12. februar 1954 (št. 0205)

Novo mesto, 12. februarja
olenjski lisi
Cena 10 din
1954
Stev. 6
Leto V .
L a s t n i k i i n izdajatelji:
Okrajni odbori S Z D L Č r n o ­
melj, K o č e v j e i n N o v o m e s t a — Izhaja vsak petek.
— Urejuje u r e d n i š k i odbor. — Odgovorni urednik
T o n e G o š n i k . — U r e d n i š t v o i n u p r a v a : N o v o mesto,
C e s t a k o m a n d a n t a S t a n e t a 25. — P o š t n i p r e d a l 33. —
T e l e f o n u r e d n i š t v a i n u p r a v e 127. — T e k o č i r a č u n p r i
N a r o d n i b a n k i v N o v e m mestu 616-T-181. — L e t n a
n a r o č n i n a 480 d i n , p o l l e t n a 240 d i n , č e t r t l e t n a 120 d i n .
—• T i s k a t i s k a r n a » S l o v . p o r o č e v a l c a « v
Ljubljani.
T e d n i k o k r a j e v Č r n o m e l j , K o č e v j e in N o v o
mesto
IĐ TEDNU
DOTEDN
M e d t e m k o v B e r l i n u niso
p r i š l i še do nobenega v i d n e j ­
š e g a u s p e h a , se ž e š i r i j o g o v o ­
rice o zaključku konference z u ­
nanjih ministrov štirih velesil.
K a j t i M konferenčno mizo —
tako v zahodnem kot v vzhod­
nem delu mesta, tako na pol
j a v n i h kot n a tajnih sejah —
se p o n a v l j a s t a r a p e s e m : v s a ­
kdo tišči s svojim predlogom
i n le m a l o j e p o s k u s o v p r i b l i ­
ževanja k nasprotnemu stali­
šču. Zato je n a s p l o š n o v k o ­
mentarjih o berlinski konferen­
ci precej r a z o č a r a n j a , k v e č j e ­
mu š e n e k a j t o l a ž b e , d a
je
u s p e h ž e v t e m , d a so se š t i r j e
z u n a n j i m i n i s t r i sestali in s
t e m p r e m a g a l i o v i r e , k i so se
že precej nevarno nagrmadile
m e d V z h o d in Z a h o d .
K a t e r e so p o g l a v i t n e z n a č i l ­
nosti
dosedanjih
berlinskih
r a z g o v o r o v / K o je v p r v i točki
dnevnega reua Molotov pred­
l a g a l K o n f e r e n c o p e t i h — to­
rej z vključitvijo K i t a j s k e —
za r a z p r a v l j a n j e
o
spiošnih
mednarounih
problemih,
je
Blodil z zahodne strani o d l o č ­
n i » n e « . N a l a j n i s e j i so s e
z n o v a v r n i l i n a to t o č k o i n
M o l o t o v je. v z t r a j a l p r i s v o j e m ,
mnogi opazovalci
— scveua
izven konferenčne dvorane —
p a so u g o t o v i l i , d a se p r v o t n a
z a h o u n a c d i o v u o s t m a j e . Uri
tanci i n Francozi M postali na
kionjeui razširjeni konferenci,
k i b i p o l e g K i t a j s k e vključila
še druge azijske d r ž a v e , pred
vsem obe K o r e j i , d a b i se l o t i ­
li korejskega p r o b l e m a . F r a n
coski zunanji minster Bidault
p a j e b r ž p r i s t a v i l š e s v o j Ion
t e k in n a v r g e l r a z p r a v o o I n
dokini, kjer zaradi
vztrajne
H o S i M i n h o v e ofenzive posta­
jajo F a n c o ^ o m tia zelo v r o č a .
A i i se bo M o i o t o v na to v a b o
vjel i n d a ' b i dosegel svojo z a ­
misel o sodelovanju Kitajske,
pristal n a tako še bolj r a z š i r ­
j e n e r a z g o v o r e ; a l i bo D u l l e s
sledil popuščanju svojih dveh
z a h o d n i h k o l e g o v — to s t a z d a j
vpiuaatija, k i š e p u š č a t a p r a ­
zen
odgovor glede na
prvo
točko dnevnega reda berlinske
konference.
f e leto* v nacrtu
milijonov din investicij
Okrajni ljudski odbor v Črnomlju je na sobotni seji spr ejel jamstva za najetje kreditov — Železoiivarna in to­
varna učil naj bi se združili v novo tovarno za proizvod njo lahkih kmetijskih strojev — Bela krajina pozdravlja
odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS o prispev ku za pomoč gospodarsko nerazvitim predelom
Pod vodstvom predsednika okrajnega zbora pro­
i z v a j a l c e v Jožeta
Portuna
je p r e t e k l i petek zasedal
v Č r n o m l j u zbor p r o i z v a j a l c e v , k i je na c e l o d n e v n i
seji i z č r p n o o b d e l a l š t e v i l n a v p r a š a n j a b e l o k r a n j s k e g a
gospodarstva, poslušat poročila
predstavnikov
pod­
jetij i n sklepal o višini i n nujnosti investicij v letu
1954. N a s e j i so b i l i n a v z o č i z a s t o p n i k i v s e h v e č j i h
belokranjskih
kolektivov,
predstavniki
organizacij
i n l j u d s k a p o s l a n c a A n ton
Sušteršič
ter
Martin
Zugelj.
I n d u s t r i j s k i b i r o i z L j u b l j a n e sta z a s t o p a l a
ing. Guštin
i n ing. Kočar.
S m o d n i m in vsestransko
zanimivim
s o d e l o v a n j e m so č l a n i z b o r a p r o i z v a j a l c e v
določili smernice letoš.ijega razvoja gospodarstva v
okraju.
V s o b o t o sta o b a z b o r a o k r a j n e g a l j u d s k e g a o d b o ­
ra Č r n o m e l j n a s k u p n i seji
glasovala
za
jamstvo
p r e d v i d e n i h kreditov, k i pomenMb p r e l o m n i c o v do­
s e d a n j e m gospodarjenju o k r a j a . N a seji O L O je b i l a
sprejeta vrsta raznih
odlokov i n sklepov, med n j i ­
m i t u d i s k l e p , d a p o d p i š e O L O 25 m i l i j o n o v d i n k r e ­
dita za gradnjo p o š t n e g a poslopja v Č r n o m l j u .
e
S k r b , k i so jo p o k a z a l i o d ­ s v e t a N t i k a B e l j o p a v l o v i č a
borniki
Zbora
proizvajalcev vidnim zanimanjem. Seznanil
v Č r n o m l j u z a d n j i petek, čla­ j i h je z g l a v n i m i m i s l i m i ob­
n i o b e h z b o r o v p a n a s k u p ­ s e ž n e a n a l i z e gjospodarskega
n e m z a s e d a n j u O L O v soboto, s t a n j a , k i j e b i l a v z a d n j i h
sodelo­
d a b i se B e l a k r a j i n a s s v o ­ m e s e c i h i z d e l a n a ob
Gospodarskega
sveta
j i m gospodarstvom vendarle vanju
že z a č e l a r a z v i j a t i tako, k a ­ L R S , Z a v o d a za p r o j e k t i r a n j e
k o r z a h t e v a to n u j n o p o t r e ­ v o d n i h i n n i z k i h g r a d e n j . I n ­
ben d v i g n a r o d n e g a d o h o d k a dustrijskega biroja, Z a v o d a za
mateiilala,
Tek­
v o k r a j u , je r a z v e s e l j i v a i n r a z i s k a v o
vzbuja
r e s n i č n o upanje,
da stilnega i n š t i t u t a iz M a r i b o r a
gre
t o k r a t zares. V s i č l a n . in r a z n i h k m e t i j s k i h s t r o k o v ­
zbora
proizvajalcev
in
za­ njakov. Izčrpno poročilo, k i
stopniki industrijskih
p o d j e t i j , o b s e g a 67 s t r a n i , p r e d s t a v l j a
so s l e d i l i u v o d n e m u p o r o č i l u s t u d i j o o z a o s t a l o s t i B e l e k r a
pi-edsednika
G o s p o d a r s k e g a j i n e , h k r a t i p a izhod iz n j e -
N i č m a n j ni z a p l e t e n a d r u g a
t o č k a , k i oosega n e m š k o v p r a ­
š a n j e . T u d i v tej se m e r i t a
Zahod in Vzhod v srditih dvo­
b o j i h na j a v n i h i n t a j n i h s e ­
s t a n k i h . Z a h o d n e d e l e g a c i j e se
oiepajo sovjetskega
predloga
o s k l e n i t v i m i r o v n e pogodbe i n
n e v t r a l i z a c i j i N e m č i j e , č e š d:t
bi j o h o t e l a t a k o M o s K v a p r t o č i t n o dobiti popolnoma pod
svoj vpliv. Molotov pa naspro­
tuje zamisli o v k l j u č i t v i z a r u žene
Nemčije
v
evropsko
obrambno skupnost. Ob
teh
o s n o v n i h z a p l e t i h p a se k o s a l a
obe s t r a n i v b o l j a l i m a n j ž g o ­
čih propagandnih govorih. K o
so se po d v e h d n e h p r e k i n i t v e
v s r e d o spet l o t i l i n e m š k e g a
v p r a š a n j a in j e M o ' . c t o v p o l ­
d r u g o uro b r a n i l svoje staro
s t a l i š č e , j c D u i l c s p r i p o m n i l le
to, da n i m a k a j n o v e g a p o v e ­
dati, ker sovjetska stran t r m a ­
sto v z t r a j a p r i s v o j e m . T u d i
B i d a u l t in E d e n s t a
zavrnila
M o l o t o v a , t a k o d a n i s o motfli
n a p r e j i n se o d l o č i l i , d a b o d o
v četrtek nadaljevali na zaup­
n i h razgovorih. T a k o tudi tu­
kaj zaman iščemo razjasnitve.
N e m a r a p a bo v e č s r e č e p r i
n a s l e d n j i t o č k i , k i se j e lote
vajo v petek — z razpravo o
avstrijskem vprašanju.
Vse
povsod poudarjajo, da je
to
n a j l a ž e r e š l j i v p r o b l e m , č e bo
seveda dovolj dobre volje na
obeh straneh. A v s t r i j s k a dele
g a c i j a je o d š l a s p r e c e j š n j i m i
u p i v B e r l i n , posebno še, ker
diplomatski komentatorji
na
p o v o d u j e j o , da si b o d o š t i r j e
lunanji
ministri
prizadevali
v s a j v tej t o č k i r a z v e s e l i t i s v e t
% uspehom. N a m je odgovor n a
to v p r a š a n j e p r i h r a n j e n d o n a
slednjega tedna i n s tem t u d i
ostala ugibanja v z v e i i z ber­
linsko konferenco.
Da ne z a n e m a r i m o Se n a š i h
j u ž n i h s o s e d o v , k i so t a t e d e n
V R i m u i s k a l i p o v o vlado, m o ­
r a m o povedati, da tudi novemu
ministrskemu
predsedniku
S c r i b l vladne rojenice
najbrž
niso bile p r e v e č
naklonjene.
S i m b o l i č n e d e l a v s k e s t a v k e ob
podelitvi
mundata
bivšemu
večletnemu notranjemu mini­
stru v De G a s p e r i j e v l h v l a d a h
80 z e l o z g o v o r n e . N e v i h t o o b e ­
t a j o tudi č r n i o b l a k i v v o d s t v u
socialdemokratske stranke, iz
k a t e r e s t a dva v p l i v n a M a n a
o d s t o p i l a , d r a g i p a so z a g r o z i l i
E ostavko v znak protesta za­
radi s o d e l o v a n j a s k r š č a n s k o
d e m o k r a c i j o . C e p r e j ne, se bo
treba v n a š e m z u n a i i j « p o < i t i < n e m pogledu spet p o b a v l t l z
I t a l i j o ob
prihodnji
vladni
krizi — In to m n o g i k m a l u na­
povedujejo.
v
:
T Č ? * - ? .
N a zadnj:i razširjeni seji uprav­
nega odbora O Z Z Kočevje smo
zvedeli, da bo za d v i g kmetijstva
v ok-.aju odobren kred-it 59 do
60 milijonov
din. Kredit bo v
glavnem porabljen za melioracije
zamočvirjene zemlje. V K a r l o v i c i ,
kjer bo v prvem razdobju osuše­
no 30 ha travnikov, bo potrebno
2 milijona din, v F a r i ob K o l p i
za osušitev 1C0 ha zemlje 4 m i l i ­
jone. T u d i v ribniški dolini bi
bilo treba osušiti okro* 230 ha z a ­
močvirjene zemlje, vendar letos ni
upanja, da bi tudi ti kraji dobili
krcd.it za ta namen. Potrebno bi
biil6 poprej ustanoviti vodovodne
skupnosti, kot sta že ustanovljeni
v K a r b v i c i in F a r i .
V D r a g i pri Loškem potoku bo­
do najeli kredit 15 miHjonov din
za gradnjo hleva za 40 glav go­
veje živine, za gradnjo silosa, z b i ­
ralnika ža vodo in nakup 10 glav
plemenske živine. Z a dograditev
:metijskih
objektov,
zadružnih
tavb in domov bodo najeli kre­
dite v Kočevju, R i b n i c i , Dobrepolju in drugod. V Sodražici bodo
najeli kredit 2 milijona dinarjev
za obnovo p a š n i k o v na T r a v n i
gori.
Zaradi
neurejenih gnojišč in
gnojničnih jam gredo na K o č e v ­
skem vsako leto milijoni v izgubo.
