti
degli intervistati e quelle che sono le espressioni della
vitalità della lingua italiana. Da una parte si riscontra
l’atteggiamento positivo nei confronti della lingua italiana e dei parlanti italiani ed esiste l’interesse - principalmente pragmatico - per l’apprendimento della
lingua e per la presenza della cultura italiana. Sussiste
130
Burra, op. cit., p. 293.
162
problematične vidike, ki močno vplivajo na rabo italijanskega jezika in ki jih izpostavlja Unescov model
“Vitalnost jezika in ogroženost”. Zaradi navedenega
je jasno, da ne zadošča izdelava razčlenjenega zakonskega sistema za formalno zaščito rabe italijanskega
jezika. Ta vidik lahko predstavlja le trdno izhodišče
za konkretno uresničevanje formalne in neformalne
dvojezičnosti. Če je izvajanje pomanjkljivo, ni več
osnovnih pogojev, ki bi zagotavljali spontano in vsakodnevno rabo obeh jezikovnih kodov.
Na podlagi navedenih ugotovitev je moč oceniti, da je potrjena delovna hipoteza, ki se nanaša
na položaj ogroženosti italijanščine, in da obstaja
potreba po preusmeritvi procesa opuščanja jezika.
Da bi zaustavili proces propadanja italijanskega jezika, je potrebno, oziroma nujno spodbuditi in izvajati
ukrepe za podporo in ohranjanje ter revitalizacijo
italijanskega jezika.
Omenjeni ukrepi ne morejo mimo ovir socialno-psihološke narave, na katere je opozorila ta raziskava
in ki ovirajo vzpostavljanje institucionalnega in socialnega večjezičnega okolja. Glede na obstoječo trdno
povezanost med psihološko sfero in rabo italijanskega
jezika, je potrebno poseči na raven vzgojne in šolske
politike, da bi “sprostili” zavore, ki omejujejo svobodno jezikovno izražanje v tem prostoru. Globoka zgodovinska ukoreninjenost italijanskega jezika kot jezika družbenega okolja predstavlja, za večinsko komponento, še ne izraženo potencialno prednost, kot tudi za
same italijansko govoreče, ki jo le deloma izkoriščajo.
Želeti je, da bi italijansko govoreča mladina v družbi
pogosteje uporabljala svoj jezik. Te vidike rabe italijanskega jezika na socialni ravni je potrebno primerno
usmerjati, spremljati in spodbujati s posegi, ki bodo
namenjeni promociji večjezične in večkulturne konotacije Koprskega, ki naj velja kot dediščina tega prostora v korist obeh etničnih skupnosti.
Ob zaključku je potrebno dodati, da naloga te raziskave ni predvideti bolj ali manj alarmantnih in/ali
pomirjujočih scenarijev za ohranjanje italijanskega jezika na Koprskem. Meniva pa, da sva s pomočjo analize obširno dokumentirala njegovo stanje, v podporo
zavestnemu načrtovanju za oživitev italijanskega
jezika132.
un ampio consenso per l’insegnamento scolastico obbligatorio della lingua italiana. Dall’altra parte, invece, non c’è un riscontro altrettanto marcato nei vari
ambiti sociali. Ne è un esempio l’insegnamento facoltativo (e non più obbligatorio) della lingua italiana in
alcuni indirizzi di studio delle scuole medie di lingua
slovena del territorio nazionalmente misto. Emerge
che la lingua italiana, nonostante la presenza di una
robusta copertura legislativa formale di tutela, è stata solo debolmente integrata dalla popolazione locale
come parte dei beni collettivi sociali131.
Dall’analisi si riscontra, pertanto, che la lingua
italiana sembra essere più un patrimonio a livello
personale che sociale. La presenza della lingua italiana nelle funzioni garantite dal suo status istituzionale è sostanzialmente irrilevante. Il perdurare di tale
ambiguità comporta inevitabili conseguenze per l’uso
della lingua italiana da parte degli italofoni. Vengono
favoriti fenomeni di mescolanza di codici, di mimetismo etnico e linguistico, e di conseguenza si arriva
all’abbandono della lingua stessa.
Dall’analisi, comunque, sono state evidenziate
delle problematiche potenzialmente risolvibili sul territorio. Molti aspetti legati all’uso della lingua italiana
si scontrano con difficoltà attuative, con l’esistenza di
norme legali spesso disattese o interpretate in modo
sommario, con scarsa coerenza e spesso discordanti
e contrarie ai presupposti di pariteticità delle lingue.
Nell’affrontare questi problemi sarà necessario prendere in dovuta considerazione quegli aspetti problematici che incidono notevolmente sull’uso della lingua
italiana e che sono stati evidenziati dal modello della
“Vitalità della lingua e messa in pericolo” dell’UNESCO. Per i motivi addotti, appare evidente che non
è sufficiente la messa a punto di un articolato sistema normativo di tutela formale dell’uso della lingua
131
Collin H. Williams afferma che date le dinamiche evolutive
di organizzazione politica del territorio, nel prossimo futuro, il
passaggio dal livello statale a quello regionale se, da una parte,
renderà il problema linguistico più attinente al suo contesto,
dall’altra potrebbe anche ridurre l’ammontare delle risorse
disponibili per esso. A questo processo potranno resistere solo le
lingue minoritarie coperte da robuste legislazioni di tutela o da
quelle che sono già state integrate come parte dei beni collettivi
sociali. In Collin H. Williams, Paradigm shifts, geostrategic
considerations and minority initiatives, in “Razprave in gradivo”,
2011, p. 11. Riteniamo che l’analisi della vitalità della lingua
italiana a livello locale vada a confutare tale assunto: anche
la migliore legislazione di tutela, se non sostenuta in maniera
convinta e partecipata dalla popolazione, non può produrre il
risultato desiderato.
Glede na zelo velik obseg razpoložljivih podatkov in na omejeni prostor, ki je na voljo za predstavitev, predlagava dodatno
poglobljeno obravnavo podatkov, ki so bili zbrani z empirično
raziskavo.
132
163
italiana. Questo aspetto può rappresentare, qualora
coerentemente applicato, solo una solida piattaforma
per la realizzazione concreta del bilinguismo formale
e informale. Se l’applicazione è manchevole vengono
a mancare i presupposti che garantiscono l’uso spontaneo e quotidiano di entrambi i codici linguistici.
Alla luce delle considerazioni esposte si valuta
confermata l’ipotesi di lavoro, inerente la situazione
di messa in pericolo della lingua italiana e l’esigenza
d’inversione del processo di deriva linguistica. Per
contrastare il processo di decadimento della lingua
italiana emerge la necessità, o meglio l’urgenza, di
promuovere e realizzare interventi di supporto per
il mantenimento e la rivitalizzazione della lingua
italiana.
Tali interventi non possono prescindere dalla
rimozione degli ostacoli di natura socio-psicologica
evidenziati con la presente ricerca e che si frappongono
alla realizzazione di un ambiente istituzionale e sociale
linguisticamente plurale. Visto il forte collegamento
esistente tra la dimensione psicologica e l’uso della
lingua italiana è necessario intervenire a livello di
politiche educative e scolastiche per “sbloccare” i freni
inibitori che condizionano la libera manifestazione
linguistica sul territorio. Il profondo radicamento
storico della lingua italiana, quale lingua dell’ambiente
sociale, rappresenta per la componente maggioritaria
un vantaggio potenziale rimasto ancora inespresso,
come per gli stessi italofoni che ne fanno solo un
uso parziale. È auspicabile che i giovani italofoni
usino di più la lingua italiana nel sociale. Questi
aspetti dell’uso della lingua italiana a livello sociale
vanno opportunamente indirizzati, seguiti e stimolati
con interventi propositivi nella promozione della
connotazione plurilingue e pluriculturale dell’area
capodistriana, intesa come patrimonio del territorio ed
a beneficio di entrambe le comunità etniche.
Concludendo, non è compito della presente
ricerca ipotizzare scenari più o meno allarmanti e/o
rassicuranti sulla persistenza della lingua italiana nel
Capodistriano. Si ritiene, invece, di aver ampiamente
documentato il suo stato di salute attraverso un’analisi
ragionata a sostegno di una progettualità consapevole
per la rivitalizzazione della lingua italiana132.
132
Considerata l’enorme quantità di dati ancora a disposizione,
riteniamo rilevante proporre ulteriori approfondimenti dei
risultati ottenuti con la ricerca empirica.
164
PROPOSTE PER UNA STRATEGIA
D’INTERVENTO
A FAVORE DELLA LINGUA ITALIANA
NEL CAPODISTRIANO
PREDLOGI ZA ODZIVNO STRATEGIJO
V PRID ITALIJANSKEGA JEZIKA NA
KOPRSKEM
Viste le premesse e le considerazioni esposte nelle Conclusioni finali, che delineano una situazione di
deriva linguistica per la lingua italiana nell’area
costiera del Capodistriano, è stata individuata una
serie di settori prioritari d’intervento, a favore della
rivitalizzazione della lingua italiana. Le modalità e i
contenuti d’intervento vanno promossi e concettualizzati dagli esperti del settore.
La proposta si avvale anche delle esperienze già
avviate e attuate con successo da altre realtà regionali,
nonché dei risultati della ricerca teorica ed empirica.
A livello di proposte concrete ci sembrano rilevanti le
esperienze dei Paesi Baschi, del Galles, della Scozia e
dell’Irlanda.
Consideriamo sia fondamentale agire partendo da
una pianificazione programmatica e relativa concretizzazione ben strutturata nei vari settori d’intervento. Il Modello dell’UNESCO della vitalità e messa
in pericolo della lingua italiana, opportunamente contestualizzato all’area costiera del Capodistriano, ci indica che, allo stato attuale, esistono ancora i margini
per un intervento efficace. In tal senso è fondamentale
una presa di coscienza e responsabilizzazione innanzitutto della componente italofona, nonché di quella
maggioritaria.
Glede na uvodne ugotovitve in razmišljanja v Zaključkih, ki označujejo razmere, v katerih prihaja
do opuščanja italijanskega jezika na obalnem območju Kopra, je bila določena vrsta prednostnih odzivnih področij v prid oživitve italijanskega jezika.
Načine in vsebine ukrepov pa morajo spodbujati in
konceptualizirati strokovnjaki s tega področja.
Predlog uporablja tudi izkušnje, ki so jih uspešno
začeli in izpeljali v regionalnih skupnostih, ter rezultate teoretičnih in empiričnih raziskav. Glede konkretnih predlogov se nama zdijo pomembne izkušnje, ki
so jih pridobili v Baskiji, Walesu, na Škotskem in na
Irskem.
Meniva, da je bistveno začeti s programskim
načrtovanjem in ustrezno dobro strukturiranim
uresničevanjem na različnih področjih ukrepanja.
Ustrezno kontekstualiziran Unescov model vitalnosti in ogroženosti italijanskega jezika na obalnem
območju Koprskega kaže, da v sedanjih razmerah še
obstajajo možnosti za učinkovit poseg. V tej smeri je
bistvenega pomena ozaveščanje in stopnjevanje odgovornosti predvsem med italijansko govorečo in večinsko komponento.
V nadaljevanju so navedeni predlogi za odzivno
strategijo v prid italijanskega jezika, ki so razvrščeni
po prednostnih področjih ukrepanja:
Di seguito sono esposte le proposte per una Strategia d’intervento a favore della lingua italiana raggruppate per settori prioritari d’intervento:
1) Prenos italijanskega jezika v jezikovno mešanih
družinah – zgodnje ukrepanje
1) Trasmissione della lingua italiana nelle famiglie
linguisticamente miste - intervento precoce
Poskrbeti je potrebno za zgodnje ukrepanje, naravnano v utrjevanje diglosije ali bolje, veljavne poliglosije, oziroma usmerjeno v ohranjanje bogate jezikovne dediščine kot izraza lokalne italofonije.