Letos upajo, da bodo s pomočjo
kreditov zgradili vsaj 100 gnoj­
ničnih jam ter 50 silosov za živin-
nega
težkega
gospodarskega
stanja. N i k a k o r n i m o g o č e v
kratkem
članku
povedati
vseh
glavnih
napotkov, ki
nakazujejo rešituv
sedanjega
s t a n j a B e l e k r a j i n e . Z a t o bo
Dolenjski list seznanil bralce
s
porcCrlom
Gospodarskega
sveta i n sklepi zadnjeaa
po­
svetovanja
v
Črnomlju
v
vrsti prihodnjih številk.
deva okrajni
plan
investicij
l e t o s 473 m l i j o n o v d i n .
Za
razvoj kmetijstva,
ki
mora v Beli krajini
dvigniti
proizvodnjo tako v d r ž a v n e m
kot
zasebnem
lastništvu,
p r e d v i d e v a n a č r t 118 m i l i j o ­
nov d i n investicij. Z a turizem
i n g o s t i n s t v o j e v n a č r t u 20
milijonov din, kar pa verjet­
no ne bo zadostovalo za v e č ­
je u k r e p e n a t e m m o č n o z a ­
ostalem podrelčju. N a č r t
za
d v i g obrtztiStva, zlasti p r e p o trebnih občinskih obrtnih de­
l a v n i c o b s e g a 85,000.000 d i n , z a
v o d o v o d e , s t a n o v a n j a i n elek­
trifikacijo
podeželja
pa
je
predviđenih
183
milijonov
dinarjev.
N a zasedanju zbora proiz­
v a j a l c e v so v z b u d i l a p o s e b n o
pozornost
izčrpna
poročila
predstavnikov rudnika Kanižarica. Belokranjske
železolivarne, tovarne učil, »Belsada«, tovarna pletenin »Belok r a j i n k a « i n s n u j o č e g a se n o ­
vega podjetja za p r i d o b i v a n ­
Ki) so r a E p n r v l j a l i
o nuj­
je g r a d a š k e g a m ? r m o r j a . P o d ­
j e t j a , k i s o d o r l e j b o l j po­ n o s t i i n v e s t i c i j , n j i h o v e m n a j ­
izkoriščanju
in
dobna večjim obrtnim delav­ p a m e t n e j š e m
nicam
kakor
n d u s t r i j s k i m t a k e m n a l a g a n j u , k i se bo k a i
o b r a t o m , so p r e a l o ž i l a Z b o r u j n a j h i t r e j e o b r e s t o v a l o , i n v r a proizvajalcev
tehtne n a č r t e , ; čalo skupnosti vloženi kapipoudarili,
kako že letos d\ igrati proiz­ t a l , s o o d b o r n i k i
vodnjo, izboljša tli kvaliteto d a l e t o s i n v e s t i c i j n e s m e m o
izdelkov i n s tem dvigniti v e č d r o b i t i . I n v e s t i c i j e b o d o '
narodni dohodek v okraju. z a t o , v k o l i k o r b o d o d o d e l j e V prihodnjih številkah bomo;
o
problemih
beiokranjsKih
oodjetij
izčrpneje
poročali.
Z a o d p r a v o d o s e d a n j i h orakih
grl, i za
povečanje
proiz­
vodnje
in
prehod .na
inI dustrijski n a č i n dela predvi
n
ČDITI ZA p\IIG KMETIJSTVA
- 'METOM 1 VELIKO POiii
sko krmo. T u d i za nakup 200 glav
mlade plemenske živine bodo na­
jeli kredit.
Majiji-i m e s k i k r e d i t a bodo šli
za izboljšanje sadjarstva, to je za
nakup prevoznih škropilnic
in
radnjo sadnih sušilnic. Z a nakup
kmetijskih
strojev so namenjeni
razmeroma zelo majhni krediti.
Zadruge se bodo p a č morale naj­
V Straži bodo že letos imeli vodovod
Ž R E B A N J E
novoletnih nagrad za predplačnike D O L E N J S K E G A
LISTA bo še ta mesec. Več o tem v prihodnji številki
tednika. Žrebanja se še lahko udeležite, če do 15. febru­
arja pošljete pol- ali celoletno naročnino.
Uprava Dolenjskega lista
V S t r a ž i so se r e s n o l o t i l i d e l
za gradnjo krajevnega vodo­
v o d a . K a j t i S t r a ž a j e ž e sedaj
m o č a n industrijski center, k i
se b o š e r a z š i r i l , n i m a j o p a
dobre pitne vode. N o v i vodo­
v o d bo o s k r b e l z z d r a v o v o d o
Gornjo in Dolnjo Stražo, Jurko
vas, V a v t o vas i n R u m a n j o vas
ter i n d u s t r i j s k e obrate v S t r a ­
ži. V o d o v o d bo s t a l o k r o g 19
m i l i j o n o v . G r a d i t i so g a z a č e l i
ž e l a n i (po n a č r t u
Projektiv­
nega zavoda v Lj,ubljani). Z a ­
j e l i so i z v i r ob K r k i p o d cesto
S t r a ž a — P o l j e ter n a k u p i l i c e v i
in drugi potrebni material. Od
i z v i r a bodo č r p a l k e gnale vodo
Tudi gasilska društva ne morejo biti
drugo kot socialistične organizacije
N a plenumu okrajnega od­
b o r a S Z D L N o v o m e s t o 26. j a ­
n u a r j a so č l a n i
razpravljali
tudi o stanju v gasilsrdh d r u ­
štvih.
n e k o iz.iemo m e d o r g a n i z a c i ­
j a m i d a n a š n j e g a časa. V res­
n i c i p a se z a t a k o n e p o l i t i č ­
nostjo v e l i k o k r a t s k r i v a j o z a ­
grizeni
politični
nasprotniki
socialistične graditve i n ljudje
temne preteklosti.
Sentrupertu
je
poveljnik
gasilske čete človek, k i n i m a
državljanskih pravic. Pod njcg o v i n . p o v e l j s t v o m so se u d e ­
ležili gasilci v u n i f o r m a h cer­
k v e n e g a p o g r e b a , š l i so v c e r ­
kev in na njegovo » k o m a n d o «
so n a p r a v i l i š p a l i r i n p o z d r a v
ž u p n i k u , k o je šel v cerkev.
O d 2.600 a k t i v n i h č l a n o v g a ­
silske organizacije je n a j m a n j
600 t a k i h , k i n i s o č l a n i n o b e ­
ne m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e ! C e
p o g l e d a m o p r e t e k l o s t teh » n e ­
političnih« ljudi, bomo videli,
d a so, p a š e k a k o , p o l i t i č n i ,
samo v nasprotnem smislu in
d a j i m je n a j v e č k r a t g a s i l s k a
o r g a n i z a c i j a k r i n k a za n j i h o ­
vo reakcionarno delovanje.
Veliko in odgovorno nalogo
ima v socialistični d r ž a v i ga­
silstvo. T a organizacija z d r u ­
žuje v svojih vrstah prosto­
v o l j c e , k i so v e d n o p r i p r a v l j e n i
nesebično pomagati bližnjemu
v nesreči, vedno
pripravljeni
zaščititi d r u ž b e n o premoženje.
T o je p l e m e n i t a n a l o g a i n p r o ­
stovoljna obveza gasilcev. R e ­
či m o r a r r o , d a i m a j o p r i n a s
gasilska d r u š t v a ž e s v o j o t r a ­
dicijo in da uživajo priznanje
delovnih ljudi in oblastvenih
organov. D r u ž b a daje v z p o r e d ­
no z g o s p o d a r s k o k r e p i t v i j o i z
novUt
n a l o č n i f t e v
leta v leto v e č sredstev za
O d 1, I. 1954 do 8. II. 1934 se o p r e m o g a s i l s k i h č e t , z a n j i ­
Je n a r o č i l o na D o l e n j s k i
list h o v o u s p e š n e j š o b o r b o p r o t i
805 n o v i h
naročnikov,
izmed e l e m e n t a r n i m n e z g o d a m ,
ker
se z a v e d a , k a k o v e l i k o i n o d ­
teh:
gasil­
Naročnikov: govorno nalogo imajo
ska d r u š t v a v naši d r u ž b e n i
v okraju Črnomelj
296
P o s e b n o p o g l a v j e so g a s i l ­
s t v a r n o s t i za č u v a n j e d r u ž ­
v okraju Kočevje
91
ske p r i r e d i t v e oziroma
gasil­
bene lastnine.
v o k r a j u N o v o mesto
320
ske veselice, k i prevladujejo
razne p o š t e v F L H J
77
P o l e g te p o z i t i v n e i n o d ­ p r i p r i r e d i t v a h . L a n i so i m e l a
v inozemstvu
21
govorne naloge, k i jo
imajo gasilska d r u š t v a v novome­
V s e m n a r o č n i k o m s p o r o č a m o , g a s i l s k a d r u š t v a ž e p o s v o j i š k e m o k r a j u o k r o g 70 v e s e l i c .
da p o t e č e rok za sodelovanje v t r a d i c i j i , i n v r s t e u s p e h o v po M e n d a sta b i l i s a m o e n a a l i
novoletnem nagradnem
žreba­ voJnem č a s u , pa o p a ž a m o v dve z d r u ž e n i s k u l t u r n i m spo­
nju 15. f e b r u a r j a 1954. K d o r želi p o s a m e z n i h g a s i l s k i h o r g a n i ­ r e d o m , v e l i k o p a je b i l o » z d r u ­
s
pretepi.
Navadno
sodelovati p r i ž r e b a n j u , naj do z a c i j a h t u d i vse p o l n o n e g a ­ ž e n i h ^
tega d n e v a n a k a i e pol — a l i t i v n i h , za d a n a š n j o d r u ž b e n o p r i d e n a t a k i h v e s e l i c a h d o
š k o d l j i v i h o b r a č u n a v a n j m e d s a m i m i ga
celolet-io n a r o č n i n o .
Vse za­ s t v a r n o s t p o v s e m
s i l c i , k i so n a s p r o t n e g a p o l i ­
m u d n i k e ponovno
n a p r o š a m o , p o j a v o v . M n o g o k r a t so n a š a
mišljenja
(primer
d a n a š n j a gasilska d r u š t v a za­ tičnega
da n a k a ž e j o zaostalo n a r o č n i n o .
Za­
t o č i š č e l j u d i , k i se z d a n a š n j o O s t r o g p r i Š e n t j e r n e j u ) .
U p r a v a D o l e n j s k e g a Usta
je
tudi
materialna
družbeno
u r e d i t v i j o ne s t r i ­ n i m i v a
n j a j o , a l i p a so j i c e l o s o v r a ž ­ s t r a n v e s e l i c . 70 v e s e l i c je d a l o
600.000 d i n
dobička.
ni. Funkcije v odborih takih okrog
VREME
društev so po n a v a d i m o n o p o l Pravih t o č n i h o b r a č u n o v z a
z a č a s o d 12. d o 19. f e b r u a r j a s t a r e j š i h i n » u g l e d n i h « č l a n o v , p o s a m e z n e p r i r e d i t v e j e m a l o
N : u t o p i l o L o n e s t a l n o v r e m e . za m l a d i n o n i rr.esta, š e m a n j i n se n e v e v e d n o , k o m u d o T e m p e r a t u r a b o p o d n e v i n a d za ž e n s k e . V u n i f o r m a h s o c i a ­ n a š a j o n a j v e č k o r i s t i . V e l i k o
0", p o n o č i le l a h e n m r a z . Z a t o l i s t i č n e o r g a n i z a c i j e h o d i j o v je p r i m e r o v , k o b l a g a j n i k i g a ­
društev
samovoljno
ho r a z e n s n e g a v t e h d n e h t u d i c e r k e v i n d e l a j o p a r a d e p r i s i l s k i h
v e r s k i h obredih. Z a v s a k o ceno razpolagajo z d e n a r j e m i n p o dež.
sojujejo
velike
zneske
pri­
hočejo prikazati neko nepoli
O k r o g 24. f e b r u a r j a b o p o
ličnost
g a s i l s k e o r g a n i z a c i j e , v a t n i m o s e b a m , a k o r a v n o je
novno pritisnil mraz.
Do 3. februarja
e
_J krediti oz v o b l i k i pomočr gospodarsko bolj razvitih okrajev, namenjene pred­
vsem
dvigu
proizvodnje
v
obstoječih obratih i n smotr­
n e j š e m u delu v njih. Razšir­
j e n a p r o i z v o d n j a p a naj
bi
ž e letos i n p r i h o d n j e leto z a ­
poslila v Beli krajini
1000
novih
delavcev
in
delavk,
predvsem nekvalificiranede­
l o v n e sile. T a š t e v i l k a b i b i l a
še višja, če b i č i m p r e j začeli
dograjevati tudi prepotrebno
železniško propo
Črnomelj—
Vrbovsko.
O teh - i n
ostalih
prej znebiti starih dolgov za k u p ­ v p r a š a n j i h
ter
belokranjskih
ljene stroje, k i znašajo skupno nad n a č r t i h p a v e č v p r i h o d n j i h
35 milijonov dinar.ev. T u d i za š t e v i l k a h » D o l e n j s k e g a
listam
odplačilo tega d*/> >V>do zadruge
potrebovale dolgoročen kredit. Z a
gradnjo delavnic za galanterijske
proizvode v predelih, kjer je raz­
vita d o m a č a obrt, so potrebe vsaj
za 20 milijonov dinarjev kredita.
K . O.
Č r n o m e l j , s r e d i š č e partizanske Bele krajine, je bil v e š
č a s narodnoosvobodilne vojne eno glavnih s r e d i i č upora.