Va realizzato un intervento precoce mirato a stabilizzare la diglossia o, meglio, la poliglossia vigente,
ossia mirato al mantenimento nello specifico del ricco
patrimonio linguistico quale espressione dell’italofonia locale.
A tal fine, vanno promossi programmi di sensibilizzazione linguistica, rivolti a tutta la popolazione, e, in primo luogo al personale nelle cliniche
ostetriche, nei vari servizi di assistenza sanitaria
o paramedici, nei servizi di logopedia e psicoterapeutici. I programmi prevedono la distribuzione di
V ta namen je potrebno spodbujati programe za
jezikovno ozaveščanje, namenjene celotnemu prebivalstvu in predvsem osebju v porodnišnicah, različnim zdravstvenim in paramedicinskim službam,
logopedom in psihoterapevtom. Programi predvidevajo razdeljevanje informativnega gradiva133 in sveto133
Za dvojezične publikacije, ki bi lahko služile kot informacija,
ter pri ozaveščanju o dvojezičnosti, je na voljo delo Susanne
165
materiali informativi133 e servizi di consulenza a domicilio, sia nella fase prenatale sia nei primi anni di
vita del bambino. I destinatari sono le famiglie linguisticamente miste dell’area capodistriana, che vanno
motivate a trasmettere ai figli la lingua italiana nella
variante dialettale e in quella standard.
Vanno coinvolte pure le famiglie non italofone
con lo scopo di sensibilizzarle all’importanza
della presenza della lingua italiana, quale lingua
caratterizzante l’ambiente storico e sociale in cui
vivono. Viene prospettata loro la possibilità di
essere informati sulle possibilità aperte ai bambini di
apprendere la lingua italiana e usarla in società.
Programmi di questo tipo, finalizzati al sostegno
linguistico, su base volontaria, vengono già applicati
con successo in paesi quali il Galles134, i Paesi Baschi
e l’Irlanda.
vanje na domu, tako v prenatalni fazi kot v prvih letih
otrokovega življenja. Namenjeni so jezikovno mešanim družinam na Koprskem, ki naj bodo motivirane
za prenos italijanskega jezika v narečni in knjižni različici na potomce.
Vključiti je potrebno tudi družine, ki ne govorijo
italijanščine, da bi jih ozaveščali o pomenu prisotnosti
italijanskega jezika kot opredeljujoče lastnosti zgodovinskega in družbenega okolja, v katerem živijo.
Predstavljena jim je možnost informiranosti o možnostih, da se otroci naučijo italijanskega jezika in ga
uporabljajo v družbi.
Tovrstni programi, namenjeni jezikovni podpori
na prostovoljni bazi, se že uspešno uporabljajo v Walesu134, Baskiji in na Irskem.
2) Izobraževanje, vzgoja in izvenšolska raba italijanskega jezika
2) Istruzione, educazione e uso extrascolastico della
lingua italiana
Na tem področju, povezanem z izobraževanjem
mladih generacij, je pomembno ovrednotiti vsebine,
ki spodbujajo vrednote medetničnega sožitja. Spodbujati in podpirati je potrebno srečanja med italijansko in slovensko govorečimi, sprejemanje različnosti
in medsebojno spoznavanje, saj je tako moč odpraviti
ovire, ki pogojujejo svobodno jezikovno izražanje na
tem območju.
In questo settore, legato alla formazione delle
giovani generazioni, è importante valorizzare i
contenuti che promuovono i valori della convivenza
interetnica. Vanno incentivati e promossi incontri tra
italofoni e slavofoni, l’accoglimento delle diversità
e la reciproca conoscenza, in modo da eliminare le
barriere che condizionano la libera manifestazione
linguistica sul territorio.
Nelle scuole con lingua d’insegnamento italiana
va elevato il livello qualitativo dell’insegnamento
della lingua italiana. Gli alunni slavofoni, con scarsa
V šolah z italijanskim učnim jezikom je potrebno dvigniti kakovostno raven poučevanja italijanskega
jezika. Slovensko govorečim učencem s slabim znanjem ali brez predhodnega znanja italijanskega jezika
je potrebno ponuditi dodatno pomoč. Pri teh učencih
je potrebno oceniti tudi možnost uvedbe učnih vsebin
v njihovem maternem jeziku že zgodaj, ko začenjajo
Per le pubblicazioni bilingui, che potrebbero assolvere al compito informativo e di sensibilizzazione sul bilinguismo, ci si può
rifare al lavoro di Susanna Pertot, realizzato anch’esso nell’ambito del progetto JEZIKLINGUA. Si veda: Susanna Pertot, L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, Associazione temporanea di
scopo Jezik-Lingua, Trieste 2011.
134
Si veda a riguardo il lavoro svolto dai “TWF”, che significa
“crescita” in lingua gallese, le lettere della parola in inglese
stanno anche per “Taking Welsh to Families”. Nel Galles,
attraverso questo progetto, i genitori vengono informati sui
vantaggi connessi all’uso precoce di due lingue in famiglia e
ricevono consigli su come crescere i figli in modo bilingue. Gli
operatori del TWF lavorano a stretto contatto con le cliniche
ostetriche e gli enti di assistenza sanitaria. Forniscono sessioni
di supporto per i genitori ed i loro bambini. Le donne incinte o
quelle che hanno appena partorito usufruiscono di consigli sulle
risorse utili a disposizione, come libri e CD, e viene offerto loro
materiale informativo a titolo gratuito. In: http://www.twfcymru.
com/English/Pages/home.aspx (consultato il 21.2 2012).
133
Pertot, prav tako izvedeno v sklopu projekta JEZIKLINGUA.
Glej: Susanna Pertot, L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso,
Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trieste 2011.
134
V povezavi s tem glej delo, opravljeno s strani “TWF”, ki v
galščini pomeni “rast”, črke angleške besede pa so tudi kratica
za “Taking Welsh to Families”. V Walesu starše informirajo o
prednostih, povezanih z zgodnjo rabo dveh jezikov v družini, in
jim posredujejo informacije o vzgoji otrok na dvojezičen način.
Centri TWF delujejo v tesnem stiku s porodnišnicami in zavodi
za zdravstveno pomoč. Pripravljajo predavanja za pomoč staršem
in otrokom. Nosečnicam in porodnicam posredujejo nasvete o
razpoložljivih sredstvih, kot so knjige in zgoščenke, nudijo pa jim
tudi brezplačna informativna gradiva. Na: http://www.twfcymru.
com/English/Pages/home.aspx (citirano 21.2 2012).
166
svojo šolsko pot, tako da spodbujamo nadaljnje učenje
italijanskega jezika.
o senza conoscenza pregressa della lingua italiana,
vanno aiutati con interventi di sostegno aggiuntivi.
Per questi alunni va valutata anche la possibilità di
introdurre contenuti d’insegnamento nella loro lingua
materna già in età precoce, quando cioè iniziano il
loro percorso di scolarizzazione, in modo da favorire
l’acquisizione successiva della lingua italiana.
Va incentivata, inoltre, la creazione di una
cultura giovanile e di un network d’uso informale
della lingua italiana basato, a livello organizzativo
e programmatico, sul modello d’insegnamento
extrascolastico del basco ULIBARRI135. A queste
iniziative possono aderire tutte le scuole elementari e
medie dell’area capodistriana.
Nelle scuole con lingua d’insegnamento
slovena vanno promossi diversi modelli di studio
della lingua italiana136. L’applicazione va promossa
in maniera graduale. Per i vari contenuti di studio, la
lingua italiana va vista come mezzo e non come fine,
poiché “deve passare come non marcato il fatto che si
utilizzi il codice di minoranza per insegnare, poniamo,
la chimica e la matematica”137.
Vanno promossi Festival itineranti in lingua
italiana e nelle varianti dialettali locali di artisti
delle arti visive e dello spettacolo, miranti sia a
coinvolgere le comunità locali toccate dall’iniziativa
sia ad accrescere la consapevolezza del patrimonio
linguistico degli italofoni.
Vanno organizzate colonie estive e/o soggiorni
prolungati per gli alunni delle scuole con lingua
d’insegnamento italiana e per quanti desiderano
immergersi in un contesto sociale in lingua italiana. I
contenuti sono rivolti ai ragazzi delle scuole elementari
e/o medie di tutto il territorio istriano che desiderano
sperimentare un’immersione linguistica in contesti
sociali dove la lingua italiana è usata in modo naturale
nella quotidianità. Queste iniziative, già sperimentate
Spodbujati je potrebno tudi oblikovanje mladinske kulture in omrežje neformalne rabe italijanskega jezika, ki bo na organizacijski in programski ravni
temeljila na modelu izvenšolskega učenja baskovskega jezika ULIBARRI135. K tem pobudam lahko pristopijo vse osnovne in srednje šole s Koprskega.
V šolah s slovenskim učnim jezikom je potrebno spodbujati različne modele učenja italijanskega
jezika136. Uporabo je potrebno spodbujati postopoma.
Za različne učne vsebine je treba na italijanski jezik
gledati kot na sredstvo in ne kot na cilj, ker “mora biti
nepoudarjeno dejstvo, da se uporablja kodeks manjšine za poučevanje, denimo, kemije in matematike”137.
Spodbujati je treba potujoče festivale italijanskega jezika in lokalnih narečnih različic, kjer bodo nastopali upodabljajoči umetniki in igralci. Ti dogodki
naj bodo usmerjeni v vključevanje lokalnih skupnosti,
ki jim je dogodek namenjen, pa tudi v krepitev zavesti
o jezikovni dediščini italijansko govorečih prebivalcev.
Organizirati je potrebno poletne kolonije in/ali
podaljšano bivanje za učence iz šol z italijanskim učnim jezikom in za vse, ki se želijo poglobiti v družbeni
kontekst v italijanskem jeziku. Vsebine so namenjene
osnovnošolcem in/ali srednješolcem celotnega istrskega prostora, ki si želijo jezikovnega poglabljanja
v družbene kontekste, kjer se italijanski jezik uporablja naravno, v vsakdanjem življenju. Te pobude, ki
so bile že preizkušene na anglosaksonskem ozemlju,
imajo namen spodbujati uporabo in neformalno učenje manjšinskega jezika. Za te pobude je potrebno aktiviranje lokalnih manjšinskih organizacij. V istrskem
kontekstu je potrebno aktivno vključevanje italijansko
govorečih prebivalcev, tako na ravni predlogov kot
Si veda: http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/
contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf (consultato il 21.3.2012).
136
Per maggiori informazioni si veda: http://www.issirfa.cnr.
it/965,949.html (consultato il 21.3. 2012). Si veda a sostegno
della proposta: Sonja Novak Lukanovič, Nives Zudič Antonič e
Štefan István Varga, Vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih
območjih v Sloveniji, in: J. Krek e M. Metljak (cur.), Bela knjiga
o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011. Zavod za
šolstvo narodnosti, Lubljana 2011. Disponibile su: http://www.
belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf (consultato il 21.3.2012).
137
Dell’Aquila e Iannaccaro, op. cit., p. 120.
135
135
Glej na: http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/
contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf (citirano 21.3.2012).
136
Za več informacij glej: http://www.issirfa.cnr.it/965,949.html
(citirano 21.3. 2012). V podporo pobudi glej: Sonja Novak Lukanovič, Nives Zudič Antonič in Štefan István Varga, Vzgoja in
izobraževanje na narodno mešanih območjih v Sloveniji, v: J.
Krek in M. Metljak (ur.). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v
Republiki Sloveniji 2011. Zavod za šolstvo narodnosti, Lubljana
2011. Na voljo na: http://www.belaknjiga2011.si/pdf/resitve%20
pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf (citirano 21.3. 2012).
137
Dell’Aquila in Iannaccaro, op. cit., str. 120.
167
nell’area anglosassone, si prefiggono di incoraggiare la
mobilitazione e l’apprendimento informale della lingua
minoritaria. Le iniziative necessitano dell’attivazione
delle locali organizzazioni minoritarie. Per il contesto
istriano è necessario il coinvolgimento attivo dei
residenti italofoni, sia a livello di proposte sia come
risorsa umana del territorio.
človeških virov na tem območju.
3) Javna uprava
Na institucionalni ravni je potrebno ustrezno uresničevati predpise za zaščito rabe italijanskega jezika
v različnih domenah javnega sektorja, s posebnim poudarkom na ustanovah lokalne uprave in v službah
javnega sektorja, namenjenih občanom.
Če vzamemo za zgled valižanski primer, je treba ustanoviti novo javno ustanovo, odgovorno za
upravljanje in izvajanje predpisov o institucionalni
rabi italijanskega jezika. Ta nova ustanova mora biti
upravno in funkcionalno večstranska. Ena od njenih
poglavitnih nalog naj se nanaša na preverjanje in neposredni nadzor izvajanja predpisov o rabi italijanskega jezika v ustanovah javne uprave. Nova ustanova ima naslednje pristojnosti: vzpostavljanje stikov z
javnimi ustanovami in sprejemanje pravilnikov o
izvajanju in uporabljanju predvidenih ukrepov138;
obravnavanje pritožb odgovornih v javnih ustanovah in uporabnikov glede morebitnega neizpolnjevanja zahtev; preiskovanje in ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in/ali malomarnosti; seznanjanje pristojnih nadzornih oblasti z neizvajanjem
predpisov glede rabe italijanskega jezika.
3) Amministrazione pubblica
Vanno implementate adeguatamente, a livello
istituzionale, le norme di tutela sull’uso della lingua
italiana nei vari domini del settore pubblico, con particolare riferimento agli enti dell’amministrazione
locale ed ai servizi del settore pubblico rivolti ai
cittadini.
Prendendo spunto dall’esempio gallese, va creata
una nuova struttura pubblica responsabile della gestione ed applicazione della normativa sull’uso istituzionale della lingua italiana. Questa nuova struttura
deve essere amministrativamente e funzionalmente
multiforme. Una delle sue mansioni principali riguarda la verifica ed il controllo diretto dell’applicazione
della normativa sull’uso della lingua italiana negli enti
della pubblica amministrazione. Questa ha le seguenti competenze: relazionarsi con gli enti pubblici e
approvare i regolamenti d’esecuzione e d’attuazione delle misure previste138; gestire i reclami dei
responsabili degli enti pubblici e dell’utenza per
eventuali inadempimenti; condurre investigazioni,
in modo da accertare se vi sono delle manchevolezze e/o negligenze; segnalare alle autorità di controllo competenti la mancata applicazione della normativa sull’uso della lingua italiana.
4) Razvoj gospodarstva
Il settore economico è uno dei segmenti chiave
della società. L’uso della lingua italiana in questo
contesto è rilevante per lo sviluppo degli atteggiamenti
nei confronti della lingua italiana e per il suo uso nella
quotidianità.
Va introdotto un “Regolamento d’esecuzione e
attuativo”, in merito all’uso della lingua italiana
Gospodarsko področje je eno od ključnih segmentov družbe. Raba italijanskega jezika v tem kontekstu
je pomembna za razvoj odnosa do italijanskega jezika
in njegove rabe v vsakdanjem življenju.
Glede rabe italijanskega jezika v gospodarskih
podjetjih je potrebno uvesti “Pravilnik o izvajanju
in izvrševanju” – po zgledu tistega, ki je predlagan
za javni sektor. Omenjeni pravilnik naj nudi podporo
podjetjem pri prevajanju in pravilni uporabi terminologije, pri čemer je potrebno oceniti tudi potrebo po
strokovnih tečajih italijanščine. Pristop k pobudi je
138
Sul funzionamento della stessa si vedano le priorità conferite
alla gallese “Language Board” dalla legge del 1993 (Welsh
language Act). Dal 1993 il “Language Board” gallese ha
approvato oltre 550 regolamenti d’esecuzione ed attuazione delle
misure previste sulla lingua gallese. Si veda a riguardo: http://
www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welshlanguage-2009.pdf (consultato il 11.3.2012).
138
O njenem delovanju glej prioritete, ki jih valižanskemu “Language Board” nalaga zakon iz leta 1993 (Welsh language Act).
Od leta 1993 je valižanski “Language Board” potrdil več kot 550
pravilnikov o izvajanju in izvrševanju ukrepov v zvezi z valižanskim jezikom. Glej tudi: http://www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welsh-language-2009.pdf (citirano
11.3.2012).
4) Sviluppo dell’economia
168
prostovoljne narave. Vsako podjetje, ki pristopi, namesti nalepko/plakat z logotipom. To vsakomur omogoča, da z lahkoto najde podjetje, ki podpira uporabo
italijanskega jezika. Iskanje je mogoče olajšati tudi
preko spletne strani, kjer so prisotna vsa podjetja,
ki so pristopila k omenjeni pobudi. To bi omogočilo
oblikovanje mreže podjetij, ki uporabljajo italijanski jezik, in ponudilo dodatno marketinško orodje ter
tako omogočilo iskanje tudi potencialnim italijanskim
poslovnim partnerjem in povečalo gospodarski pomen
italijanskega jezika.
nelle aziende del settore economico - sulla falsariga
di quello proposto per il settore pubblico - che
offra sostegno alle aziende per la traduzione e l’uso
appropriato della terminologia, valutando anche la
possibilità di attivare corsi professionali d’italiano.
L’adesione all’iniziativa è di tipo volontario. Ogni
azienda che aderisce espone l’adesivo/poster con il
logo. Questo permette a chiunque di trovare facilmente
l’azienda che sostiene l’uso della lingua italiana. La
ricerca può essere agevolata anche attraverso un sito
web dove sono presenti tutte le aziende che aderiscono
all’iniziativa. Questo permetterebbe la creazione del
network d’aziende che usano la lingua italiana
e fornirebbe un ulteriore strumento di marketing,
facilitando la ricerca anche da parte di potenziali
partner commerciali d’Italia e aumentando lo status
economico della lingua italiana.
5) Posegi v organizacijsko in programsko strukturo sredstev množičnega obveščanja
Prisotnost italijanskega jezika je treba ohraniti in
še povečati na področju novih tehnologij.
Smernice za bodoči razvoj na tem področju je
potrebno vključiti v vzgojo, v družbeno delovanje in
v zadeve, povezane z zaposlovanjem, tako da bodo
postale učinkovito komunikacijsko sredstvo. Mladi so
bistvena ciljna publika za promocijo vrednot jezika. V
ta namen je potrebno izvajati in financirati prevajanje
na spletnih platformah – na informacijskih spletnih
straneh in na družabnih omrežjih. To bo mladim omogočalo, da bodo sodelovali v prostoru, ki jim je namenjen, ki so ga predlagali in ustvarili sami in bo imel
skupne vsebine ter vire, pri čemer bodo uporabljali
italijanski jezik. Izvajati je potrebno turn-over politiko in izbiro kadrov s ciljem ohranjanja programov v
italijanščini na koprskem radiu in televiziji.
5) Interventi nella struttura organizzativa e programmatica dei mezzi di comunicazione di massa
Va mantenuta ed aumentata la presenza della
lingua italiana nel settore delle nuove tecnologie.
Le linee di sviluppo futuro in questo settore
vanno incorporate nelle pratiche educative, sociali e
legate al lavoro, in modo da diventare un mezzo di
comunicazione efficace. I giovani sono un target
fondamentale per la promozione del valore della
lingua. A tal fine, va attuata e finanziata la traduzione
delle piattaforme sul web - siti informativi, siti di
condivisione e social network. Ciò permetterà ai
giovani d’interagire in uno spazio a loro dedicato,
proposto e realizzato da loro stessi, con contenuti e
risorse da condividere, usando la lingua italiana. Va
attuata una politica di turnover e selezione dei quadri,
funzionale al mantenimento dei programmi in lingua
italiana di TV e Radio Capodistria.
6) Pobude transverzalne narave na ravni medetničnih odnosov
6) Iniziative di carattere trasversale a livello di
rapporti interetnici
Podpirati je potrebno promocijo in uresničevanje
pobud družbeno-kulturne in družbeno-ekonomske
narave, ki spoštujejo enakopravno rabo italijanskega in slovenskega jezika.
Kot svetujeta Grin in Vaillancourt, se je potrebno
izogibati procesom, ki so vodeni izključno od zgoraj:
podpirati je potrebno pobude na ravni civilne družbe,
s posebnim poudarkom na razmerju stroški-koristi139.
Va favorita la promozione e la realizzazione
di iniziative di carattere socio-culturale e socioeconomico che rispettano l’uso paritetico della
lingua italiana e della lingua slovena.
Come suggeriscono Grin e Vaillancourt sono
da evitare processi guidati esclusivamente dall’alto:
vanno favorite iniziative a livello di società civile, con
particolare attenzione al rapporto costi-benefici139.
139
Grin e Vaillancourt, op. cit., pp. 43-65.
139
169
Grin in Vaillancourt, op. cit., str. 43-65.
7) Legislazione a sostegno delle iniziative proposte
nella strategia
7) Zakonodaja v podporo predlaganim strateškim
pobudam
Va migliorata ed implementata la legislazione
connessa allo status della lingua italiana, intesa come
lingua dell’ambiente sociale.
Questa va inquadrata all’interno della massima
decentralizzazione del territorio nazionale, attribuendo alle autonomie locali competenze speciali, attraverso la devoluzione dei poteri dal livello nazionale a
quello regionale. Tra le varie configurazioni territoriali possibili suggeriamo la costituzione di una Regione
a Statuto speciale, comprendente gli attuali comuni
di Capodistria, Isola e Pirano. Il modello regionale che
corrisponde meglio alla realtà regionale del Capodistriano è quello dell’autonomia basca e parzialmente
quello gallese. Inizialmente, vanno attribuite competenze speciali in almeno due settori: amministrativo
ed educativo. In un secondo tempo vanno allargate al
settore linguistico e, progressivamente, a quello economico (sistema di finanziamento speciale sul modello basco)140.
Per la realizzazione concreta del nuovo impianto
legislativo di strategia linguistica a livello regionale
è necessario il coinvolgimento attivo dei comuni di
Capodistria, Isola e Pirano, nonché della comunità
italiana residente sul territorio: le finalità della strategia linguistica si riferiscono alla messa a punto di
un sistema normativo che tuteli lo status della lingua
italiana e che garantisca la sua messa in pratica sul
territorio.
A tale scopo va emanata una Legge sull’uso della lingua italiana, che prenda spunto dal disegno di
legge gallese “Welsh language act”141. Questa legge
conferisce ad un nuovo organismo, istituito come ente
pubblico non ministeriale su modello del “Welsh
language board”, le competenze esposte nei vari settori d’intervento142.
Izboljšati in implementirati je potrebno zakonodajo, povezano s statusom italijanskega jezika kot jezika
družbenega okolja.