18. in 19. februarja 1944 je zasedal v osvobojenem Č r n o m l j a
Slovenski narodnoosvobodilni svet i n sprejel zgodovinske
sklepe za nadaljnji razvoj ljudske oblasti. 19. februar bo
poslej o b č i n s k i
praznik
Č r n o m l j a ; letos ga bodo
p r v i č slovesno praznovalL V č e t r t e k 18. februarja z v e č e r
bo v Prosvetnem domu slavnostna akademija, p o s v e č e n a
spominu in 10. obletnici I. zasedanja S N O S ; hkrati bodo n a
proslavi p o č a s t i l i tudi spomin na 150-Ietnioo prve srbske
vstaje. Sodelovali bodo pevski zbori, orkester i n folklorne
skupine. V petek, 19. februarja bo ob devetih dopoldne slav­
nostna seja Ljudskega odbora mestne o b č i n e v dvorani
Prosvetnega doma, ob desetih pa bodo nad razpotjem pod
gimnazijo odkrili spomenik d o m a č i n u J a n k u Starini, narod­
nemu heroju Bele krajine. Popoldne bo lutkovno g l e d a l i š č e
igralo pionirjem in cicibanom, z v e č e r pa bodo č r n o m a l j s k i
dijaki igrali dramo » N a s t r a ž i « . T a k o bo Č r n o m e l j letos p r o ­
slavil 10. obletnico zgodovinskega zasedanja . SNftS, v e č j e
prireditve, p o s v e č e n e spominu tega slavnostnega d o g o d k a «
pa bodo letos v maju.
Na
s l i k i : eden izmed n e š t e t i h prizorov l i slavnih dni
belokranjske prestolnice: m n o ž i č e n odhod prostovoljcev iS
Š t a j e r s k e v partizane (leta 1944)
to d r u ž b e n i d e n a r . P r i m e r j e
v Knežji vasi pri Dobrniču,
k j e r je d o b i l »posojilo«
za
plačilo
davkov
najmočnejši
kmet! O uporabi gasilskih av­
t o m o b i l o v za v o ž n j o n a - v e r ­
s k e o b r e d e srno ž e p i s a l i . P r i
s r e č o l o v u na g a s i l s k i vesel ici
n a V r h t r e b n j u so b i l e m e d d o ­
b i t k i t u d i b e l o g a r d i s t i č n e »čr­
ne
bukve« in pismo
škofa
Rozmana belogardistom
med
v o j n o . K d o i m a i n t e r e s , d a se
taka literatura širi med ljud­
mi?'
N a p a č n o b i bilo trditi, da
niso gasilske organizacije ali
gasilci na s p l o š n o t u d i po v o j ­
n i d a l i č a s t e n p r i s p e v e k za
čuvanje ljudskega premoženja.
V e č i n o gradbenih stroSkov
je prevzela kmetijska zadruga,
ctstalo b o d o prispevala podjet­
j a : L I P , Ž e l e z n i c a , Gozdno go­
s p o d a r s t v o in Zi&ofond. Dela
V t r e h l e t i h je b i l o v o k r a j u 71 v o d i o b č i n s k i ljudski odbor.
p o ž a r o v , k i so p o v z r o č i l i 55
milijonov dinarjev škode, ga­
s i l c i p a so o b v a r o v a l i
škode
VODOVOD TUDI
premoženje, vredno najmanj
V SM0LENJI VASI
80 m i l i j o n o v d i n a r j e v . S a m o
l a n i so g a s i l c i p r i p o ž a r i h o b ­
S m o l e n j Č a n i so imeli star
varovali lastnino, vredno nad
n a č r t o preskrbi vasi z vodo ix
39 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V e l i k o
b l i ž n j e g a studenca nad vasjo.
so g a s i l c i s a m i p o m a g a l i p r i
L a n i so g a prinesli na dan, ga
obnovi in graditvi
gasilskih
d a l i p r e v e r i t i in izpopolniti. S
domov in zbiranju
opreme.
p o m o č j o Centralnega higien­
Gasilska oprema in naprave v
s k e g a zavoda v L j u b l j a n i i n
o k r a j u so v r e d n e n a d 60 m i ­
o k r a j n e g a ljudskega odbora »o
lijonov dinarjev.
z a č e l i z d e l o m G r a d n j o vodi
P r a v z a t o , k e r je p r o s t o ­
p o s e b n i gradbeni odbor, v a voljno
gasilstvo
pomemben
š č a n i p a pomagajo z delom i n
činitelj
v
našem
gospodar­
z v o ž n j a m i . Zajeli so vodo, je­
skem in d r u ž b e n e m življenju,
s e n i p a ž e zgradili zbiralnik,
( N a d a l j e v a n j e n a 2. s t r a n i ) .
k i i m a 130 kub. metrov. L e t o «
b o d o morali izkopati Se jarke
i n p o l o ž i t i c e v i od zbiralnike
do k o n c a vasi. Vodovod sicer
ne b o m o č a n , vendar bo zado­
s t o v a l za vso vas, zlasti ob
s u š i , k o usahnejo vodnjaki.
p r o s t o r i h k m e č k i h h i š a l i v n*
P o l n zbiralnik bo imel dovolj
zadostno o b n o v l j e n i h
stavbah,
v o d e z a 200 ljudi za dva mese­
kjer vsa k u r j a v a ne z a l e i e d o ­
c a , za ž i v i n o pa imajo n a p a j a «
sti. C e l o v n o v o m e š k i g i m n a z i ­
l i š ć e . V a š č a n i so pokazali T e «
j i sedijo v m n o g i h r a z r e d i h d i ­
l i k o d o b r e volje ter m o č n o po­
j a k i d o s t i k r a t po ves dan o b l e ­
m a g a l i z d e l o m in V o ž n j a m i .
čeni v p l a š č e , pa se n a v z l i c k u r ­
T a k o bo t u d i Smolenja ves že
jenju tresejo od m r a z a .
l e t o s preskrbljena z dobro pit­
C e bo m r z l a z i m a še t r a j a l a n o v o d o .
i n vse k a ž e , da letos D o l e n j ­
V s a k , pa tudi n a j m a n j š i n a ­
s k i z belo odejo n i b i l o p r i z a - p r e d e k Dolenjske na p o d r o č j u
n e š e n o , ponuja pa se še vedno oskrbovanja z vodo moramo
nov sneg z m r a z o m — b i b i l o t o p l o pozdraviti. L j u d s t v o je
pametno, da b i p o u k v i u m j u h v a l e ž n o svoji oblasti, k i ve
p o d a l j š a l i . K e r p o n e k o d nimajo b r i g a za napredek zaostalih
dovolj d r v za zadostno o g r e v a ­ krajev i n vlaga denar v preponje p r o s t o r o v , m o r a m o m i s l i t i t r e b n e vodovode, vodnjake i n
p r e d v s e m na zdravje o t r o k .
podobno.
V črnomaljskem in novomeškem
okraju so šole zaprte
N a posvetovanju upraviteljev
osnovnih
šol
in
ravnateljev
gimnazij, k i je b i l o p r e t e k l i č e ­
t r t e k v Č r n o m l j u , je b i l o m e d
ostalim- sklenjeno, da bodo od
5. do 13. f e b r u a r j a zaprte vse
iole v Beli krajini. Huda zima
je z n o v a p o k a z a l a , v k a k o s l a ­
bem stanju so n a š e š o l e . N a v ­
zlic kurjenju m a r s i k i "
šolskih
sob s p l o h ne m o r e j o dovolj z a ­
greti, k e r toplota s p r o t i uhaja
skozi o k n a i n v r a t a . Mnoge š o ­
le imajo slabe p e č i , m a r s i k j e pa
so š o l e precej oddaljene
od
s t r a n s k i h vasi i n je n e v a r n o ,
da otroci med padanjem novega
snega na poti ne b i o m a g a l i .
U p r a v i t e l j i so p o r o č a l i , da p r i ­
haja mnogo o t r o k v šole p r a v
slabo o b l e č e n i h .
Iz p o d o b n i h v z r o k o v je Svet
za k u l t u r o i n p r o s v e t o v N o v e m
mestu s k l e n i l , da od 4. do 11
februarja zapre v e š o l e v no­
v o m e š k e m o k r a j u . Z n a n o je, da
so mno(?e r,snovne Sole na D o ­
l e n j s k e m š e v e d n o v zesjlnib
do zbiralnika nad S t r a ž o , o d ­
k o d e r bo potem sama tekla k
p o t r o š n i k o m . Zbiralnik ž e g r a ­
d i j a Po n a č r t i h bodo gradili
v o d o v o d v dveh etapah: n a j ­
p r e j zajetje vodo, gradnja z b i ­
r a l n i k a ter napeljava v Gornjo
S t r a ž o i n v industrijske o b r a ­
te, potem pa š e napeljava vode
v d r u g e vasi. R a č u n a j o , da bo
G o r n j a S t r a ž a najpozneje do
1. j u l i j a ž e preskrbljena s pit*
no vodo.
Sira- 2
D O L E N J S K I
V z r o k e kaznivih dajani
mladoletnikov iščimo v družini
Kajveč kriminalnih delanj povzroča alkohol - Nož je Se vedno način
medsebojnih obračunavanj - Iz slabih družin izhajajo kasnejši zločinci
- 0 vzgoji veliko pišemo, premalo pa zanjo storimo
O m l a d i n s k i v z e o j i -pri nas v e ­
liko govorimo in pišemo, vendar
samo vzgojo n a j v e č k r a t p r e p u ­
ščamo vzgojitelje^
in staršem
ter m o r d a še m l a d i n s k i m z a v o ­
dom i n p o b o l j š e v a l n i c a m . T e m
s l e d n j i m u s t a n o v a m po n a v a d i
n a p r t i m o zlasti tislo m l a d i n o , k i
je že z d r k n i l a na pot k a z n i v i h
dejanj a l i t e ž j i h p r e s t o p k o v , to­
rej m l a d i n o , za katere prevzgojo
nosi d r u ž b a še posebno v e l i k o
odgovornost, P r i z n a t i je t r e b a ,
da je b i l a dosedanja s k r b d r u ž ­
be kot celote za p r a v i l n o v z g o ­
j o m l a d i n e š l b k i n nezadostna,
n a j v e č k r a t iz o b j e k t i v n i h r a z l o ­
gov, In da smo o njej sicer zelo
veliko govorili i n pisali, premalo
pa s t o r i l i za p r a v i l n o vzgojo.
Ž a l o s t n a je r e s n i c a , da so k a z ­
n i v a dejanja m l a d o l e t n i k o v po
v o j n i m o č n o n a r a s l a . I n ne samo
p r i nas, p a č Pa na s p l o š n o po
v s e m svetu. A m e r i š k i č a s o p i s i se
o b š i r n o b a v i j o skoraj v s a k o ­
dnevno z mladinsko kriminalite­
to, k i je v bogati d r ž a v i pod
k a p i t a l i s t i č n i m r e ž i m o m zavzela
l e vse d r u g a č e n r a z m a h kot p r i
nas. T o d a nas p r e d v s e m i n n a j ­
bolj zanima pač naša mladina,
mladina
socialistične
države,
mladina, kateri gradimo
nov
d r u ž b e n i sistem, v k a t e r e m ne
bo i z k o r i š č a n j a č l o v e k a po č l o ­
v e k u , d r u ž b o svobodnih in ena­
k o p r a v n i h liudt. Za t a k o d r u ž b o
p a je p o t r e b n o , da o d s t r a n i m o
i z nje vse n e g a t i v n e pojav* i n
z l a s t i p r i m l a d i n i , k i je b o d o č ­
nost vsakega n a r o d a , je p o t r e b ­
n o s p r a v i l n o vzgojo z a t r e t i vsa
s l a b a nagnjenja, r a z v i j a t i pa vse
dobre lastnosti. Z vzgojo m l a d i ­
ne je p o t r e b n o z a č e t i v o s n o v n i
c e l i c i d r u ž b e , to je v d r u ž i n i .
a
Osnovni v z r o k i
mladinskega kriminala
V Štirih dolenjskih o k r a j i h so
l a n i s p l o š n a k a z n i v a dejanja ne­
k o l i k o u p a d l a , k a z n i v a dejanja
m l a d o l e t n i k o v Pa n a r a s l a . V n o ­
v o m e š k e m o k r a j u so l a n i k r i m i ­
nalni organi in sodišča obrav­
n a v a l i k a r 90 p r i m e r o v k a z n i v i h
dejanj m l a d o l e t n i k o v i n je tako
v pogledu m l a d i n s k e g a k r i m i ­
n a l a n o v o m e š k i o k r a j na 9 m e ­
stu v S l o v e n i j i . Š t e v i l o dejanj je
s i c e r n i ž j e kot p r e j š n j e
leto,
v e n d a r je t u d i sodnik za p r e ­
k r š k e o b r a v n a v n i 70 p r i m e r o v
ml-»dih k r S i l c e v z a k o n i t o s t i . K a z n i v a d e j a n i a m l a d o l e t n i k o v so
p o s ° b n o številna g k d a imovine
( t a t v i n e i n v l o m i ) , zoper ž i v l j e n i e i n telo ( p r e t e p i i n p o b o j i ) ,
ter n r l m e i i nemoralnosti. Zelo
veliko primerov kaznivih dejan'
j " z a g r e š i l a s t a r e j š a m l a d i n a (od
18 -22 l e t ) .
O b r a v n a v a n j e k a z n i v i h dejanj
mladoletnikov in mladih ljudi
sploh pred organi k r i m i n a l n e
s l u ž b e ter s o d i š č i n s o d n i k o v za
p r e k r š k e , so p r a v z a p r a v samo
zadnje dejanje posledic n e p r a ­
vilne
vzgoje. N a j v e č k r a t t u d i
k a z n i ne dosegajo tistega n a m e ­
na, kot b i ga m o r a l e , p r e d v s e m
z a r a d i tega, k e r je k a z n o v a n i
prišel med prestajanjem kazni
aH pa kasneje v isto a l i še s l a b ­
še okolje, k a k o r je bilo p r e j š n j e ,
k o je z a b r e d e l v k a z n i v o dejanje.