Vključiti jo je potrebno v maksimalno decentralizacijo nacionalnega ozemlja in lokalnim avtonomijam dodeliti posebne pristojnosti preko prenosa
pooblastil iz nacionalne na regionalno raven. Med
različnimi možnimi ozemeljskimi konfiguracijami
svetujemo ustanovitev Regije s posebnim statutom,
ki naj bi obsegala sedanjo koprsko, izolsko in piransko občino. Regionalni vzorec, ki še najbolj ustreza
regionalnim razmeram na Koprskem, je baskovska in
deloma valižanska avtonomija. Najprej naj se dodelijo posebne pristojnosti na najmanj dveh področjih:
upravnem in izobraževalnem. Pozneje naj bi se širile
še na jezikovno in postopoma še na gospodarsko področje (sistem posebnega financiranja po baskovskem
vzorcu)140.
V konkretno realizacijo nove zakonodajne podlage za jezikovno strategijo na regionalni ravni je potrebno aktivno vključiti koprsko, izolsko in piransko
občino ter italijansko skupnost, ki prebivajo na tem
območju: cilji jezikovne strategije se nanašajo na pripravo zakonskega sistema, ki naj ščiti status italijanskega jezika in ki naj zagotavlja njegovo praktično
uporabo na tem prostoru.
V ta namen bi bilo potrebno izdati Zakon o
uporabi italijanskega jezika, ki naj se zgleduje po
valižanskem zakonskem predlogu “Welsh language
act”141. Ta zakon daje novemu telesu, t.j. javni neministrski ustanovi po zgledu “Welsh language board”,
pristojnosti, ki so porazdeljene po različnih področjih142 ukrepanja.
Si veda a riguardo la formulazione dell’autonomia basca.
In:http://www.basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/
informacion/estatuto_guernica/en_455/adjuntos/estatu_i.pdf
(consultato il 21.3.2012).
141
http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents (consultato il 12.2.2012).
142
Per una breve sintesi della storia e del ruolo dell’Ente si veda:
Colin H. Williams, Language revitalization-Policy and planning
in Wales, University of Wales press, Cardiff 2000, pp. 83-116.
140
140
Glej formulacijo o baskovski avtonomiji. Na: http://www.
basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/informacion/estatuto_
guernica/en_455/adjuntos/estatu_i.pdf (citirano 21.3.2012).
141
http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents (citirano 12.2.2012).
142
Za povzetek zgodovine in vloge te ustanove, glej: Colin H.
Williams, Language revitalization-Policy and planning in Wales,
University of Wales press, Cardiff 2000, str. 83-116.
170
ALLEGATI
PRILOGE
1. Il questionario
1. Anketni vprašalnik
2. La griglia di osservazione Progetto JEZIKLINGUA
2. Opazovalni list projekta JEZIKLINGUA
3. Intervista progetto Progetto JEZIKLINGUA
3. Intervju projekta JEZIKLINGUA
171
QUESTIONARIO
“Comprendere in che modo viene compresa e presentata la lingua italiana in Slovenia”
Nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Slovenia-Italia 2007-2013 - Obiettivo 3, il
progetto JezikLingua prevede la ricerca “Comprendere in che modo viene compresa e presentata la lingua
italiana in Slovenia”.
La ricerca, con il presente questionario, si propone di analizzare l’uso della lingua italiana nelle aree di confine.
Le chiediamo cortesemente di partecipare a questo questionario che rimarrà completamente anonimo e La
preghiamo di indicare cerchiando la/le risposta/e che ritiene opportune.
La ringraziamo anticipatamente per il suo contributo alla buona riuscita della nostra ricerca.
Capodistria-Koper 2010
Num quest:___
172
1.
Sesso
2.
Età:__________­_
1. Femminile
2. Maschile
3.Formazione:
1. Diploma di scuola elementare
2. Diploma di scuola media
3. Laurea
4. Laurea specialistica – specializzazione post laurea - master
5. Dottorato 4.
Luogo di residenza:________________
5.
Risiede qui da sempre?
6.
Se no, da quanti anni risiede qui:_______________
7.
Qual è la sua professione? _________________________
8.
Qual è la sua lingua madre?
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Si
1.
Italiano
2.
Sloveno
3.
Dialetto istro.veneto
4.
Dialetto sloveno/primorsko narečje
5.
Croato
6.
Serbo
2. No
7. Altro
173
9.
Dove ha imparato principalmente oppure perfezionato l’italiano?
(Cerchiare la/e risposta/e prescelta/e)
1. A scuola
2. In famiglia
3. Con gli amici
4. In corsi di lingua extrascolastici
5. Al lavoro
10.
Indichi da 1 (mai) a 5 (sempre) la frequenza d’uso del dialetto istro-veneto nell’ambito di una giornata standard nelle seguenti situazioni?
Mai
Sempre
1. Con i dipendenti
1
2
3
4
5
2. Con gli amici
1
2
3
4
5 3. In famiglia
1
2
3
4
5 4. Nei negozi
1
2
3
4
5 1
2
3
4
5 1
2
3
4
5 7. Al bar e al ristorante
1
2
3
4
5 8. Con i partner commerciali locali
1
2
3
4
5
5. Negli uffici pubblici
6. In banca
11.
Indichi da 1 (mai) a 5 (sempre) la frequenza d’uso dell’italiano nell’ambito di una giornata standard nelle seguenti situazioni?
Mai Sempre
1. Con i dipendenti
1
2
3
4
5
2. Con gli amici
1
2
3
4
5 3. In famiglia
1
2
3
4
5 4. Nei negozi
1
2
3
4
5 1
2
3
4
5 1
2
3
4
5 7. Al bar e al ristorante
1
2
3
4
5 8. Con i partner commerciali locali
1
2
3
4
5
5. Negli uffici pubblici
6. In banca
174
12.
In quale lingua segue i programmi televisivi?
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Solo in italiano
2. Più in italiano che in sloveno
3. Sia in italiano che in sloveno
4. Più in sloveno che in italiano
5. Solo in sloveno
6. Altra (specificare)
7. Altra (specificare)
13.
In quale lingua ascolta i programmi radiofonici?
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Solo in italiano
2. Più in italiano che in sloveno
3. Sia in italiano che in sloveno
4. Più in sloveno che in italiano
5. Solo in sloveno
6. Altra (specificare)
7. Altra (specificare)
14.
In quale lingua legge abitualmente?
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Solo in italiano
2. Più in italiano che in sloveno
3. In entrambe
4. Più in sloveno che in italiano
5. Solo in sloveno
6. Altra (specificare)
7. Altra (specificare)
175
15.
In futuro crede che l’italiano sulla Costa si parlerà:
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Per niente
2. Poco
3. Abbastanza
4. Molto
5. Troppo
16.
In che misura comunica in lingua italiana sul posto di lavoro? Indichi da 1 (mai a 5 (sempre) la frequenza d’uso dell’italiano per le seguenti tipologie di comunicazione.
1. Orale
Mai
Sempre
1
2
3
4
5
2. Scritta 1
2
3
4
5 3. Per e-mail
1
2
3
4
5 17.
Ci sono materiali e scritte bilingui fuori e dentro l’ufficio/ente/azienda in cui lavora?
Cerchiare la casella in corrispondenza delle voci proposte)
1.No
1. Insegne bilingui
2. Orario bilingue
3. Bilinguismo visivo agli sportelli
(scritte bilingui interne)
4. Presenza di materiale informativo bilingue
(depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali)
18.
In loco (ufficio/ente/azienda) sono disponibili i formulari bilingue?
(Cerchiare la casella prescelta)
1.No
2.Parzialmente
3.Sì
176
2.Parzialmente
3.Sì
19.
Secondo lei gli impiegati capiscono l’italiano?
(Cerchiare la casella prescelta)
1.No
2.Parzialmente
3.Sì
20.
Secondo lei gli impiegati parlano l’italiano?
(Cerchiare la casella prescelta)
1.No
2.Parzialmente
3.Sì
21.
Secondo lei gli impiegati sanno leggere l’italiano?
(Cerchiare la casella prescelta)
1.No
2.Parzialmente
3.Sì
22.
Il sito internet dell’ufficio/ente/azienda in cui lavora è tradotto anche in italiano?
(Cerchiare la casella prescelta)
1.No
2.Parzialmente
3.Sì
4.Non abbiamo un sito internet
23.
Secondo lei per gli abitanti della Costa la conoscenza della lingua italiana:
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Deve essere obbligatoria
2. È necessaria ma non deve essere obbligatoria
3. Non è né necessaria né deve essere obbligatoria
4. altro (indicare) ____________________________________________________________________
24.
è:
Per gli abitanti della Costa per avere un maggiore successo nella vita la conoscenza della lingua italiana
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Indispensabile
2. Necessaria, ma non indispensabile
3. Non è necessaria
4. Altro (indicare)____________________________________________________________________
177
25.
L’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene della Costa:
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Deve essere obbligatorio
2. È necessario ma non deve essere obbligatorio
3. Non è né necessario né deve essere obbligatorio
4. altro (indicare) ____________________________________________________________________
26.
Secondo lei l’insegnamento della lingua italiana nelle scuole slovene della fascia costiera
(Cerchiare la casella in corrispondenza delle voci proposte):
1.Insufficiente
2.Sufficiente
3.Ottima
1. Garantisce la comprensione della lingua italiana
2. Fornisce gli strumenti per una comunicazione in
lingua italiana
3. Fornisce una preparazione per scrivere in italiano
27.
Indichi in una scala da 1 (per niente) a 5 (totalmente d’accordo) il suo grado d’accordo con le seguenti affermazioni:
Per niente Totalmente
d’accordo
1. Vivere in un ambiente bilingue arricchisce
il singolo e l’intera società
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
tolleranti verso le altre lingue e verso le persone in generale
1
2
3
4
5
4. La conoscenza di più lingue è una ricchezza
1
2
3
4
5
questo ci dà la possibilità di conoscere altre culture interessanti
1
2
3
4
5
6. La conoscenza di più lingue aiuta a sviluppare l’attività economica
1
2
3
4
5
2. Le persone che conoscono più lingue rischiano
di perdere la propria identità nazionale
3. Essere bilingui vuol dire essere più
5. E’ bene sapere più lingue, poiché
178
28.
In una scala da 1 a 5 come descriverebbe, in generale, i rapporti che ha avuto con gli italiani d’Italia (cerchiare il numero tra gli estremi proposti):
Rapporti
1. Spiacevoli 12345 Piacevoli
2. Superficiali
1
2
3
4
5
Approfonditi
3. Insoddisfacenti 12345 Soddisfacenti
4. Conflittuali
1
2
3
4
5
Cooperativi
29.
In una scala da 1 a 5 come descriverebbe, in generale, i rapporti che ha avuto con gli appartenenti alla
locale Comunità nazionale italiana (cerchiare il numero tra gli estremi proposti):
Rapporti
1. Spiacevoli 12345 Piacevoli
2. Superficiali
1
2
3
4
5
Approfonditi
3. Insoddisfacenti 12345 Soddisfacenti
4. Conflittuali
30.
1
2
3
4
5
Cooperativi
Indichi in che percentuale (da 0 a 100%) i seguenti codici linguistici caratterizzano la zona in cui vive?
1. Croato____________
2. Dialetto istro-veneto
____________
3. Dialetto sloveno locale
____________
4. Italiano____________
5. Sloveno
____________
____________
7. Altra (indicare)………………….
____________
8. Altra (indicare)………………….
____________
6. Serbo
Totale: 100%
179
31.
Indichi in che percentuale (da 0 a 100%) le seguenti culture caratterizzano la zona in cui vive?
1. Croata
__________­__
2. Italiana
__________­__
3. Serba
__________­__
4. Slovena
__________­__
5. Altra(indicare)………………
____________
6. Altra(indicare)………………
____________­
­
32.