Z a t o m o r a m o z borbo p r o t i k a z ­
n i v i m dejanjem m l a d i n e z a č e t i
p r i v z r o k i h , to je p r i o k o i n o stih, v k a t e r i h . j e m l a d o s t n i k r a stel i n se v z g a j a l . B o r b o m o r a ­
mo z a č e t i z o d p r a v l j a n j e m v z r o ­
kov tn o k o l j a , z l a se m o r a m o
lotiti
pri
koreninah.
Analiza
m l a d i n s k i h k a z n i v i h dejanj n a m
sama k a ž e te o s n o v n e v z r o k e .
Slabe d r u ž i n s k e razmere, p i ­
j a n č e v a n j e , nesloga v d r u ž i n i ,
nemoralno življenje, k i ga.otroci
v i d i j o , ter p r e p u š č a n j e o t r o k c e ­
sti, pa t u d i slaba d r u ž b a v k a ­
tero zaida m l a d č l o v e k , £ najpogostejši vzroki m o r a l n i h padcev m l a d i n e . N o v o m e š k o s o d i š č e
je o b r a v n a v a l o p r i m e r , k o je
m l a d o s t n i k segel po m o r i l n e m
orožju in nameraval ubiti očeta,
k i je č e s t o k r a t p r e t e p a l d r u ž i n o .
C e b i ne bilo v d r u ž i n i t a k i h
r a z m e r , sin p r a v gotovo ne b i
p r i š e l p r e d s o d i š č e . Njegov p o ­
i z k u s u b o j a je b i l a o b u p n a ž e l j a ,
končati nevzdržne domače raz­
m e r e tudi za ceno t e ž k e g a z l o ­
č i n a . N e k j e je p r i m e r , da m a t i
v p r i č o m l a d o l e t n e g a sina uganja
nemoralno
življenje.
Drugol
spet je z a n e m a r j e n o t r o k r a z ­
v r a t n e m a t e r e po d v e h a l i t r e h
p o i z k u s i h z a ž g a l d o m a č e gospo­
d a r s k o poslopje. N a v z l i c p o i z ­
k u s o m p o ž i g a , m a t i t u d i pozneje
vzgoji o t r o k a nI p o s v e č a l a n o ­
bene pa5nje. P r i m e r o v , k i so
zapuščeni in zanemarjeni otroci
postali po z a k o n i t i h p o j m i h k r i ­
m i n a l c i i n z l o č i n c i , je v e l i k o .
K a j m o r e m o p r i č a k o v a t i od take
» v z g o j e « , kot je p r i m e r v k o c j a n s k i o k o l i c i , k j e r je o č e j e m a l
s seboj na t a t i n s k e pohode s v o ­
jega 12-letnega s i n a . S l a b e po­
sledice r a z l i č n e vzgoje o t r o k a v
Soli i n d o m a , v s t a r i h n a z o r i h In
zaostalosti ž i v e č e d r u ž i n e so v e č
kot o č i t n e . Se je precej » v z g o j i ­
t e l j e v « , k i u č e o t r o k e , da n i g r e h
krasti
ljudske
Imovine. M e d
v z r o k i za k r i m i n a l n i psdec m l a ­
dine so t u d i slabi f i l m i i n slabo
čtivo.
N a j v e č k r i m l n a l n ' h dejanj zo­
per ž i v l i e n j e l n telo, k i j i h z a g r e š e m l a d i ljudje i n k i so v
zadnjem č a s u še bolj pogosta, je
;
»Draga Ruth« na šentjernejstcem
odru
» N o c o j j e b i l en l e p v e č e r « «
b i lahko dejali z verzi n a r o d a
p e s m i v Č e t r t e k 21. j a n u a r j a ,
k o smo na š e n t j e r n e j s k e m odru
gledali vedro komedijo »Draga
R u t h « a m e r i š k e g a avtorja N o r ­
m a n a K r a s n e . T o je z g o d b a i z
nedavnih
vojnih
d n i , k o so
mlada dekleta pomagala voja­
k o m na frontah I r a z n i m i uslu­
g a m i , p l e t l e so p o l u v e r j e , n o g a ­
v i c e i n p o d o b n o ter s e v e d a p r i ­
šle tudi v pismeni stik z obda­
r o v a n e ! . M a l a Mirtam se je p o ­
služila
i m e n a s t a r e j š e sestre
( N a d a l j e v a n j e i z 1. s t r a n i )
Bacilska d r u š t v a
n a m n i v s e e n o , k d o ga v o d i .
T u d i g a s i l s k a d r u š t v a ne m o ­
rejo biti nekaj
drugega, kot
so o s t a l e o r g a n i z a c i j e , ne m o ­
r e j o biti drugega kot m n o ž i č ­
n a f.ot .-.!.• i t i č n a
organizacija.
Z a t o je t r e b a i z n j i h i z t r e b i t i
vsako poudarjanje
nepolitič­
nosti in vse negativne pojave,
l j u d i , k i to d e l a j o i n v s n k m o ­
nopolizem.
Gasilska
društva
je treba še nedalje kropiti, da­
t i pa j i m m o r a m o socialistič­
ni m a č a j . T u d i v gasilske or­
g a n i z a c i j a je t r e b a u v e s t i e n a ­
kopravnost mladine in žona,
tem in vsem naprednim gasilC Ti pa o m o g o č i t i s t r o k o v n o
i ' s p o a o b l l e n o s t ter i z p o p o l n j e ­
vanje v uporabljanju opremo,
k i j o iz d n e v a v dan v v e č u
meri
daje d r u ž b a
rasilskirr.
m o t a m . O b času letnih o b č ­
n i h z b o r o v te č a s , d a se \z ^ a s i l * k i h o r g a n i ? >cij p o m e t e v s e
k a r je n a s p r o t n o s o c i a l i s t i č n e ­
m u d u h u . T o je n a l o g a v s e h
č l a n o v S Z D L , Z K , pa t u d i v s e h
p o š t e n i h in zavednih gasilcev.
V t * m o z l r u Je p l e n u m d a l n a v o j U i vsem množičnim organ i z e e ' . ; a m ha t e r e n u .
P.
R u t h , d a jo dopisovala s p o r o č n i k o m o c a v v r i g h t o m . I n k o je
prišel p o r o č n i k na enodnevni
dopust v d r u ž i n o sodnika \ V i l femsa sb p a s t a l i z a p i e t l j a j i i n
povzročili precej z m e š n j a v , k i
p a so se s r e č n o r a z v o z i j ale.
Režija je bila v i z k u š e n i h rok a n l o n č K e Skerletove, scena
rij je o s k r b e l a n a š a u m e t n i c a
Vlasta S d . o o p p l o v a , t e h n i č n e
s t v a r i je imet na t k r b i J o ž e
Škantar.
G l a v n o vlogo, sodnika W i l k i i i s u , j e o c i i i c a o zaigral A l b i n
C v e t i c , i s t o v r e u n a partnerica
m u je b i l a J o ž i c a C u d o v a n o v a
Kot n j e g o v a ž e n a E d i t h . H č e r k o
R u t h j e z vso s v o j o p r i z n a n o
i g r a l s k o sposoDnostjo o d i g r a l a
l v l i n k a J e r e l e t o v a , n j e n o se­
strico M i r i a m pa M a r t i n a Je­
reletova.
IVr.ron, s k o r a j d o s t o j a n s t v e n
l i k s l u z k i n j e - z a m o r k e je p o d a l a
Jelka Zalokarjeva,
Rutmnega
zaročenca j e p r e p r i č e v a l n o i n
globoko
doživeto
predstavil
franci Bolka. Ludvik Simonič
je v v l o g i p o r o č n i k a S e a v v r i g h t a
to p o t p r v i č s t o p i l n a o d r s k e
deske in — zmagal v svoji težki
v l o g i , to se p r a v i , o s v o j i l g l e ­
dalce. Njegova sestra je bila
M i r a R a n g u b o v a , k i je v n o v i č
p o t r d i l a , d a je n a o d r u d o m a
D o b r o sta z a i g r a l a t u d i L o j z e
B a m b i č (narednik Chuck) in
Peter Durjava mlajši (mornar
Simmons).
Gledalci io dvakrat napol­
n i l i d v o r a n o ter v s a k o k r a t odSli
zadovoljni
in
bili
zahvalni
i g r a l c e m , k i so n a v z l i c s v o j e m u
vsakdanjemu
delu
pripravili
Š e n t j e r n e j č a n o m tako lep odr­
ski večer. Naj
kmalu
sledi
drugi.
—Č.
OGLAŠUJTE
V NAftEM LISTU!
P
EMULGlt
~
XjLL
iONčEN3E
ULTRA ODE
z a
t H i i m k o
4 o n c &
posledica a l k o h o l a . P i j a n č e v a n ; e
je hudo n a r o d n o zlo, k i č e d a l j e
huje z a j e m a t u d i m l a d i n o . P o d
v p l i v o m a l k o h o l a nastajajo p r e ­
p i r i med prijatelji in znanci, v
katerih imata dostikrat glavno
besedo k o l i h n o ž . N a š i g o s t i n ­
ski obrati in tudi posamezniki
so ne d r ž e z a k o n i t i h p r e d p i s o v ,
k i p r e p o v e d u j e j o dajanje a l k o ­
holne pijače mladoletnim in p i ­
j a n i m osebam. P o l e g vseh n a v e ­
d e n i h v z r o k o v nosijo t u d i slabe
socialne r a z m e r e del o d g o v o r n o ­
sti za m l a d i n s k i k r i m i n a l . Z n a ­
č i l n o pa je, da je m e d m l a d i n o ,
k i je v k l j u č e n a v m l a d i n s k o i n
druge o r g a n i z a c i j e zelo
malo
p r i m e r o v k r i m i n a l i t e t e i n da je
n a j v e č tega z l a v k u l t u r n o i n
politično zaostalih krajih, naj­
večkrat med k m e č k o mladino, k i
ni toliko socialno o g r o ž e n a .
2 e v e č k r a t smo p o u d a r i l i , da
je vzgoja m l a d i n e s t v a r celotne
d r u ž b e i n ne samo n e k o l i k o l j u ­
di, k i se po p o k l i c n i d o l ž n o s t i
b a v i j o z njo. D r u ž b a m o r a n a j t i
s r e d s t v a i n n a č i n za p r a v i l n o
vzgojo. P r i č e t i pa je t r e b a že z
vzgojo s t a r š e v . T u č a k a
naše
m n o ž i č n e o r g a n i z a c i j e i n vse o r ­
gane ljudske o b l a s t i pa t u d i vse
zavedne d r ž a v l j a n e odgovorna i n
zelo resna n a l o g a . V s o s k r b je
treL»a p o s v e č a t i n e z d r a v i m r a z ­
m e r a m v d r u ž i n i i n s t r e m e t i , da
se o d p r a v i j o za v s a k o ceno, z l a ­
sti tam, k j e r so o t r o c i . R a z v r a t ­
n i m in alkoholu nagnjenim star­
im je t r e b a o d v z e t i o t r o k e i n
j i h d a t i v vzgojne d o m o v e . N a j ­
s t r o ž e je t r e b a k a z n o v a t i v s a k o ­
gar, k i daje m l a d e m u č l o v e k u
lkoholne pijače v taki količini,
da se o p i j a n i . P r a v tako aji še
s t r o ž e je treba k a z n o v a t i t u d i
vsakega, k i zavaja mladega č l o ­
v e k a v k r i m i n a l n a dejanja te a l i
one vrste, s k a t e r e se kasneje
zelo t e ž k o p o v r n e n a pot p o ­
š t e n j a i n dostojnega
življenja.
Materialna osnova u s p e š n e bor­
be p r o t i k v a r n i m v p l i v o m o k o ­
lice na m l a d i n o pa bi b i l i p r i ­
merni mladinski domovi, k i bi
jih m o r a l imeti vsak okraj i n v
katerih bi d r u ž b a vzgajala naj­
bolj o g r o ž e n o m l a d i n o .
X cili3
r
:
KAKŠNE ZADRUŽNIKE BO­
MO VOLILI V VODSTVO
ZADKUGE?
V e m o , d » je r a z v o j i n n a p r e ­
dek z a d r u g e n a j v e č o d v i s e n o d
v o d s t v a , to se p r a v i od odbora
in u s l u ž b e n c e v . V teh v r s t i o a h
bom g o v o r i l le o z a d r u ž n e m o d ­
bor u .
C e p r i m e r j a m o nekaj z a d r u g
v katerem koli koncu Dolenj­
ske, takoj u g o t o v i m o , da
vse
zadruge ne gospodarijo enako
d o b r o , č e p r a v delajo v zelo podobniti p o g o j i h . K r i v d o n a j v e č ­
krat odkrijemo v slabem vod­
s t v u ; v o d b o r u so ljudje, k i so
n e m a r a p r i š l i vanj le zato, da
i z k o r i s t i j o svoj p o l o ž a j za oseb­
ne k o r i s t i a l i Pa samo za k o ­
r i s t i svojega k r a j a . So t u d i o d ­
borniki, ki zavirajo »prejem in
uresničitev
slehernih
sklepov,
po k a t e r i h bi z a d r u g a d e l o v a l a
i n se r a z v i j a l a v s o c i a l i s t i č n e m
d u h u . O d b o r , k l Ima tuke o d ­
b o r n i k e , živi l n dela v s t a l n i h
nesoglasjih, k a j t i o d b o r n i k i , k i
vneto i n zavestno delajo
ter
s k u š a j o d o s e č i , da bi i m e l a z a ­
druga č i m v e č u s p e h o v , v e č k r a t
ne m o r e j o p r o d r e t i • s v o j i m i
predlogi. P r i tem ne trp( le go­
spodarstvo zadruge, a m p a k z a ­
druga l a h k o i z g u b i tudi ugled
in se v njej u s t v a r j a a n a r h i j a
C e h o č e m o , da bodo zadruge
dobile letos v v o d s t v o n a j b o l j ­
šo l j u d i , m i s l i m da
moramo
p r e n e h a t i » staro v o l i l n o p r a k ­
so, k o vse k a n d i d a t e po že s p i ­
sani l i s t i prpdlaga en sam z a ­
d r u ž n i k , kot se še z m e r o m zgo­
d i . T a k o p r e d l a g a n j e d u š i de­
mokratičnost
zadružnikov
ln
slabo v p l i v a na m n o ž i č n o r a z ­
pravljanje
na o b č n e m
zboru.