Totale:
100%
Indichi con una scala da 1 (per niente) a 5 (totalmente d’accordo) il suo grado di accordo con le
seguenti affermazioni:
Per
niente Totalmente
d’accordo
1. È giusto che sulla Costa le persone possano parlare in
italiano anche in situazioni pubbliche
1
2
3
4
5
2. Se si è bilingui non si conosce bene né lo sloveno né l’italiano
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
3. La conoscenza dell’italiano diminuisce le capacità
espressive in lingua slovena
4. Vorrei che i miei figli parlassero l’italiano
5. La conoscenza della lingua italiana e’ importante
per conoscere la cultura italiana
6. Bilinguismo vuol dire che la maggioranza si
sottomette alla minoranza
33.
Le scritte in italiano, accanto allo sloveno, nelle località costiere della Slovenia secondo lei:
(Cerchiare la risposta prescelta)
1. Devono essere obbligatorie
2. Sono necessarie ma non devono essere obbligatorie
3. Non sono né necessarie né devono essere obbligatorie
4. altro (indicare) ______________________________________________________________
180
34.
Indichi quanto i seguenti fattori sono importanti in un’area bilingue:
1. Vedere le scritte bilingui per strada
niente
poco abbastanza
molto
2. Sentire parlare due lingue per strada
niente
poco abbastanza
molto
3. Eventi sociali in due lingue (bilingui)
niente
poco abbastanza
molto
4. Servizi disponibili in due lingue nel settore pubblico
niente poco abbastanza
molto
5. Servizi disponibili in due lingue nel settore privato niente
poco abbastanza
molto
6. Media e giornali disponibili in due lingue
niente
poco abbastanza
molto
7. Altro (indicare) ___________________________
niente
poco abbastanza
molto
Grazie!
181
ANKETA
“Spoznavanje in razumevanje načina učenja, razumevanja in predstavljanja italijanskega jezika v Sloveniji”
Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 – Cilj 3 predvideva v svojem strateškem projektu
JEZIKLINGUA izvedbo raziskave “Spoznavanje in razumevanje načina učenja, razumevanja in predstavljanja
italijanskega jezika v Sloveniji”.
Raziskava si na podlagi obstoječe ankete postavlja za cilj analizirati področja rabe italijanskega jezika na obmejnih območjih.
Vljudno Vas prosimo za izpolnitev ankete, ki bo povsem anonimna, ter Vas naprošamo, da označite odgovore, ki
se vam zdijo primerni.
Za Vaše sodelovanje, ki bo pripomoglo k uspešni izvedbi naše ankete, se vam vnaprej iskreno zahvaljujemo.
Koper, 2010
Št. ank.:______
182
1.
Spol
1. ženski
2.
Starost:__________­_
2. moški
3.Izobrazba:
1.
2.
3.
4.
5.
osnovnošolska
srednješolska
univerzitetna
magisterij/zaključen specialistični študij
doktorat 4.
Stalno bivališče:________________
5.
Ali živite tu od vedno?
6.
V kolikor ne, koliko let živite tu?________________________________________________________
7.
Kaj ste po poklicu?___________________________________________________________________
8.
Kateri je vaš materni jezik?
(Ustrezno obkrožite)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
9.
1. Da
2. Ne
italijanščina
slovenščina
istrsko-beneško narečje
slovensko-primorsko narečje
hrvaščina
srbščina
ostalo
Kje ste v glavnem pridobili ali izboljšali svoje poznavanje italijanskega jezika?
(Ustrezno obkrožite)
1.
2.
3.
4.
5.
v šoli
v družini
s prijatelji
na izvenšolskih jezikovnih tečajih
v službi
183
10.
Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe istrsko-beneškega narečja v običajnem
dnevu v naslednjih situacijah:
Nikoli Vedno
1. z javnimi uslužbenci 1
2
3
4
5
2. s prijatelji
1
2
3
4
5 3. v družini
1
2
3
4
5 4. v trgovinah
1
2
3
4
5 5. v javnih ustanovah
1
2
3
4
5 6. na banki
1
2
3
4
5 7. v baru in restavraciji
1
2
3
4
5 8. z lokalnimi poslovnimi partnerji
1
2
3
4
5
11.
Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe i italijanskega jezika v
običajnem dnevu v naslednjih situacijah:
1. z javnimi uslužbenci
2. s prijatelji 3. v družini 4. v trgovinah
5. v javnih ustanovah
6. na banki
7. v baru in restavraciji
8. z lokalnimi poslovnimi partnerji
12.
Nikoli 1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
1
2
V katerem jeziku so televizijski programi, ki jih gledate?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. samo v italijanskem jeziku
2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku
3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku
4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku
5. samo v slovenskem jeziku
6. v drugem jeziku (navesti)
7. v drugem jeziku (navesti)
184
3
3
3
3
3
3
3
3
4
4
4
4
4
4
4
4
Vedno
5
5 5 5 5 5 5 5
13.
V katerem jeziku so radijski programi, ki jih poslušate?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. samo v italijanskem jeziku
2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku
3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku
4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku
5. samo v slovenskem jeziku
6. v drugem jeziku (navesti)
7. v drugem jeziku (navesti)
14.
V katerem jeziku pretežno berete?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. samo v italijanskem jeziku
2. bolj v italijanskem kot slovenskem jeziku
3. tako v italijanskem kot slovenskem jeziku
4. bolj v slovenskem kot italijanskem jeziku
5. samo v slovenskem jeziku
6. v drugem jeziku (navesti)
7. v drugem jeziku (navesti)
15.
Ali menite, da se bo italijanščina na narodnostno mešanem območju ohranila?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. nikakor
2. malo
3. dovolj
4. veliko
5. preveč
16.
V kolikšni meri komunicirate v italijanskem jeziku na delovnem mestu?
Izberite odgovore od 1 (nikoli) do 5 (vedno) glede pogostosti rabe italijanskega jezika pri naštetih
oblikah komuniciranja.
Nikoli
Vedno
1. ustno
2. pisno 3. elektronska pošta
1
1
1
2
2
2
185
3
3
3
4
4
4
5
5 5 17.
Ali so izven urada/ustanove/podjetja, v katerem ste zaposleni, in znotraj njih na voljo dvojezične table
in napisi.
(Označite s križcem izbrani odgovor)
1. Ne
2. Delno
3. Da
1. dvojezični napisi
2. dvojezični urnik
3. vidni dvojezični napis na okencih
(interni dvojezični napisi)
4. prisotnost dvojezičnih informacijskih gradiv
(letaki, brošure in/ali posterji ali stenski napisi)
18.
So na omenjenih mestih (pisarna/ustanova/podjetje) na voljo dvojezični obrazci?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. Ne
19.
Ali po vašem mnenju uslužbenci razumejo italijansko?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. Ne
20.
Ali po vašem mnenju uslužbenci govorijo italijansko?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. Ne
21.
Ali po vašem mnenju uslužbenci znajo brati italijansko?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. Ne
22.
Ali je spletna stran urada/ustanove/podjetja, v katerem ste zaposleni, prevedena tudi v italijanski jezik?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1. Ne
2. Delno
2. Delno
2. Delno
2. Delno
2. Delno
3. Da
3. Da
3. Da
3. Da
3. Da
4. Nimamo spletne strani
186
23.
Kaj menite o nujnosti poznavanja italijanskega jezika med prebivalci Obale?
(Obkrožite izbrani odgovor)
1.
2.
3.
4.
24.
Poznavanje italijanskega jezika za prebivalce Obale je za doseganje večje uspešnosti v življenju:
(Obkrožite izbrani odgovor)
1.
2.
3.
4.
25.
nujno
potrebno, ne pa nujno
ni potrebno
drugo (navesti)_____________________________________________________________________
Poučevanje italijanskega jezika na slovenskih šolah na Obali naj bo:
(Obkrožite izbrani odgovor)
1.
2.
3.
4.
26.
mora biti obvezno
je potrebno, vendar neobvezno
ni potrebno in naj ne bo obvezno
drugo (navesti) ____________________________________________________________________
obvezno
potrebno, vendar ne sme biti obvezno
ni potrebno in ne sme biti obvezno
drugo (navesti) ____________________________________________________________________
Ocenite trditve o poučevanju italijanskega jezika v slovenskih šolah na Obali.
(Označite s križcem izbrani odgovor)
1. Nezadostno
1. Zagotavlja razumevanje italijanskega jezika.
2. Nudi orodja za komunikacijo v italijanskem jeziku.
3. Nudi znanje, ki je potrebno za pisno izražanje v
italijanskem jeziku.
187
2. Zadostno
3. Odlično
27.
Označite na lestvici od 1 (ne drži) do 5 (povsem soglašam) vašo stopnjo soglašanja z naštetimi trditvami.
1. Živeti v dvojezičnem okolju bogati tako
posameznika kot celotno družbo.
2. Osebe, ki govorijo več jezikov, tvegajo izgubo
svoje nacionalne identitete.
3. Biti dvojezičen pomeni biti bolj toleranten do
ostalih jezikov in oseb na splošno.
4. Poznavanje več jezikov je bogastvo. 5. Poznavati več jezikov je dobro, saj nam to daje
možnost spoznavanja drugih zanimivih kultur.
6. Poznavanje več jezikov pomaga pri
razvijanju poslovne dejavnosti.
28.
Povsem
soglašam
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
V lestvici od 1 do 5 označite, kako bi v splošnem opisali odnose, ki ste jih doslej imeli z Italijani iz Italije.
Naredite križec na polju, ki je bliže vaši izbrani trditvi.
1
2
3
4
29.
Ne drži
neprijetni
površinski
nezadovoljivi
konfliktni
Odnosi
12345
1
2
3
4
5
12345
1
2
3
4
5
prijetni
poglobljeni
zadovoljivi
konstruktivni
V lestvici od 1 do 5 označite, kako bi v splošnem opisali odnose, ki ste jih imeli s pripadniki italijanske
narodnosti v Sloveniji. Naredite križec v polju, ki je bliže vaši izbrani trditvi.
1 neprijetni
2 površinski
3 nezadovoljivi
4 konfliktni
Odnosi
12345
1
2
3
4
5
12345
1
2
3
4
5
188
prijetni
poglobljeni
zadovoljivi
konstruktivni
30.
Navedite, kolikšen odstotek (od 0 do 100 %) označuje prisotnost navedenih jezikov v kraju, kjer živite:
1. hrvaščina
___________
2. istrsko-beneško narečje
___________
3. lokalna slovenska narečja
___________
4. italijanščina
___________
5. slovenščina
___________
6. srbščina
___________
7. ostalo (navesti)………………….
___________
8. ostalo (navesti)………………….
___________
Skupaj:
100 %
31.
Navedite, kolikšen odstotek (od 0 do 100 %) označuje prisotnost naštetih kultur v kraju, kjer živite:
1. Hrvaška­
___________
2. Italijanska___________­
3. srbska___________­
4. slovenska­___________
5. drugo (navesti)………………
6. drugo (navesti)………………
32.
___________
___________
Skupaj:
100 %
V lestvici od 1 (ne velja) do 5 (popolnoma soglašam) označite vašo stopnjo soglašanja
z naštetimi trditvami.
1. Prav je, da na Obali ljudje lahko govorijo v italijanskem
jeziku tudi na javnih mestih
2. Če si dvojezičen, ne poznaš dobro niti slovenskega
niti italijanskega jezika.
3. Poznavanje italijanskega jezika zmanjšuje sposobnost
izražanja v slovenskem jeziku. 4. Želel(a) bi, da bi moji otroci govorili italijansko.
5. Poznavanje italijanskega jezika je pomembno
za spoznavanje italijanske kulture.