Z a d r u ž n i k i dobijo vtis, da Je t u
neko » k o m i n d l r a n j e od z g o r a j «
in da so že v n a p r e j d o l o č e n i
o d b o r n i k i za n o v i o d b o r .
Z a d r u ž n i k i naj iz s v o j i h vrst
sT.nl prerll.-i:;:ijo v odbor u g l e d ne
ln napredne,
socialistično
u s m e r j e n e gospodarje, k a j t i ti
bodo najbolje o p r a v l j a l i
svojo
d o l ž n o s t l n zastopali k o r i s t i z a IN
VOJNE
O d o k o l n o s t i , k i so v p l i v a l e
oziroma
neizbežno
zahtevale
spremembo v razvoju n a š e g a
k m e t i j s t v a , pa je v s e k a k o r n a j ­
p o m e m b n e j š a odselitev K o č e varjev in u n i č e v a l n o delo o k u ­
p a t o r j a . Z e v z a č e t k u v o j n e so
se o d s e l i l i s k o r a j v s i k o č e v s k i
Nemci, ali »Kočevarji«. Odse­
l i l o se j i h j e o k r o g 13.000. S
s e b o j so o d g n a l i v s o
živino
( p r i b l i ž n o 3500 do 4000 g o v e d )
i n vse k m e t i j s k e stroje
ter
orodje. P r e d « ! o k r a j a K o č e v j e ,
Ing. A n t o n
Zore:
k i so ga n a s e l j e v a l i » K o č e v a r ­
ji« (to so v g l a v n e m d a n a š n j e
občine Kočevje, Mozelj, K o ­
č e v s k a r e k a i n D r a g a ) , je o s t a l
po n j i h o v i odselitvi skoraj do­
c e l a p r a z e n , b r e z l j u d i . V s e to
p o d r o č j e je v č a s u v o j n e p r e d ­
stavljalo m o č a n izhodišni cen­
ter za p a r t i z a n s k o , n a r o d n o ­
o s v o b o d i l n o v o j s k o . Č e p r a v je
z n a n o , d a se p a r t i z a n i v g l a v ­
n e m n i s o p o s l u ž e v a l i za s v o j e
baze v a s i m h i š , so o k u p a t o r j i
vendar s tem izgovorom v č a ; u
svojih ofenziv zažigali i n r u ­
šili z a p u š č e n e vasi. T a k o je bilo
n a t e m p o d r o č j a o d 129 v a s i
p o p o l n o m a u n i č e n o 62 v a s i s
s k u p n o 1224 h i š a m i . V p r e o s t a ­
l i h v a s e h p a j e b i l o š e 886 h i š
u n i č e n i h i n 17<J6 h i š m o č n o p o ­
š k o d o v a n i h . Ce p r i k a ž e m o ce­
lotno sliko je bilo 4 3 % v a s i
p c p o i i orna p o ž g a n i h a l i p o r u ­
š e n i h , vse ostale pa p o š k o d o ­
vane. O d skupnega števila hiš
— 3895 — je b i l o 5 5 % d o k r a j a
uničenih in 45% poškodovanih,
t a k o da p o v s e m n e d o t a k n j e n i h
h i š sploh n i ostalo. T a k š n a je
slika za ožje K o č e v s k o . M o č n o
so t r p e l i t u d i o s t a l i k r a j i o k r a ­
ja K o č e v j e . V o b č i n a h D o l e n j a
vas, R i b n i c a , S o d r a ž i c a , L o š k i
p o t o k , K o s t e l i n O s i l n i c a so
p r a v t a k o ostale m o č n e posle­
dice okupatorjevega u n i č e v a l ­
nega dela. D o k r a j a je bilo
p o ž g a n i h 15 v a s i , v s e h p o r u š e ­
n i h i n p o ž g a n i h h i š p a 445 i n
veliko
poškodovanih.
Torej
tudi v tem področju 10% po­
žganih vasi i n 18% uničenih
h i š . P o d o b n a s l i k a j e tud* z a
občini Velike Lašče i n Dobre­
polje, o k a t e r i h pa n i m a m š t e ­
vilčnih podatkov.
Razumljivo
je, d a se r a n e t a k o m o č n e g a
uničenja i n naravnost opusto­
š e n j a celega predela ne m o r e j o
zaceliti v nekaj letih. T o vedo
najbolje
povedati
vsa
naša
k m e t i j s k a gospodarstva (soci­
alistična i n privatna), k i kljub
vztrajnemu delu
in
velikim
n a p o r o m n i s o š e u s p e l a v v<=eh
panogah
kmetijstva
doseči
predvojnega
stanja.
Ker
v
okraju Kočevje nimamo raz­
vite industrije in drugih pa­
nog
g o s p o d a r s t v a , je
poleg
prekomerno izčrpanih gozdov
kmetijstvo glavni v i r dohod­
kov prebivalstva. Zaradi opi­
s a n e g a s t a n j a p a k m e t i j s t v o ne
p r e v o z n i š t v a so se zmanjšali tik
v e č k o t 5 0 % . T a k o so postale
kmetijske panoge glavni
vir
d o h o d k o v . T o p a p o m e n i , vsaj
trenutno, z m a n j š a n j e dohod­
kov k m e č k e g a prebivalstva i n
nastaja v nekaterih predelih,
k a k o r L o š k i p o t o k , D r a g a in
d r u g j e , p r o b l e m , kje
dobiti
denarna
sredstva
za
vsak­
d a n j e ž i v l j e n j s k e potrebe. Z a t o
je n u j n o i z k o r i s t i t i vse p o g o j e
za k m e t i j s t v o , k i bo moralo
d a t i v e č d o h o d k o v k a k o r do
zdaj. Z a p o v e č a n j e k m e t i j s k e
p r o i z v o d n j e bo n u j n o v l o ž i t i Se
p r e c e j i n v e s t i c i j , d a bi tako
č i m p r e j dosegli kmetijsko pro­
i z v o d n j o , k i je po naravnih
prilikah možna.
zmore kriti niti najnujnejših
ž i v l j e n j s k i h potreb i n je nizek
življenjski
standard
večine
ljudi v okraju Kočevje povsem
razumljiv. Po strukturi narod­
n e g a d o h o d k a n a š e v a s i , je d a l o
l e t a 1951 k m e t i j s t v o 4 0 % n a ­
r o d n e g a d o h o d k a , 6 0 % p a so
dale ostale
dejavnosti.
Od
kmetijstva je odpadlo p r i b l i ž ­
no 2 0 % n a p o l j e d e l s t v o , 7 6 %
na ž i v i n o r e j o in 4 % na sadjar­
stvo. O d n a r o d n e g a d o h o d k a
iz o s t a l i h d e j a v n o s t i k m e č k e g a
p r e b i v a l s t v a je odpadlo p r i ­
b l i ž n o 3 6 % n a g o z d a r s t v o , 26
o d s t o t k o v n a p r e v o z n i š t v o , 35
odstotkov
na
domačo
obrt
(suha roba) i n 3 % na razne
d o h o d k e . Z a r a d i o m e j i t v e se­
k a n j a g o z d o v se je to s p r e m e ­
nilo. D o h o d k i iz gozdarstva i n
(Nadaljevanj«
ZGODOVINA
R i m s k i t e d n i k »II m o n d o «
n o v e m b r a 1953 z a p i s a l :
je
»Italijani na žalost silno ra­
di pozabljajo zgodovino. N a j ­
v e č k r a t se j e s p l o h ne u č i j o .
C e pa so se je v š o l i u č i l i , jo
t o l m a č i j o n a r o b e to se p r a v i "
potvarjajo.«
d r u ž n i k o v . K o g o v o r i m o o do­
b r i h gospodarjih, bi seveda ne
b i l o p r a v , da b i v o l i l i v odbor
le v e l i k e k m e t e . N a p r e d e n go­
spodar n i samo t i s t i , k i i m a v e ­
l i k o zemlje i n zato v e l i k p r i ­
d e l e k , n a p r e d e n gospodar je t u ­
d i tisti m a l i a l i srednji k m e t ,
k i na m a j h n i z e m l j i z m o d e r ­
nim n a č i n o m obdelave i n d r u ­
gimi agrotehničnimi ukrepi ve­
l i k o p r i d e l a . Ne m i s l i m , da b i
ne v o l i l i v odibor t u d i v e l i k e g a
k m e t a , p a č pa morajo b i t i so­
razmerno zastopani m a l i i n sred­
nji kmetje. P a z i t i je t r e b a , da
niso v s i o d b o r n i k i
iz enega
k r a j a , m a r v e č da so p r a v i l n o
p o r a z d e l j e n i z a d r u ž n i k i iz vseh
v a s i , z l a s t i pa t u d i m l a d i n a i n
ž e n e . Te morajo p r a v tako d o ­
b i t i svoje mesto v o d b o r u . M l a ­
d i n i Je pa t r e b a vz>cuditi v e ­
selje do dela na
zadružnem
p o d r o č j u , k a j t i to so b o d o č i go­
spodarji i n gospodinje.
p i r a t i j i h Je t r e b a iz skupnega
fonda, k e r o d s e k i s a m i ne bodo
k r i l i svojih stroškov,
*
Z a d r u g e , k i teh odsekov še
nimajo a l i so n e d e l a v n i , toda
p o t r e b n i , m o r a j o na z b o r u r e s ­
no r a z p r a v l j a t i o n j i h u s t a n o ­
vitvi ali p
poživitvi.
Kajti
p o s p e š e v a l n i odseki o zelo v a ž ­
na p o m o č k m e t u - z a d r u ž n i k u .
Naj o m e n i m le strojni odsek —
jasno, da si m a l i k m e t ne m o ­
re n a b a v i t i n
primer elektro­
motorja aH m l a t i l i n c e , p r v i č n i ­
m a d e n a r j a , d r u g i č se m u n i t i
ne i z p l a č a za njegovo s k r o m n o
m l a č e v . Strojni odseki nudijo
p o m o č r a v n o t i s t i m , k i teh s t r o ­
jev nimajo i n s i j i h t u d i ne
morejo, oskrbeti — m a l i m in
srednjim kmetom.
Posebno v p r a š a n j e so k m e ­
tijski odseki zadrug, osnovani
v e č i n o m a iz b i v š i h d e l o v n i h z a ­
d r u g . N a č i n dela t.-h odsekov
se je zelo Izboljšal i n so n e k a ­
t e r i postalj res v z o r n a z a d r u ž ­
P O ­ na posestva. O d teh odsekov ne
ZA­
KOMU
N A J SLUŽIJO
SPEŠEVALNI
ODSEKI
DRUGE?
Z e ime » k m e t i j s k a z a d r u g a «
pove, da je to k m e č k a o r g a n i ­
zacija, k i d r u ž i k m e t o v a l c e s v o ­
jega p o d r o č j a i n j i je c i l j p o m a ­
gati k m e t o m , da se i z b o l j š a j o
vse vrste g o s p o d a r s t v a , s tem
pa d v i g n e ž i v l j e n j s k a r a v e n de­
lovnega k m e t a . T o p o m o č n u ­
dijo z a d r u g e zlasti s s v o j i m i
p o s p e š e v a l n i m i odseki (strojni,
ž i v i n o r e j s k i , s a d j a r s k i Itd.), pa
t u d i z r a z n i m i u s l u g a m i svojih
o b r t n i h odsekov. N a
občnem
aboru bodo č l a n i s l i š a l i p o r o č i ­
lo Q p o s l o v a n j u p o s a m e z n i h o d ­
sekov l n n j i h o v e m gospodar­
s k e m uspehu. P o n e k o d bo ta
a l i oni odsek p o k a z a l t u d i Iz­
gubo.
O vseh o b r t n i h o d s e k i h , k i
bodo I z k a z a l P l z g u b o , naj o b č n i
zbor u g o t o v i vsTok« l n r a z ­
p r a v l j a o njih n a d a l j n e m obsto­
j u . Z a d r u ž n i k i gotovo ne bodo
p r i v o l i l i , da bi i m e l i o b r t n i o d ­
sek, k i n i m pogojev za r a z v o j
ln uspeh.
Najbolje se je t a k i m p r i m e ­
r o m sploh Izogniti, zato pa m o ­
rajo z a d r u ž n i k i p r i u s t a n a v l j a ­
nju o b r t n i h aH d r u g i h p r e d e l o ­
v a l n i h odsekov temeljito p r e ­
u r e d i t i , č e bo i m e l odsek vse
pogoje za obstoj (stroji, orodje,
material, prostori, kvalificirane
delavce, t r ž i š č « Itd.). U g o t o v i t i
je t r e b a , ali je tak odsek sploh
potreben, aH ni t o v r s t n i h o b r a ­
tov v k r a j u že p r e v e č i n po­
dobno.