6. Dvojezičnost pomeni, da se večina podredi manjšini.
189
Ne velja
Povsem
soglašam
1
2
3
4
5
1
2
3
4
5
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
33.
Napisi v italijanščini poleg napisov v slovenščini na Obali:
(Odgovorite tako, da obkrožite izbrani odgovor)
1.
2.
3.
4.
34.
so nujni
so potrebni, ne pa nujni
niso potrebni in niti nujni
ostalo (navesti) ____________________________________________________________________
Označite, kako pomembni so posamezni kazalniki dvojezičnosti na dvojezičnem območju?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Videti dvojezične obcestne table. Slišati dvojezične pogovore na ulici.
Spremljati javne prireditve v dveh jezikih (dvojezične). Imeti na razpolago dvojezične storitve v javnem sektorju. Imeti na razpolago dvojezične storitve v zasebnem sektorju. Imeti na voljo medije in časopise v obeh jezikih.
Drugo (navesti). Hvala !
190
Nič
Nič
Nič
Nič
Nič
Nič
Nič
malo
malo
malo
malo
malo
malo
malo
dokaj
dokaj
dokaj
dokaj
dokaj
dokaj
dokaj
zelo
zelo
zelo
zelo
zelo
zelo
zelo
GRIGLIA DI VALUTAZIONE PROGETTO JEZIKLINGUA
VREDNOTENSKI OBRAZEC PROJEKT JEZIKLINGUA
ISTRUZIONI PER LA COMPILAZIONE MANUALE: apporre la X accanto alla risposta segnalata nelle
apposite caselle a destra. Si prega di segnalare, alla voce “altre osservazioni” ulteriori precisazioni sui campi
d’indagine proposti.
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE: za vsako trditev vstavite X na desni strani tabele. Prosimo, da pod “ostale
opombe” dodatno pojasnite odločitve, ki so predmet raziskovanja.
1. Bilinguismo visivo / Vidna dvojezičnost
Presenza di scritte bilingui fuori e dentro l’ufficio/ente/azienda
Prisotnost dvojezičnih napisov izven in znotraj urada/ustanove/podjetja
No / Ne
1
Insegna bilingue / Dvojezični napis
2
Orario bilingue / Dvojezični urnik
3
Bilinguismo visivo agli sportelli (scritte bilingui interne)/
Vidni dvojezični napis na okencih (interni dvojezični napisi)
4
Presenza di materiale informativo bilingue
(depliant, opuscoli e /o poster e cartelloni murali)/ Prisotnost
dvojezičnih informacijskih gradiv (letaki, brošure in/ali
posterji ali stenski napisi)
Parziale / Delno
Sì / Da
Altre osservazioni / Ostale opombe:
2. Bilinguismo scritto/Pisna dvojezičnost
Modulistica disponibile in loco/Obrazci so na razpolago
No/Ne
1
Reperibilità di modulistica bilingue/
Na voljo so dvojezični obrazci
2
Correttezza linguistica dei moduli/
Obrazci so jezikovno pravilni
3
Presenza delle istruzioni in italiano per la compilazione/
Navodila za izpolnjevanje v italijanščini
191
Parziale/Delno
Sì/Da
Altre osservazioni/Druge opombe:
3. Bilinguismo orale/Govorjena dvojezičnost
Qualità delle informazioni e del ricevimento del pubblico/Kakovost informacij in sprejem strank
No/Da
1
Conoscenza concettuale in lingua italiana/
Pomensko razumevanje italijanskega jezika
2
Conoscenza linguistica della lingua italiana/
Jezikovno poznavanje italijanskega jezika
Parziale/Delno
Sì/Da
Altre osservazioni (segnalare gli eventuali atteggiamenti del personale e la disponibilità a comunicare in italiano)/
Druge opombe (evidentirati obnašanje uslužbencev in naklonjenost do sporazumevanja v italijanščini):
4. Bilinguismo multimediale/Dvojezičnost spletnih strani
No/Ne
1
Sito con intestazione bilingue/
Dvojezično naslovje spletnih strani
2
Tutte le sezioni sono tradotte/
Vse vsebine so prevedene
Parziale/Delno
Sì/Da
Altre osservazioni/Druge opombe:
N._____
Koper/Capodistria, XX. XX. 2012.
192
INTERVISTA PROGETTO JEZIKLINGUA
1. Ma il Litorale è un’area bilingue? Motivare la risposta?
2. Nel litorale sloveno sono presenti l’italiano e lo sloveno:
Vedere le scritte bilingui per strada,
Si sentono 2 lingue per le vie delle località costiere,
Ci sono eventi sociali in italiano,
Ci sono servizi pubblici/privati disponibili in italiano,
Media e giornali disponibili in due lingue,
Viene utilizzato l’italiano nelle situazioni pubbliche.
3. Conosce il dialetto istro-veneto locale?
4. Nell’ambito di una giornata “standard” quanto usa il dialetto istro-veneto accanto alle altre lingue? In quali
situazioni lo usa?
-
-
-
-
-
-
-
-
In famiglia
Con gli amici
Nei negozi
Al bar e al ristorante
Con i dipendenti
In banca
Negli uffici pubblici
Con partner commerciali locali
5. Nell’ambito di una giornata “standard” quanto usa l’italiano accanto alle altre lingue? In quali situazioni lo
usa?
- In famiglia
- Con gli amici
- Nei negozi
- Al bar e al ristorante
- Con i dipendenti
- In banca
- Negli uffici pubblici
- Con partner commerciali locali
6. Atteggiamenti
Lei, si trova per motivi di lavoro a dover interagire con persone italiane?
Come valuta in generale i rapporti con tali persone?
Ha notato delle particolarità o delle differenze rispetto al rapportarsi agli sloveni?
193
7. L’uso dell’italiano nel mondo del lavoro
Quale lingua usa per le comunicazioni con i suoi colleghi e dipendenti?
oComunica oralmente in italiano con i dipendenti e i colleghi
oComunica per iscritto in italiano con i dipendenti e i colleghi
oComunica per iscritto/oralmente in italiano con i fruitori dei vostri servizi
8. Quali sono i codici linguistici che caratterizzano la zona in cui vive?
9. Quali sono le culture che caratterizzano la zona in cui vive?
Acconsento all’utilizzo di questa intervista esclusivamente per la creazione della base dei dati e per le
elaborazioni statistiche, in conformità alla Legge sulla protezione dei dati personali della Repubblica di
Slovenia (ZVOP-1, G.U. della RS n. 86/2004).
Dichiaro espressamente di essere stato informato sulle finalità del trattamento dei dati personali.
Data: _____,__________, 2010
194
Firma:_____________________________
INTERVJU – PROJEKT JEZIKLINGUA
1. Ali je Obala sploh dvojezično območje? Utemeljite odgovor.
2. Na slovenski obali sta prisotna italijanski in slovenski jezik:
kar je razvidno že iz dvojezičnih obcestnih tabel;
na obalnih mestnih ulicah je slišati 2 jezika;
javne prireditve se odvijajo v italijanskem jeziku;
na voljo so javne/zasebne storitve v italijanskem jeziku;
mediji in časopisi so na voljo v dveh jezikih;
na javnih mestih se uporablja italijanski jezik.
3. Ali poznate istrsko-beneško lokalno narečje?
4. Kako pogosto dnevno uporabljate istrsko-beneško narečje poleg ostalih jezikov? Ob katerih priložnostih?
-
-
-
-
-
-
-
-
v družini,
s prijatelji,
v trgovinah,
v baru in v restavraciji,
z javnimi uslužbenci,
v banki,
v javnih ustanovah,
z lokalnimi poslovnimi partnerji.
5. Kako pogosto dnevno uporabljate italijanski jezik poleg ostalih jezikov? Ob katerih priložnostih?
-
-
-
-
-
-
-
-
v družini,
s prijatelji,
v trgovina,
v baru in v restavraciji,
z javnimi uslužbenci,
v banki,
v javnih ustanovah,
z lokalnimi poslovnimi partnerji.
6. Odnosi
Ali ste iz poslovnih razlogov morali sodelovati z osebami italijanske narodnosti?
Kako na splošno ocenjujete odnose s temi osebami?
Ste opazili posebnosti ali razlike v primerjavi z odnosi, ki jih imate s Slovenci?
195
7. Uporaba italijanskega jezika v poslovnem svetu
Kateri jezik uporabljate pri komunikaciji s svojimi kolegi in javnimi uslužbenci?
oAli s kolegi in javnimi uslužbenci komunicirate ustno v italijanskem jeziku?
oAli s kolegi in javnimi uslužbenci komunicirate pisno v italijanskem jeziku?
oAli z uporabniki vaših storitev komunicirate pisno/ustno v italijanskem jeziku?
8. Kateri jeziki so značilni za območje, v katerem živite?
9. Katere kulture so značilne za območje, v katerem živite?
Podajam svoje soglasje, da se moji odgovori uporabijo izključno za podatkovne baze, raziskave in statistične
analize v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) v Republiki Sloveniji.
Izjavljam, da sem bil/a seznanjen/a z namenom raziskave.
Datum ________, _______________, 2010
196
Podpis_________________________
FONTI E BIBLIOGRAFIA / VIRI IN LITERATURA
AA. VV., Come la diplomazia elabora e realizza la tutela delle minoranze centro-europee, ISIG, 2-3, 2000, p. 4.
BERGNACH L., DELLI ZOTTI G., MARCON E.L., “Cultura Imprenditoriale” e “Cultura Economica” in
Istria e Quarnero, Garamond, Zagabria-Pola 2001.
BERRUTO G., Fondamenti di sociolinguistica, Laterza, Roma-Bari 1995.
BERRUTO G., La semantica, Zanichelli, Bologna 1976.
BERRUTO G., Repertori delle comunità alloglotte e ‘vitalità’ delle varietà minoritarie, in Alloglossie e comunità
alloglotte nell’Italia contemporanea, teorie, applicazioni e descrizioni, prospettive, a cura di C. Consani-P.
Desideri-F. Guazzelli-C. Perta, Bulzoni, Roma 2009, pp. 173-198.
BOGLIUN DEBELJUH L., L’identità Etnica. Gli italiani dell’area istro-quarnerina, Etnia, vol. V, Centro di
ricerche storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1994.
BOILEAU A.M., SUSSI E., Dominanza e minoranze, immagini e rapporti interetnici al confine nordorientale,
Editrice Grillo, Udine 1981.
BRUNNER G., KÜPPER H., European Options of Autonomy: A tipology of Autonomy Models of Minority SelfGovernance, in Minority governance in Europe, a cura di K. Gál, LGI/ECMI series of ethnopolitics and minority
issues, Local Government and Public Service Reform Initiative/Open Society Institute, Budapest 2002.
BURRA A., DEBELJUH A., I profili professionali della Comunità Nazionale Italiana a Capodistria: rapporto
finale di ricerca, Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Capodistria, Capodistria 2009.
BURRA A., L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza
italiana in Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010.
CARLI A., Per un aggiornamento del concetto di vitalità linguistica, in “Linguistica”, vol. XLIX, Demetrio
Skubic Octogenario, vol. II, a cura di S. Bračič-M. Ožbot, Filozofska fakulteta, Ljubljana 2009.
CATTARUZZA M., L’Italia e il confine orientale 1866-2006, Il Mulino, Bologna 2007.
DEBELJUH A., L’identità minoritaria nel nuovo contesto regionale, con particolare riferimento alla minoranza
italiana in Istria e Quarnero, Etnia, vol. XII, Centro di ricerche storiche di Rovigno, Rovigno 2010.
DEGHENGHI OLUJIĆ E., ORBANIĆ S., UGUSSI R., L’italiano fra i giovani dell’istro-quarnerino, vol. 2,
Pietas Julia-Edit, Pola-Fiume 2003.
DELL’AQUILA V., IANNACCARO G., La pianificazione linguistica-Lingue, società e istituzioni, Carrocci
editore, Roma 2004.
Del Bello N, La Provincia dell’Istria. Studi economici, Cobol & Priora, Capodistria 1890.
FISHMAN J. A., Reversing Language Shift.Theoretical and Empirical Foundations of Assistance to
Threatened Languages, Multilingual matters, Clavedon 1991.
FRANCESCATO G., SOLARI P., Timau. Tre lingue per un paese, Congedo editore, Galatina 1994.
GIGLIOLI P.P., Language and Social Context, Penguin Modern Sociology Readings, Harmondsworth 1983.
GILES H., BOURHIS R.Y., TAYLOR D.M., Towards a theory of language in ethnic group relations, in
Language, Ethnicity and Intergroup Relations, a cura di H. Giles, Academic Press, London 1977, pp. 307-348.
GREGORIČ M., Sence nad oazo sožitja, Založba Lipa, Capodistria 2004.
GRENOBLE L. A., WHALEY L. J., Saving languages. An introduction to language revitalization, Cambridge
University Press, Cambridge 2006.
197
GRIN F., VAILLANCOURT F., The Economics of Multilingualism: Overview of the Literature and Analytical
Framework, in Multilingualism and Multilingual Communities, a cura di W. Grabe, (ARAL XVII). Cambridge
(MA, USA): Cambridge University Press, Cambridge 1997, pp. 43-65.
JUŽNIČ S., Identiteta, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1993.
KOMAC M., ZUPANČIČ J., WINKLER P., Tutela delle comunità nazionali nella Repubblica di Slovenia,
trad. it., Istituto per gli studi etnici, Ljubljana 1999.
MIKOLIČ V., Jezik v zrcalu kultur, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno
središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper 2004.
MILANI KRULJAC N., La comunità italiana in Istria e a Fiume. Fra diglossia e bilinguismo, Etnia, vol. I,
Centro di ricerche storiche di Rovigno, Trieste-Rovigno 1990.
MILANI KRULJAC N., Situazione linguistica, in La comunità rimasta, a cura di F. Radin e G. Radossi,
Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001, pp. 239-250.
MONICA L., La scuola italiana in Jugoslavia: storia, attualità e prospettive, Etnia, vol. II, Centro di ricerche
storiche di Rovigno, Rovigno-Trieste 1991.
NELDE P., STRUBELL M., WILLIAMS G., Euromosaic: The productione and reproduction of the minority
language groups of the EU, Publications offices, Luxembourg 1996.
NOVAK LUKANOVIČ, ZUDIČ ANTONIČ N., VARGA I.Š., Vzgoja in izobraževanje na narodno mešanih
območjih v Sloveniji, in Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji 2011, a cura di J. Krek-M.
Metljak, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2011. (Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.belaknjiga2011.
si/pdf/resitve%20pss%20za%20solstvo%20narodnosti.pdf)
PAVLENKO A., BLACKLEDGE A., Negotiation of Identies in Multilingual Contexts, Multilingual Matters,
Clevedon 2003.
PERTOT S., L’infanzia bilingue: istruzioni per l’uso, Associazione temporanea di scopo Jezik-Lingua, Trieste
2011.
PETROVIĆ R., Etnički mešoviti brakovi u Jugoslaviji, Institut za sociološka istraživanja Filozofskog fakulteta,
Beograd 1986.
RADIN F., I giovani della Comunità Nazionale Italiana, Garamond-CIPO Zagabria-Pola 2001.
RADIN F., RADOSSI G. (cur.), La comunità rimasta, Garamond-CIPO, Zagabria-Pola 2001.
SCOTTI JURIĆ R., AMBROSI RANDIĆ N., L’italiano L2, indagini sulla motivazione, Pietas Julia-Edit,
Pola-Fiume 2010.
SEDMAK D., SUSSI E., L’assimilazione silenziosa, Editoriale Stampa Triestina, Trieste 1984.
Sema P., La lotta in Istria 1880-1945, Cluet, Trieste, 1971.
ŠTRUKELJ I., Nekatere razsežnosti etnolingvistične vitalnosti, in Uporabno jezikoslovje, a cura di I. Štrukelj,
Zveza društev za uporabno jezikoslovje Jugoslavije, Ljubjana 1989.
TREMUL M., MinTur-Turismo integrato italo-sloveno: patrimonio culturale e minoranze/Slovensko-italijanski
skupni turizem: kulturna dediščina in manjšine, Unione Italiana-Euroservis, Capodistria/Koper-Trieste/Trst 2007.
WILLIAMS C. H., Language revitalization-Policy and planning in Wales, University of Wales press, Cardiff
2000.
ZANI N., Studio sull’imprenditorialità della Comunità Nazionale Italiana in Croazia, CCAA di Trieste, Trieste
2004.
198
ZUPANČIČ J., Narodne manjšine-dejavnik povezovanja in konfliktov v državah tranzicije, in Geografija in
njene aplikativne možnosti, a cura di M. Bufon, Melikovi dnevi-znanstveno in strokovno srečanje, Portorose 2728 settembre 2002, Dela vol. 18, Oddelek za geografijo filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana 2002.
Riviste / Revije
BEEBE L. M., GILES H., Speech accommodation theories: A discussion in terms of second-language acquisition,
in “International Journal of the Sociology of Language”, n. 46, Berlin-New York 1984, pp. 5-32.
BLAGONI R., O nekim aspektima lingvističkog atlasa u okvirima znanosti o jeziku, in “Annales. Annali di studi
istriani e mediterranei”, series historia et sociologia”, n. 9/1, Koper 1999, pp. 29-44.
GRASSI C., Il concetto di vitalità nella linguistica di Benvenuto Terracini, in “Revue de Linguistique Romane”,
n. 33, Paris 1969, pp. 1-16.
HUSBAND C., SAIFULLAH KHAN V., The viability of ethnolinguistic vitality: Some creative doubts, in
“Journal of Multilingual and Multicultural Development”, Routledge Taylor and Francis group, vol. 3, n. 3,
London 1982, pp. 195-205.
MEDVEŠEK M., Primerjalna analiza vitalnosti-produkcije, reprodukcije, transformacije- etničnih skupnosti na
narodno mešanih območjih ob slovenski meji, in “Razprave in gradivo”, n. 47, Ljubljana 2005, pp. 42-67.
NEĆAK LÜK A., Jezik kot kazalec stanja medetničnih odnosov, in Medetnični odnosi in etnična identiteta v
slovenskem etničnem prostoru I, a cura di A. Nećak Lük, Inštitut za narodna vprašanja, Ljubljana 1998, pp. 333-347.
NOVAK LUKANOVIČ S., Ekonomski vidik jezika v večkulturnem okolju-narodnostno mešano okolje v Sloveniji,
in “Razprave in gradivo”, n. 41, 2002, pp. 96-115.
NOVAK LUKANOVIČ S., Jezikovno prilagajanje na narodnostno mešanih območjih Slovenije, in “Razprave
in gradivo”, n. 42, 2003, pp. 38-63.
NOVAK LUKANOVIČ S., Stališča do jezikovne raznolikosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji, in
“Razprave in gradivo”, n. 44, 2004, pp. 66-81.
SEDMAK M., Italijanska narodna skupnost v Republiki Sloveniji-družbena (samo)umestitev, in “Teorija in
praksa”, a. 42, n.1, 2005, pp. 89-112.
SEDMAK M., Manjšine in skupinske (etnične) identitete primerjalna študija slovenske in italijanske manjšine,
in “Annales”, series historia et sociologia, vol. 19, 2009, pp. 1-15.
(Disponibile anche in http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/sedmak(2).pdf)
SPONZA MAIER M., Attuazione dei diritti particolari della Comunità Nazionale Italiana nel Comune città di
Capodistria- Analisi, Documentazione archivio CAN Capodistria 1999.
ŠABEC K., Policy report on the Italian minority in Slovenian Istria, in Region minorities and European
integration, “Revista Română de Ştiinţe Politice”, Vol. 7, n. 1, Bucuresti 2007, pp. 153-188.
(Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.eliamep.gr/wp-content/uploads/en/2009/04/slovenia_
revised1.pdf)
WILLIAMS C. H., Paradigm shifts, geostrategic considerations and minority initiatives, in “Razprave in
gradivo”, 2011, pp. 8-23.
199
Documentazione / Dokumentacija
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 1-4/91-I.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 65/94.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 56/2002.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 63/2007.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 95/2007.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 126/2007.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 65/2008.
Uradni list Republike Slovenije, No/Št. 78/2008.
Ufficio Statistico della Repubblica di Slovenia - Censimento 2002, Censimento della Popolazione, delle famiglie
e delle abitazioni. / Statistični urad Republike Slovenije - popis 2002, Popis prebivalstva, gospodinjstev in
stanovanj.
Statistični urad Republike Slovenije, popis 2002. In: http://www.stat.si/popis2002/en/default.htm
Costituzione della Repubblica di Slovenia (trad. it. di Branko Furlan), 1992. / Ustava Republike Slovenje (it.
prev. Branko Furlan), 1992.
Giunta Esecutiva dell’Unione Italiana / Izvršilni odbor italijanske unije, Considerazioni e indicazioni
dell’Unione Italiana relative alla Proposta di Risoluzione sulle Comunità Nazionali Italiana e Ungherese nella
Repubblica di Slovenia, VII Sessione ordinaria, n. 97, Parenzo 20 febbraio 2007 / VII. redna seja, št. 97, Poreč,
20. februar 2007.
Unesco ad hoc Expert Group on endangered languages, Language vitality and endangerment, Document
adopted by international expert meeting on UNESCO-Programme safeguarding of endangered Languages, Paris,
10-12 marzo 2003.
(Disponibile anche in: / Na voljo tudi na: http://www.unesco.org/culture/ich/doc/src/00120-EN.pdf).
Ufficio del governo della repubblica di Slovenia per le minoranze, Informazioni sulle comunità nazionale
italiana e magiara nella RS, Lubiana, 3. 11. 2011/ Urad vlade Republike Slovenije za narodnosti,
Informacije o italijanski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, Ljubljana, 3.11.2011,
(Disponibile in / Na: http://www.uvn.gov.si/fileadmin/uvn.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/INS_03112011_
final.pdf ).
Popis 2001 Republike Hrvatske, Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama.
(Disponibile anche in / Na voljo tudi na: http://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/
H01_02_02.html).
Advisory committee on the framework convention for the protection of national minorities, Third Opinion
on Slovenia adopted on 31 March 2011, Strasbourg, Council of Europe, 2011. (Disponibile anche in /Na voljo
tudi na: http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/minorities/3_fcnmdocs/PDF_3rd_OP_Slovenia_en.pdf).
200
Committee of Experts on the Charter and Recommendation of the Commitee of Ministers of the Council
of Europe on the application of the European Charter for regional or Minority Languages in Slovenia,
Report of the Application of the Charter in Slovenia 3rd monitoring cycle adopted on 20 november 2010,
Strasbourg, Council of Europe, 2010. (Disponibile anche in /Na voljo tudi na: http://www.coe.int/t/dg4/
education/minlang/report/EvaluationReports/SloveniaECRML3_en.pdf,)
Sitografia / Spletne strani
Corte Costituzionale / Ustavno sodišče
http://odlocitve.us-rs.si/usrs/us-odl.nsf/o/1155ED8320C7D857C125717200288EBA
Delo
http://www.delo.si/clanek/3427
Giuricin E., Il ruolo delle istituzioni della CNI nel terzo millennio, con particolare riferimento ai mass-media,
intervento al convegno organizzato dall'Unione Democratico Cristiana, Mestre 14 maggio 2005 / govor na
seminarju, ki ga je organizirala Demokratsko krščanska unija v Mestrah, 14. maja 2005. (Disponibile in / Na
voljo na: http://www.circoloistria.it/public/Giuricin_mestre.pdf).