P o s p e š e v a l n e odseke, kot to
strojni, živinorejski, sadjarski,
v i n o g r a d n i š k i i n t a k o dalje, pa
ne sme: iO s m a t r a t i kot neke
p r i d o b i t n e odseke, k! bi z a d r u g i
p r i n a š a l i d o b i č e k , kajti ti o d ­
seki to u s t a n o v l j e n i zato, da po­
spešujejo kmetijsko proizvodnjo
z n d r u * n i k o v l n Jim o m o e o č a j o
lažjo i n c e n e j š o o » J e l a v o . P o d ­
a
a
s
a
D o p o l d n e 24. j a n u a r j a se je
zbralo v dvorani d r u ž b e n i h or­
g a n i z a c i j v K o č e v j u o k r o g 20U
mladincev ln mladink. Tako
lepega š t e v i l a m l a d i n e v K o ­
čevju i e nismo videli na kon­
ferencah. N a v z o č a sta b i l a tu­
di sekretar O K Z K S J. Klarič
in predsednik O K - L M S Drago
Debeljak.
K o n f e r e n c o je z a č e l p r e d s e d ­
nik občinskega komiteja Stane
O Čepek. P o z d r a v i l je goste, n a t o
p a s p o m n i l n a 11. a p r i l 1953 —
dan, k o je u m r l v e l i k i borec i n
revolucionar Boris Kidrič. Nje­
g o v s p o m i n so p o ć a ^ i h z e n o mmutniin molkom.
P o l i t i č n i pregled ter
letni
o b r a č u n dela m l a d i n e je d a l
predsednik komiteja. O b r a v n a ­
v a l j e u s p e h e i n n e u s p e h e ter
n a k a z a l vr:;to p r o b l e m o v .
Po
r e f e r a t u se j e r a z v i l o ž i v a h n o
r a z p r a v l j a n j e , v k a t e r o so p o ­
s i j a l i t u d i g o s t i . M l a d i n a je
z l a s t i p o z d r a v i l a n a g o v o r se­
k r e t a r j a K l a r i č a , k i je v l e p i h
besedah povedal' nekaj m i s l i o
mladini in njeni vzgoji.
K o n f e r e n c a je ugotovila, da
je m l a d i n a v K o č e v j u l a n i s v o j o
delo v m a r s i č e m
izboljšala.
O b č i n s k i k o m i t e je n a j b o l j š i v
o k r a j u , č e p r a v je b i l d o l g o č a s a
m e d n a j s l a b š i m i - Č l a n s t v o so
jo l a n i d v i g n i l o o d 520 n a 630
č l a n o v . V e l i k u s p e h hO d o s e g l i
z vključevanjem
mladine
v
razna društva. V »Svobodah«
j e a k t i v n i h 210 Č l a n o v m l a d i n ­
c e v , v T V D P a r t i z a n p a 500.
M l a d i n a i m a p o v i s e h fcvoje
desetine v gasilnih d r u š t v i h .
prihodnji^
Otroka in ps oka je zastrupila
P o s a v s k i tednik je 30. j a n u a r ­ 7: le p o l o v i c o . Otročtček Je po­
ja p o r o č a l o M a r i j i I v n i k , 60- jedel zastrupljene ž g a n c e in č e t
letni p r e u ž t t k a r i c i v K r i ž a h , k i tri dni v bolnišnici u m r l . Žen­
se je m o r a l a z a g o v a r j a t i p r e d ska j« videJa, da *e otrok m u č i
o k r a j n i m s o d i š č e m v B r e ž i c a h . v b o l e č i n a h i n k a k o *e n j e g o v i
Ivni-kova n i mogia t r p e t i šest s t a r š i t r u d i j o , da b i m u u č i n k o ­
ted-nov starega d o m a č e g a p s i č k a v i t o pomagaiLi, vendar p a n i
p r i G n u s o v i h , kjer stanuje, " o hotela povedaiti, kaj pravzaprav
sta se ob n e k i p r i l i k i o č e i n je o t r o k u . V b o l n i š n i c i b i b i l i
matj Gnusovdh o t r o k
m u d i l a l a h k o o t r o k a r e š i l i , č e hi od
tzvein d o m a , je I v n i k o v a
po­ I v n i k o v e t a k o j z v e d e l i , kaj se
m e š a l a m e d ž g a n c e strupa za je zgodilo. Takojšinije o č i š č e n j e
podgane i n to dala p s i č k u , na­ ž e l o d c a b i b i l o u č i n k o v i t o . —
to pa je odišila po
o p r a v k i h . P s i č e k je p o g i n i l že d r u g i dam,
M e d t e m so se z b u d i l i G n u s o v i k a k o r ja to h o t e l a IvnJkova, ki
otroci i n so b i l i dopoldne pre­ je g s v o j i m z l o b n i m dejbinjem ;a
p u š č e n i s a m i seb} v p r a z n e m m a l o m a r n o s t i
povzročila
tudi
d o m u . Štirileten" Rud} G n u s je o t r o k o v o smrt.
prišel
tudi
do
zastrupljenih
O b s o j e n a je bfla na dervet me­
ž g a n c e v , karterih je p s i č e k po- secev z a p o r a .
Drugo pismo iz Bojanje vasi
R o j a n j a v a 3 j e utrpel n m e d
N O B v e l i k o š k o d o . 7. a v g u s t a
1H42 so i a s i s t i p o ž g a l i v s o vas.
Z g o r e l o j e 159 s t a v o , 40 d r u ­
ž i n s 248 č l a n i je estrdo br*;z
s t r e h e i n nedittST n a pogonKčih. Toda Bojančand niso
k l o n i l i . S e n a p r e j so p o d p i r a l i
p a r t i z a n e , k i so z a t o o b l j u b i l i ,
da v a š č a n o v ne bodo nikdar
pozabili.
V
4. š t e v i l k i
Dolenjskega
lista je b i l o b j a v l j e n č l a n e k
» K a k o je z elektriko v 3ojariji
•/asi«, v k a t e r e m p i s e c č l a n ­
ka v i m e n u B o j u n č a n c v v p r a ­
šuje O L O in DES, kako i z
njihovo elektrifikacijo
hkrat! p a g o v o r i t u d i o n e k o m o b ­
l j u b l j e n e m k r e d i t u . T o je n a ­
pisal brez vt.dnosti e l e K t n f i kacijskega od cra. D a bi bila
javnost pravilno poučena, od­
g o v a r j a m na t r d i t v e v č l a n ­
ku:
€
T a k o j po v o j n i smo
med
prvimi
začeli
z
obnovo
v
okviru obnovitvene
zadruge,
seveda
ob
izdatni . pomoči
ljudske oblasti. Namesto prej­
šnjih m a l i h koč rastejo lepe
n o v e s t a v b e . S e v e d a pri t e m
t u d i n a e l e k t r i k o n i s m o poza­
b i l i . L a n i sta d o b i l i e l e k t r i č ­
n o l u č R a d o v i c a in
Radioši.
V n a č r t u j e sedaj e l e k t r i f i k a ­
cija Bojanje vasi i n K r a š n j e ga v r h a , k i sta o d d a l j e n i o d
t r a n s f o r m a t o r j a 2.700 m. Z a -
mis i ob zbor ih kmeti jjskih ^
O p r i p r a v a h za o b č n e ebore
n a š i h z a d r u g smo v D o l e n j s k e m
l i s t u že b r a l i , v e n d a r je n e m a ­
ra p r a v , da o m e n i m še n e k a t e ­
re s t v a r i , k i se m i zdijo p o s e b ­
no v a ž n e . N a j j i h z a d r u ž n i k i
p r e m i s l i j o i e p o p r e j , d a se b o ­
do na c b č n ? m z b o r i i l a h k o po­
menili, kako v bodoče voditi
zadrugo, da bo njeno delo č i m ­
bolj u a p e i n o i n k o r i s t n o .
ITALIJANI
( N a d a l j e v a n j e i z 5. š t e v . )
Poleg značilnosti kraškega
sveta i n p o d n e b n i h p r i l i k ne
smemo pozabiti na o b l i k o v i tost z e m l j e v o k r a j u K o č e v j e .
Kmetijske p o v r š i n e ležijo sko­
raj s a m o v p o d o l ž n i o s i o k r a ­
ja, v s m e r i Dobrepolje — V e l .
Lašče
Ribnica — Kočevje —
Fara. T u d i njihova medseboj­
n a p o v e - a v a je m o ž n a l e v tej
s m e r i . N a s p r o t n o so v s a p o d ­
ročja v povprečni smeri težko
p r e h o d n a , k e r j i h z a p i r a j o ob
sežni gozdovi in razmeroma v i ­
soki, medseboj povezani v r ­
hovi. L e - t i ločijo posamezne
k r a š k e doline i n naselja tako
etnografsko, kakor gospodar­
s k o . P o n a d m o r s k i v i š i n i so
n a j n i ž j a n a s e l j a ob K o l p i n .
pr, i ' a r a 243 m , n a j v i š j a p a v
področju Loškega potoka in
V e l i k i h L a š č ( H r i b 773 m , D a n e
805 m . V r h n a G r m a d i s k o r a j
900 m ) . V p o s a m e z n i h p o d r o č ­
j i h o k r a j a se t o r e j n a d m o r s k a
višina
naselij in
kmetijskin
p o v r š i n dokaj menjava.
Po­
v p r e č n o se g i b l j e . n a d m o r s k a
višina v predelu
Dobrepolja
o d 400—500 m , v v e l i k o l a š k e m
p o d r o č j u o d 600 d o 800 m , v
R i b n i c i o d 500—600 m , v L a š ­
k e m p o t o k u o d 700—800 m , v
p o d r o č j u ob K o l p i i z p o d 300 m
i n v o ž j i K o č e v s k i o d 450 d o
700 m ( s a m o K o č e v j e 460 m).
P r a v posamezni gorski grebeni
in pa obsežni gozdovi povzro­
č a j o r a z l i č n e pogoje za k m e t i j ­
sko proizvodnjo v omenjenih
področjih. N a vzhodni strani
o k r a j a Je K o p a (1074 m) i n R o g
(1100 m ) . S e v e r n o s t r a n z a p i ­
rajo
nekoliko
nižji
vrhovi,
K r u š e c (750 m ) , P e r i č n i k (920
m e t r o v ) i n Se n e k a j d r u g i h , k i
so p a n i ž j i . S p e t v i š j i so z a ­
h o d n i g r e b e n i ; M a č k o v e c (905
m e t r o v ) , B l o š č e k (1039 m), K o z ­
j i v r h (949 m ) , K a v k a (1024 m).
N a j v i š j i v r h o v i p a so n a j u ž n i
s t r a n i : D e b e l i v r h (1255 m), G o t e n i š k i s n e ž n i k (1289 m ) , B o ­
r o v š k a g o r a (1168 m ) .
POSLEDICE
SteV. &
L I S T
bomo u p a l i na k a k e posebne
dohodke, k e r n i s o t r g o v i n a . P r i ­
delek se p o s p r a v i i n p r o d a sa­
mo e n k r a t n a leto. N a p a č n o ,
za zadrugo i n za gospodarstvo
z a d r u ž n i k o v š k o d l j i v o bi b i l o ,
če bi kmetijski d s e k , k i bi morebiti
pokazal
nekaj
izgube,
u k i n i l i . S e v e d a pa bi b i l k m e t i j ­
s k i odsek n e k o r i s t e n i n b r e z p o_­
m e m b e n , č e b i le t i v e t a r i l ' l a
se u k v a r j a l le z razno drobno
m e š a n o proizvodnjo. Proizvod­
njo na z a d r u ž n i h posestvih je
treba u s m e r i t i p r e d v s e m v to,
da bodo vagojila č i m v e č p l e ­
m e n s k e ž i v i n e i n jo za rejo o d prodajala s v o j i m č l a n o m . N a
p o v r š i n a h , k i b i ne bile p o s e ­
jane s k r m i l i za ž i v i n o , naj se
pa prideluje predvsem semen­
s k i k r o m p i r i n ž i t a r i c e za se­
me. T a k o bo z a d r u ž n o posestvo
p r a v z a p r a v o s k r b o v a l n l c a s se
m e n i . i n plemensko ž i v i n o za
z a d r u ž n i k e svojega
kmete
področja.
0
C.
r o s
sm
P
^ i <> p r i O L O za pofcrei b e n k r e d i t — i n ne zastonj!
; D o b i l i s m o 800.000 d i n p o s o |jila,
daljnovod
do
Bojanje
v
a
s
i
a
fltane
5
8
0
0
0
O b l j u b a , k i so n a m Jo d a l i
p a r t i z a n s k i b o r c i , se j e u r e s ­
ničila. Z a vso dosedanjo po­
m o č so p r e b i v a l c i o b e h v a s i
h v a l e ž n i l j u d s k i oblasti. Zato
obsojamo tako pisanje dopis­
n i k a , k i se p r i t e m š e s k l i ­
cuje n a
prebivalce
Bojanje
vasi. T o b i že m o r a l razumeti,
da v tako ostrem m r a z u n i
m o g o č e nadaljevati dela, poS tega p a p r i m a n j k u j e s t r o ­
kovnih delavcev.
l e
J.
K o n f e r e n c a je u g o t o v i l a t u d i
slabe strani d r u š t v e n e g a dela.
P r a v i l a P a r t i z a n a so
preveč
o z k o s r č n a , d o l o č a j o n a m r e č , da
s m e b i t i v o b č i n i f«) eno d r u š t v a
P a r t i z a n . V K o č e v j u to z e l o
2
P
din, ta­
k o d a je n e k a j o s t a l o š e z a
n a p e l j a v o žice do K r a š n j e g a
vrha.
Anton
Hajk
v i d e l n a u l i c i po o s m i u r i z v e ­
čer, tisti d i j a k i , k i pa celo p o ­
n o č i obiskujejo cerkev, ne do­
bijo nobenih ukorov
(primer
lanska polnočnica). Predlagali
>o t u d i , n a j b i b i l a o r g a n i z a c i j a
U d e l e ž e n c i konference v
Kočevju
o t e ž k o č a d e l o v f i z k u l t u r l . T r e - • n a g i m n a z i j i povezana z o b č i n ba bo s p r e m e n i t i p r a v i l a a l i j i h s k i m k o m i t e j e m , ne pa n a r a v ­
pa k r š i t i l n u s t a n o v i t i n o v e n o s t z o k r a j n i m k o t d o s l e j .
f i z k u i t u r n e a k t i v e . T u d i v S v o ­ T a k o b i se b o l j z b r ž a l a i e b v b o d a h m l a d i n e ne v i d i j o p o s e b ­ s k a , n a m e š č e n s k a l n d i j a š k a
no r a d i , / J a s l i ne za i g r a n j e . S m l a d i n a .
t a k i m n a p a č n i m o d n o s o m je
N a k o n f e r e n c i so b i l i n a j ­
treba p r e n e h a t i . N a j b o l j je p a
boljši m l a d i n c i pohvaljeni i n
mladina
grajala
delovanje
r agrajeni, enako tudi najboljša
Ljudske
tehnike v
Kočevju,
osnovne organizacije. M e d po­
oziroma nedclovanje, kajti teh­
h v a l j e n i m i j e b i l a spet o s n o v n a
n i k a spi.
organizacija v Stari cerkvi, k i
K o n f c r n c a Je t u d i k r i t i z i r a l a
je p r e d k r a t k i m p r e j e l a t u d i
r a v n a n j e p r o t i d i j a k o m v gim­
zastavo O K L M S kot n j i b o l j i j
n a z i j i . Z g o d i se, da k a k d i j a k
organizacija v okraju.
o-*
d o b i u k o r , k e r ga je p r o f e s o r
St<3v. 6
D O L EN J S K l
Stran
L I S T
1
Objave -m a l i oglasi
Na Mirni so proslavili Prešernov dan
P e v s k a sekcija K U D »Oton
Zupančič« na M i r n i nas je v
n e d e l j o , 7. f e b r u a r j a p r i j e t n o
presenetila.
Pod
vodstvom
sposobna i n p o ž r t v o v a l n e p e vovodje tovarisice
Cerarjeve
je m e š a n i z b o r n a š t u d i r a l v r ­
sto l e p i h u m e t n i h i n n a r o d n i h
p e s m i . M l a d i p e v c i s o se o d ­
l o č i l i , d a se p r e d s t a v i j o d o m a ­
či j a v n o s t i s k o n c e r t o m i n n a
ta n a č i n prispevajo k p r o s l a ­
v i obletnice smrti n a š e g a v e ­
likega pesnika.
V u v o d n e m d e l u k o n c e r t a sb
p r a v lepo p r e d n a š a l i več umet­
n i h domovinskih pesmi. Osred n i d e l sporeda je b i l posve­
čen
Prešernovem
spominu.
P e v c i so u b r a n o zapeli F l a j š m a n o v o » L u n a sije« i n P r e mrlovo
»Zdravljico«.
Vmes
n a m j e d i j a k i n j a IV. r a z r e d a
nižje gimnazije očrtala v kraj­
šem govoru P r e š e r n o v l i k i n
g a o s v e t l i l a k o t b o r c a napre-r
dnih
idej. D e k l a m a c i j e
treh
P r e š e r n o v i h p e s m i so š e k r e p keje podčrtale vsebino lepe­
ga govora. S l e d i l a je spet v r -
sta zelo u s p e š n o p o d a n i h z b o ­
rovskih točk ter nekaj lepih
duetov.
Obsežen
i n skrbno
pripravljen spored je zaklju­
čil f o l k l o r n i ples s petjem.
D o m a č e o b č i n s t v o , k i je do
zadnjega
kotička
napolnilo
Partizanovo dvorano, je n a ­
stopajoče nagradilo z nezadrž a n i m p r i z n a n j e m . V s e to n a m
dokazuje, d a si delovni ljudje
m o č n o žele kulturnega razve­
drila.
Pričiakujemo, d a nas
bodo pevci i n i g r a l c i K U D p o ­
gosteje r a z v e d r i l i .
Rezervni oficirji
v Črnomlju
so zborovali
O d 12. d o 15. f e b r . ; s l o v e n s k i f i l m
»Vesna«.
O d 16. d o 18. f e b r . : a v s t r i j s k i f i l m
»Veruj vame«.
O d 19. d o 22. f e b r . : i t a l i j a n s k i f i k n
»Ni u i i r u p o d oljkami«.
V s e r n i š k e g a P a r t i z a n a se j e
vključilo že lepo število pio­
nirjev. Skoraj n i dijaka, k i ne
b i b i l č l a n te o r g a n i z a c i j e . E n ­
krat tedensko imajo pionirji
in pionirke telovadbo, k a m o r
redno prihajajo. Č e ne morejo
v nezakurjeno
dvorano,
pa
gredo pionirji v naravo v pre­
klub
l e p i z i m s k i š p o r t . D v a k r a t so
že i m e l i t e k m o v a n j e v s m u k u ,
mlajši pa v sankanju. Oboji
so d o s e g l i p r a v l e p e u s p e h e ,
bilo pa je tudi obilo zadovolj­
T u d i n a V e l . G a b r u se m l a ­
stva. T e ž a v a je v tem, k e r n i ­
dina vse bolj n a v d u š u j e za š a h
m a j o š e v s i s m u č i , zato b i b i l o
Imamo ž e nekaj dobrih a m a ­
prav, č e b i d r u š t v o kupilo n e ­
t e r j e v . P r e d k r a t k i m so u s t a ­
kaj parov za pionirje
kakor
n
o
v
i
l
i
š
a
h
o
v
s
k
i
k
l
u
b
.
V s o b o t o , 6. f e b r u a r j a so se
tudi za odrasle. P r a v b i bilo,
ponovno sestali č l a n i a v t o m o d a b i se t u d i m l a d i n k e z d r u ­
to d r u š t v o , k i j e l a n i s k o r a j
žile v organizacijo i n opustile
popolnoma prenehalo z delom.
osebne razprtije ter nadalje­
igralska družina K U D »Janez
Pred č a s o m je imelo d r u š t v o
vale s pred mesecem preneM a r e n t i č « v M e t l i k i je 14. j a n u ­
ž e n a d 100 č l a n o v , l d p a so
hanim delom.
arja z a i g r a l a G e r v a i s o v o v e s e ­
pozneje odpadli, tako da j i h je
loigro » Z a s t a n o v a n j e g r e « . N e ­
o s t a l o l e š e 30. Z a p o ž i v i t e v
k a t e r i i g r a l c i so k a r z a d o v o l j i ­
d r u š t v a s o se z a v z e i i
posa­
l i , s l a b š e pa so b i l i i z d e l a n i s k u ­
mezni delovni člani. N a obč­
pinski prizori. V splošnem je
n e m zboru so i z v o l i l i n o v o d ­
igra dosegla svoj n a m e n ,
bor i n sprejeli sklep, d a bodo
Delovni kolektiv
mizarskega
letos o r g a n i z i r a l i v r s t o t e č a j e v
29. j a n u a r j a so nas o b i s k a l i podjetja n a M i r n i j p r e d d n e v i
za v o z a č e m o t o r n i h vozil. D r u ­
člani »Adlešičke t a m b u r i c e « iz dal lep vzgled, kako j e treba
štvo i m a 2 avtomobila,
svojo
Adlešič. Pisan
glasbeni v e č e r p o d p i r a t i d o m a č i tisk i n s k r b e t i
g a r a ž o i n delavnico ter nekaj
so p o ž i v i l i s h u m o r i s t i ć n i m i t o č ­ za r a z š i r j a n j e
časopisov. K a r
finančnih
sredstev, tako da
k a m i i n tako p r i p r a v i l i M e t l i č a - sedem n o v i h n a r o č n i k o v si j e
lahko ob količkaj dobri volji
n o m veder z i m s k i v e č e r .
naročilo Dolenjski
list: Sedlar
č l a n o v u s p e š n o opravlja svojo
Henrik, Zidar Anton, Flais Jože,
vlogo p r i dviganju strokovne­
Engelbert
M e t l i č a n i so s k l e n i l i , d a bodo B i z j a k T i n e , S k u f c a
ga o b v l a d a n j a t e h n i k e .
še to p o m l a d i z v e d l i n o v o p o ­ m L , S k u l j J o ž e i n P a v l i n J o ž e
i m e n o v a n j e l n o š t e v i l č e n j e s v o ­ so t o v a r i š i , k i so se o d l o č i l i , da
imeti
edini
dolenjski
j i h t r g o v , cest i n u l i c , k i bodo m o r a j o
d o b i l a i m e n a p o m e m b n i h B e l o - t e d n i k redno v s a k petek n a m i ­
V
Š e n t v i d u p r i S t i č n i so k r a n j c e v , z a s l u ž n i h m o ž i z K O B z i ! K o l i k o j e še d e l o v n i h k o l e k ­
p r e j š n j i t e d e n o b v e l i k i u d e ­ a l i p a j i h bodo s p o m i n ^ ' a n a t i v o v v n a š i h o k r a j i h , k j e r b i
l e ž b i z n a n c e v i n p r i j a t e l j e v t e r s l a v n e d o g o d k e . Z n o v i m o š t e ­ p r a v t a k o lahko p o d p r l i n a š e d o ­
z a s t o p n i k o v J L A i n m n o ž i č n i h v i l č e n j e m bo t u d i o d p r a v l j e n a l e n j s k o glasilo S o c i a l i s t i č n e z v e ­
o r g a n i z a c i j p o k o p a l i k a p e t a n a dosedanja z m e d a s - h i š n i m i š t e ­ ze! N i t r e b a z n o v a p o u d a r j a t i ,
da je v s a k n a r o č n i k D o l e n j s k e g a
JLA
tovariša M a k s a P u š a iz vilkami.
l i s t a t u d i b r e z p l a č n o nezgodno
Vel.
Gabra.
H u d a z i m a je skoraj č i s t o z a ­ z a v a r o v a n p r i D r ž a v n e m z a v a ­
M a k s P u š je b i l rojen na
r o v a l n e m z a v o d u i n da b o , č e
V e l . G a b r u 3. 2. 1928. K o t 14-v r l a delo p r i n o v e m D i j a š k e m
i m a p o r a v n a n o n a r o č n i n o vsaj
d
o
m
u
v
M
e
t
l
i
k
i
.
Z
d
a
j
pleskajo
l e t n i d e č e k se j e s k u p n o z o č e ­
za p o l leta v n a p r p j ,
sodeloval
t o m i n b r a t i p r i d r u ž i l n a r o d n o ­ o k n a l n v r a t a ter d o v r š u j e j o
tudi v velikem novoletnem n a ­
o s v o b o d i l n e m u p o k r e t u ž e l e i n š t a l a t e r s k a d e l a . C e co v r e m e
g r a d n e m ž r e b a n j u , k i bo t a m e ­
k o l i č k a j / U g o d n o , bodo d i j a k i v
sec.
aprilu že v novi stavbi.
Šahovski
so ustanovili
na Velikem Gabru
Oživljeno
evtomoto društvo
v Črnomlju
Metliške novice
Marsikje bi jih lahko
posnemali
e
7.
februarja
je
pododbor
združenja rezervnih
oficirjev
v Č r n o m l j u polagal
obračun
svojega
dosedaj
ne
preveč
plodnega dela. T o je bilo raz­
vidno i z poročila i n razprave.
Udeležba na predavanjih, k i
so b i l a v s a k o p r v o n e d e l j o v
mesecu, n i bila dobra.
P o izvolitvi novega 7-član6 k e g a o d b o r a i n 28 d e l e g a t o v
z a o k r a j n o k o n f e r e n c o so b i l i
sprejeti sklepi za b o d o č e delo.
T i predvidevajo: Z d r u ž e n j e bo
p r i p r a v i l o bolj k v a l i t e t n a pre­
davanja
in več praktičnega
dela n a terenu, p r i č e m e r bodo
pomagali aktivni oficirji č r ­
nomaljskega garnizona. Poleg
tega bodo o r g a n i z i r a l i p o u č n e
izlete v razna
industrijska
središča, v večji meri kot d o ­
sedaj se b o d o t u d i n a r o č i l i n a
časopise in strokovne revije.
Zadnja pot
kapetana Maksa Puša
i
Smuk in salom rta Gorjancih
O k r o ž n i o d b o r P a r t i z a n a v N o v e m mesto, 4. S i m o o i č A n i o n 56:0 P a r t i - ,
mestu je v nedeljo, 7. f e b r u a r j a
p r i ­ z a n , S e m i č , 5. ZOTC V l a d i m i r 56:1,
redil
okrožno
prvenstvo
v
alpski
Partizan Č r n o m e l j .
kombinaciji
na s m u č i š č i h
Gorjancev.
Slafam
članice:
d o l ž i n a proge 150
Na
to p r v o o k r o ž n o
l e k i n o v a n je,
nKntka r a z l i k a 23 m (13 v r a t i e ) :
k i se je v r š i l o u a t e ž a v n e j š i h tere­
1. R e p o v š
Martina
30.0
Partizan,
n i h , so p r i j a v i l a svojo u d e l e ž b o d r u ­
Trebnje..
štva
iz. Č r n o m l j a .
Crraošnjic, Mo­
S
l
a
l
o
m
mladinkp:
(ista
p
r
o g a ) : 1.
kronogu,
Novejra
mesta.
Trebnjega,
F u t j a u M i « a 40:0 Pairlizati N o v o me­
Se m i o a in S m i l i e l a .