Istituto dell’Educazione della Repubblica di Slovenia / Zavod za izobraževanje Republike Slovenije
http://www.zrss.si
http://www.silvanozilli.com
Il Mandracchio
http://www.ilmandracchio.org/modules.php?op=modload&name=News&file=article&sid=1953
Il Piccolo
http://ilpiccolo.gelocal.it/cronaca/2012/03/06/news/da-isola-a-sicciole-pressing-per-salvare-le-scuoleitaliane-1.3260605
La Voce del Popolo
http://www.edit.hr/lavoce/2012/120423/speciale.htm
Ministero dell’Istruzione e dello Sport della Repubblica di Slovenia / Ministrstvo za šolstvo in šport
Republike Slovenije
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/Italijanscina_
izbirni.pdf
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Anglescina_
obvezni.pdf
Portale informativo wikipedia / Informativni portal wikipedia
http://it.wikipedia.org/wiki/HRT_(azienda)
201
Portale informativo 24 ur.com / Informativni portal 24 ur.com
https://24ur.com/novice/slovenija/dvojezicno-poslovanje-petrola.html
Portale Računovodja.com / Portal Računovodja.com
www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=2656
Portale informativo Osservatorio Balcani e Caucaso / Informativni portal Osservatorio Balcani e Caucaso
http://www.balcanicaucaso.org/aree/Slovenia/Di-referendum-in-referendum-la-riforma-della-Radio-televisioneslovena.
Programma gallese TWF / Valižanski program TWF
http://www.twfcymru.com/English/Pages/home.aspx
Programma ULIBARRI / Program ULIBARRI
http://www.hezkuntza.ejgv.euskadi.net/r43-573/en/contenidos/informacion/dia6/en_2027/adjuntos/ULIBARRIEnglish.pdf http://www.issirfa.cnr.it/965,949.html
Statuto basco / Baskovski statut
http://www.basques.euskadi.net/t32-448/en/contenidos/informacion/estatuto_guernica/en_455/adjuntos/
estatu_i.pdf
Scuola media tecnica di Capodistria con lingua d’insegnamento slovena / Srednja tehniška šola v Kopru s
slovenskim učnim jezikom
http://www.sts.si/index.php
TV Koper-Capodistra
http://www.anacanapana.it/telecapodistria/tele_capodistria.htm
Unione Italiana
http://www.unione-italiana.hr/
Mikolič V.-Zudič Antonič N.-Simčič B.-Starc S.-Nećak Lük A.-Novak Lukanovič S.-Medvešek M.-MundaHirnoek K.-Pertot S.,Učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja na narodno mešanih območjih - izziv in
prednost za Evropo jezikov in kultur, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Koper 2008.
http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/razvoj_solstva/crp/2008/crp_V5_0247_
porocilo.pdf
Welsh Language Act (1993)
http://www.legislation.gov.uk/ukpga/1993/38/contents
Welsh Language Board
http://www.bis.gov.uk/assets/biscore/corporate/docs/w/10-594-welsh-language-2009.pdf
202
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.131.1
BURRA, Aleksandro
Lʼitaliano nelle aree di confine : analisi e proposte per la sua rivitalizzazione = Italijanščina na obmejnem območju : analiza in predlogi
za njeno oživitev / Aleksandro Burra, Andrea Debeljuh ; [traduzione
Lea Planina Medin]. - Capodistria : Centro Italiano di Promozione,
Cultura, Formazione, Sviluppo Carlo Combi = Koper : Promocijsko,
kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče Carlo Combi,
2013. - (Progetto Lingua = Projekt Jezik)
ISBN 978-961-93217-1-3
1. Debeljuh, Andrea
270688768
ALEKSANDRO BURRA
ANDREA DEBELJUH
korice_jeziklingua_FA.ai 1 10.12.2013. 19:44:51
Lead partner
CILJNO ZAČASNO ZDRUŽENJE “JEZIK-LINGUA”
ASSOCIAZIONE TEMPORANEA DI SCOPO “JEZIK-LINGUA”
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Aleksandro Burra (Koper, 1973) je diplomiral iz
zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu in
doktoriral iz sociologije čezmejne politike
vsakdanjega življenja na Univerzitetnem središču v
Gorici, ki deluje v sklopu tržaške univerze. Zaposlen je
kot knjižničar in učitelj zgodovine in sociologije na
Srednji šoli Pietro Coppo v Izoli. Osrednje področje
njegovega raziskovalnega dela obsega narodne
manjšine in družbeno zgodovino sodobne dobe. Doslej
se je posvečal različnim tematikam, zlasti varstvu
narodnih manjšin v evropski in nacionalni zakonodaji,
posebej integracijski in povezovalni vlogi manjšin,
kulturni in jezikovni raznolikosti obmejnih prostorov
ter jezikovnim in kulturnim politikam na dvojezičnem
območju. Območje raziskovanja obsega predvsem
Istro oziroma obmejno območje Slovenije, Italije in
Hrvaške, ki ga obravnava kot stični prostor, na
katerem lahko avtohtone manjšine igrajo pomembno
vlogo pri vzpostavitni trdnih vezi med sosednjimi
državami in tako prispevajo k krepitvi demokracije v
družbi.
CENTRO ITALIANO DI PROMOZIONE, CULTURA,
FORMAZIONE E SVILUPPO “CARLO COMBI”
PROMOCIJSKO, KULTURNO, IZOBRAŽEVALNO IN RAZVOJNO
ITALIJANSKO SREDIŠČE “CARLO COMBI”
CENTRO STUDI JACQUES MARITAIN
ŠTUDIJSKI CENTER JACQUES MARITAIN
COMUNITÀ AUTOGESTITA COSTIERA DELLA
NAZIONALITÀ ITALIANA – CAN COSTIERA
OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – OSSIN
COMUNITÀ AUTOGESTITA DELLA NAZIONALITÀ ITALIANA DI CAPODISTRIA - CAN CAPODISTRIA
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ITALIJANSKE NARODNOSTI KOPER – SSIN KOPER
CONSORZIO UNIVERSITARIO DEL FRIULI
UNIVERZITETNI KONZORCIJ FURLANIJE
OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA KOPER
BIBLIOTECA CENTRALE “SREČKO VILHAR” CAPODISTRIA
UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI TRIESTE – DIPARTIMENTO DI
LETTERATURE STRANIERE, COMPARATISTICA E STUDI CULTURALI
UNIVERZA V TRSTU – ODDELEK ZA TUJE KNJIŽEVNOSTI,
PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN KULTURNE ŠTUDIJE
UNIVERSITÀ DEGLI STUDI DI UDINE – CENTRO
INTERNAZIONALE SUL PLURILINGUISMO
UNIVERZA V VIDMU – MEDNARODNI CENTER ZA VEČJEZIČNOST
UNIVERSITÀ CA’ FOSCARI VENEZIA
UNIVERZA CA’ FOSCARI BENETKE
UNIVERZA NA PRIMORSKEM – FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJE
UNIVERSITÀ DEL LITORALE – FACOLTÀ DI STUDI UMANISTICI
Strateški projekt JEZIKLINGUA
čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Progetto strategico JEZIKLINGUA
per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013,
dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI
RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO
MINISTERO DELL'ECONOMIA
E DELLE FINANZE
Analisi e proposte per la sua
rivitalizzazione
Italijanšcina na obmejnem obmocju
Analiza in predlogi za njeno
oživitev
ALEKSANDRO BURRA • ANDREA DEBELJUH
Copia Gratuita
Brezplačni Iznod
L’italiano nelle aree di confine Analisi e proposte per la sua rivitalizzazione
Italijanšcina na obmejnem obmocju Analiza in predlogi za njeno oživitev
C
Aleksandro Burra (Capodistria, 1973) si è laureato in
storia presso la Facoltà di Lettere e Filosofia
dell’Università di Trieste e ha conseguito il dottorato
di ricerca in sociologia delle politiche transfrontaliere
per la vita quotidiana presso il Polo universitario di
Gorizia, nell’ambito dell’ateneo giuliano. Occupato in
qualità di bibliotecario e docente di storia e sociologia
presso la Scuola media Pietro Coppo di Isola.
L’ambito di interesse principale del suo lavoro di
ricerca riguarda le minoranze nazionali e la storia
sociale dell’età contemporanea. Finora si è concentrato
su vari argomenti, specialmente la tutela delle
minoranze nazionali nell’ordinamento europeo e
nazionale, in particolare l’integrazione e il ruolo di
collegamento delle minoranze, la diversità culturale e
linguistica delle zone di frontiera e le politiche
linguistiche e culturali delle aree bilingui. L’area di
ricerca riguarda principalmente l’Istria e la zona di
confine tra Slovenia, Italia e Croazia, considerata una
zona di contatto in cui le minoranze autoctone possono
svolgere un ruolo importante nella formazione di
legami forti tra i paesi confinari, contribuendo al
rafforzamento della democrazia nella società.
Partners
ASSOCIAZIONE DEGLI APPARTENENTI ALLA COMUNITÀ
NAZIONALE ITALIANA – UNIONE ITALIANA
DRUŠTVO PRIPRADNIKOV ITALIJANSKE NARODNE
SKUPNOSTI – ITALIJANSKA UNIJA
L’italiano nelle aree di confine
L
AL
ING
D
UA
V
EVE
P AR
È
,
E
R
E
IV
TE D I NOI - J EZIK MO
RA Ž
IVET
I, JE
DEL
NA
S
Andrea Debeljuh (Pola, 1979) insegna materie
pedagogiche presso il Dipartimento per la formazione
di maestri ed educatori dell’Università J. Dobrila di
Pola. È presidente dell’Associazione “Informo” che si
occupa di formazione, nonché dello sviluppo di
ricerche e progetti sostenuti dall’Unione europea. Nel
2003 si è laureato in Scienze della formazione presso la
Facoltà di Scienze della formazione di Bologna, dove
ha poi conseguito il dottorato di ricerca nel 2007
sviluppando la proposta del Modello di formazione
extrascolastica per la minoranza italiana residente in
Croazia. Il suo settore d’interesse scientifico è
interdisciplinare. Si occupa di formazione, dello studio
di tematiche sociolinguistiche connesse agli italiani di
Croazia e Slovenia, e dello studio di tematiche
sociologiche con la finalità di approfondire quali sono
gli atteggiamenti e le percezioni nei confronti
dell’Unione europea e delle sue istituzioni.
Andrea Debeljuh (Pulj, 1979) poučuje pedagoške
predmete na oddelku za izobraževalne vede na
Univerzi J. Dobrile v Pulju. Je predsednik Združenja
Informo, ki se ukvarja z izobraževanjem ter razvojem
raziskav in projektov, ki jih financira Evropska unija.
Leta 2003 je diplomiral iz izobraževalnih ved na
Fakulteti za izobraževalne vede v Bologni, kjer je leta
2007 tudi doktoriral z razvojem osnutka modela
izvenšolskega izobraževanja, namenjenega italijanski
manjšini na Hrvaškem. Področje njegovega
znanstvenega dela je interdisciplinarno. Ukvarja se z
izobraževanjem, študijem sociolingvističnih vprašanj,
povezanih z Italijani na Hrvaškem in v Sloveniji, in
študijem
socioloških
vsebin,
namenjenih
poglobljenemu preučevanju stališč in percepcij v zvezi
z Evropsko unijo in njenimi institucijami.