?.c po u d e l e ž b i d : i i . š t e v l a h k o v i ­ sto.
d i m o , da se s m u č a n j e povoljno raz­
Zelo dober č a s v s l a l o m u je dose­
vija
tudi
na D o l e n j s k i m i ,
kjer d o
gel
Vahtar T i n č e k
s svojo s i g u r n o
scdaij
ni
bilo
vidnejšega
na­
v o ž n j o . Pu-dvozdi: S m i ' r d u M i l a n je
p r e d k a . V e l i k uspeh za to i m a tudi
doM-gel na isli p r o g i č ; i s 28 s e k u n d .
tečuj
v o d n i k o v , k i je b i l j a n u a r j a
K e r se je o c e n j e v a l a
tudi
alpska
na G o r j a n c i h .
kombinacija
10 bili okrožni
prvaki:
Vsi t e k m o v a l c i in t e h n i č n o vmNtvn
1'eiie A n d r e j jiri č l a n i h , V a h t a r T i se
ie zbralo
/<•
soboto v D o m u
ček
pri mladinoili,
Repovš
Martina
V i n k a P a d e r š i č a p r i G o s p o d i č n i , kjer
pri č l n i n i c a h iu F u r l a n M i š a p r i m l a ­
bilo
žrebanje
startnih
številk,
d i n k a h . T e h n i č n i rezultati pa so n a nedelj«
dopoldne
so sc
pričela
tekmovanja.
Najprej s
se
pomerili
deduii
rt alpski
kombinaciji:
v - m u k u i-lani, m l a d i n c i , e l i i u n e in
Člani;
I. P r r i c A n d r e j T V D P a r ­
m l a d i n k e . T o p n i m a - je b i l o t e k m o v a ­
Milan
nje v »lalonui. Doseženi rezultati so tizan N o v o me^fo, 2. S m e r d u
Partizan
N o v o m e M o , 3. Sonc
v e . j a i i l u d r za a l p s k o fcpinbiaacijo. T V D
Mnrr-ia« T V D P a r t i / u i
CfOTO n n - t n .
Tehnični
rezultati:
Mladinci!
1. V a h t o r
Tirek TVD
Smuk
člani:
d o l ž i n a proj;e 900 m ,
Pii'ti/,]t| \ r i v o n v M n . 3. P a v l i n Boris
v i s i n s k u r a / i i k a I'<> m (16 t e k m o v a l ­
TVD
P a r t i z a n T r e b n i e . 3. Z o r e ' L a ­
cev):
t. Peric A n d r e j M.2
Parnzan
Novp HKMI), 2 Sonc M a r j a n ?>:0 do. T V D P a r t i z a n , Č r n o m e l j
Partizan N o v o mc-.ii>, > - L a p u j u «
U d e l e ž b a je b i l a zelo z a d o v o l j i v a ,
Marjan
57:1 Partizan
No>o
utesio, saj se je p o k a z a l a p r v i č m n o ž i č n o s t
4. Calerič M i l a n 17:2 Purtiz.au .Novo
m o s i u , '> Se i rut A l o j z 57:4 P a r t i z a n
Mokronog, v
Smuk
m/.i</i/ui:. d o l ž i n a proge 700
vi.šiu-ka
razlika iJ<i m ( j * tek­
m o v a l c e v ) , i . Bele Marjan M i l Par- O d l o č i l n i d v o b o j z a naslov p r v a k a
mesin m e d S i t a r j e m
in S k e r l j e m jo
tizun
Siinhel
L
UniiovSek
Hude
k o n č a n . S i t a r je s p r e c i z n o igro n a d 51 :0 P a i i z a n
Irelnije, i, V a l i l u r l i ­
i g r . i l fikerlj.i, k i je s p r e g l e d a l k r n e l a ,
ček
51 -.4 P u i l u u n
NOfO
mohi,
4.
koristilo.
1'lorjaneie J o ž u 3»:2 P u r i k u i i
1 i v b - k a r I« v k o n č n i c i S i t a r j u
I.uajsi l o č k iz 11 p a r t i j je d o k a z , rta
nje, 5. lotu
L a d u 5li.lt 1'unizuu Č r ­
jc S i l a r v o d l i č n i Formi in je poleg
nomelj.
ing. V o l k a iz. K o č e v j u g l a v n i TavorU
Umuk članice,
dolžina
p r o g e 130 za
prvaki
Dolenjske
v šahu.
\,>m , >.>niskj lu/.liku >U m : 1. R e p o v i
d v o m i m je S i i ii r n a j b o l j š i š a h i s l N o Martin* 50:u Pa.rUzon 1 rebnje.
iiicsra.
I
udi
s
k
e
r
l
j
je
f
a
v
o
rit,
vegu mes!
Smuk mladink*.
i.siu pruga)
l.
P r e t e k l i č e t r t e k so iim-H č r n i n n a l j FitrJon Misa
Partizan, N o v o me­ ski d i j a k i svoj d r u g i š p o r t n i d a n ,
kntoregn
<o se t K l e l e ž i l i \ k o r a j vsi
tu.•
pi l . - i . i | i
s
tovurišeui
direktorjem
Uulom
čttint;
dolžina
proge
150
na č e l u . U g o d n e s n e ž n e r a z m e r e so
J U , nsi.a--.ka r a z l i k u bo ,
,r> Lekmotudi
b
e
l
o
k
r
a
n
j
s
k
i
m
d
i
j
a
k
o
m
omogo­
valornj
>1 v r a n e ;
i . i'enc
Andrej
č i l e , fin so se s m u č a l i in snnkuii k o l
45;00
1'a.rlu/aii,
Ni»yo
uie*lo,
i.
v (i^lalih
predelih Slovonije,
SUU-INIU
Mil.i.1 4f>:l 1 ' u n i z . u i ,
.Nini
vendar
je
precej
nestalen.
Včasih
nicalo, 3. t ) O U O Murjudi ) i : U 0 P d r u ­
pn ^ i i r i i
z o d l i č n o igro, d r u g i č na
ta.i,
.Novo nio-lo, 4. P u r i c
Ludvik
zopet p o p u s t i . N a v z l i c p o r a z u s S i 5li:4 P a r u / . i i i , Nov« I I U - M O , 3. B u k o ­
n i r j u i i mu ie d r u g o meslo CagOtoVvu
. \ , u e 1,01.4 1 ' a i l i z j n , '1 i v b u j r .
Ijeno. V X f I. kolu je pretnajral Še
Mulom
iiiluitnui:
d o l ž i n a proge ^00
kii-.ml.ien m nun siil.ij S in pol l o č k .
in, vi*iii*ka r a z l i k a 30 m, Zt v rutic Z a d r u g o k a t e g o r i j o , k i m u ju ua
p r e j š n j e m t u r n i r j u niso p r i z n a l i , m u
(tekm./volo
1J):
1.
Viilile.r
liček
mamiku le se p-d t o č k e . Ing Spona
31:3
P a r t i z a n , Nrjvo mesio, i,
Pav­
j'! se \,-dno tiii
tretjem i i i e - u i . za
l i n B o r i * v>:iM> P n r t i / . i t i . Trebnje, 3.
njim
pa *io J e n k o iu d r . S a v d j .
Cdvlovič
Božo
50:1 1'iirtizii II, N o v o
v
0
V LoSkem potoku so tekmovali pionirji
/ isiii-ŽIMIi- poljane d.m za dnem i z vni>l,*,.ji) j K i i o s k e
pionirje
iz. t o p I i K
i z b V prnlcpo li.iruvii. I e l o š n i a zmiu
Je K « sni l i č a r j e t e « *clo u g o d n a .
T u d i ( » i o n i r j i so in-iduo v e / b a l i in
•e mn.rMičivnti
niiu-ili
od
smučarjev
I . h i M p n i s k e [ K i d z v e z e . k i je p r i r e d i l a
lu
in I?- j a m i u r j n n-kme v i k o k l h
iu
tekih.
4. f e b r u a r j a
1914 K O se
pomorili
p i i m i i j i , p i o n i r k e in c i c i b a n i v u k u
t,.i s .o!. |h. Cm H. u r i z j n t r u j so *f
aUrnli i.-kmov ilci
iu o s u d i
Šolarji
pnii
šolo.
Nckalcri
Izmed
Irh so
b i l i prav d o b r i s i r a ž a r j i na i t e v i l u i u
pnijjuh.
1
V tekih je t e k m o v a l o M p i o n i r j e v .
11 pio II i k. iu H e i e i b a n o f . S p l o l n o
• a i v M i t » u j r iit z i m s k i š|K>rl n a m d o kaiz«j<-jo 5ti-vilui rlffdalCI, l l a s l i
iiiiiinaiM m oč<sij<. iiHjmKi'jših. 1'rva lin.n a BU ''." - i i :
Marto.
vus ni
u n pofioldan so s k a k a l naši
najmlajši
ua jeseni
zvrnjen
m e t e r i k i s k a k a l n i c i . S k a k a l c e v je b i ­
lo 18 k<-r s t* . nekaj č l a n o v T V D
Ptirtunn
I.I,LI
p.Kik
udeležilo icč . i i a / . i skoke » K o č e v j u , so ii o i l nrli » k i i k a l i i i c n
in pok « 4 « H p r i d u b Ijrno spretnost. Zelo slu nas raz.ve•elita Konx|i5
Karel
iu
(.reminč
J t
Alojz.
Mali
lAijzi-k,
droben, a
iibiv
l a i i i t i č e k , je <.kuknl Inki) lepo, d n ga.
nehote iiiHMinjemo • H u - r l j v m i i i a l u r l « , č e s a r naj n a m d r ž a v n i
rrpu-zentant ne .šti-je
zlo. 'Irgn uspeha
ne smemo
pozabili.
T a I .-utira nem u
| I I > I I I . ; I I bo treba p o m a g a t i do izpo­
p o l n i l ve.
v s m e č a r d t e m Sporlu n a D o l e n j - k c m .
Pohvalimo
lahko u d e l e ž b o
zunanjih
društev,
k e r --o n a p r e j š n j i h
tek­
movanjih, s o d e l o v a l i p r e d v s e m N o v o (peAcatiii. V i d i m o , d a s m u č a n j e p r o ­
d i r a o a n a š o va^.
G o r j a n s k i s m u č a r s k i t e r e n i ' so o d ­
l i č n i z a prirej;, rije t a k i h
tekmovanj,
ker l a h k o speljcino po njih
najraz­
l i č n e j š e proire od n a j l a ž j i h
do v r ­
hunskih.
N o v o m e š k i P a r t i z a n bo p r i r e d i l v
nedelja, 14 11. t. 1., svoj 11. G o r jnn>ki s m u k , n a katerega je p o v a b i l
t e k m o v a l c e iz K o č e v j u ,
Brežic, K r ­
škega,
Trbovelj,
Ljubljane
in G o ­
renjske. T e k m o v a l c i
se bodo
lahko
sami p r e p r i č a l i , d a G o r j a uske proge
nudijo tekmovalni u ž i t e k
tudi
naj­
bolj
razvajenim
tekmov aloem
naših
viliiinskilj
prog.
Upamo,
d a bodo
v a b l j e n a d r u š t v a sprejela v a b i l o in
s svojo u d i l e ž b o
povzdignila
smu­
č a n j e na ^ D o l e u j - k e m ,
Z e l m i zlasti,
d a si n a š o p r i r o d i l e v o g l e d a j o tui|i
vodilni
smučarski
funkcionarji
in
na)
v
naši
pi-i/iideviMisii
Z
a
razvoj
š p o r t a č i m bolj p o d p r c i o .
NiMOiueščani
d
|,o<lo d o m a č e in
ostale t e k m o v a l c e lahko o g l e d a l i v
njihovih
v o ž n j a h v nedelio na G o r ­
jancih. D r u š t v o bo • p o m o č j o
»Put­
n i k a « >rgn nizi tal.) preuoi i/. Sm?ega
mesta
do (Jabcrja.
»Srce«.
Kino »Jadran«*
Kočevje
O d 12. d o 14. f e b r u a r j a : » M i i d r e d
Pierce«.
17. i n 18. f e b r . : » T r e n u t e k o b u p a « .
OBJAVA
Obveščamo
vse p o t r o š n i k e i n
cenjene
odjemalce,
d a Unatno
stalno n a zalogi vsakovrstne m o ­
ške, ženske i n o t r o š k e čevlje p o
najnižjih k o n k u r e n č n i h cenah.
I z v r š u j e m o vse vrste naročil p o
željah posameznikov, kakor tudi
naročila
n a veliko.
Trgovskim
podjetjem dajemo poseben popust.
V oddelku za popravila sprejema­
m o v s a dela, s p a d a j o č a v č e v ­
ljarsko stroko.
P o i z k u s i t e — p r e p r i č a j t e se'.
Čevljarska zadruga, D o l . Toplice
PODALJŠANJE VOZNIH
DOVO­
LJENJ Z A VOZNIKE
AMATER­
JE
ObveSčamo vse voznike motor­
n i h v o z i l — amaterje, k i Imajo
vozniška dovoljenja izdana v letu
1952, d a p o t e č e n j i h o v a v e l j a v n o s t
31. m a r c a 1954.
V o z n i k i — amaterji, k i i m a l o
stalno bivališče v okraju Č r n o ­
melj, naj vložijo prošnje za p o ­
daljšanje vozniških dovoljenj p r i
T a j n i š t v u za notranje z a đ e v e OL.O
Č r n o m e l j n a j p o z n e l e d o 15. m a r c a
1354. P r e d p i s a n o t a k s i r a n i p r o š n j i
je treba p r i l o ž i t i z d r a v n i š k o s p r i ­
č e v a l o izdano o d d r . Dr-reanl C i ­
rila, k i je v okraju Č r n o m e l j n r l stoien za izdajo takih spričeval.
Podaljšanje vozn'ških dovoljenj
se v r š i d o 31. m a r c a 1954.
Načelnik:
M a k s K l e m e n č i C 1. r .
MALI
OGLASI
SLUŽBO D O B I trgovski pomoč­
nik. P o n u d b e z opisom dose­
danjega s l u ž b o v a n j a i n strokov­
ne izobrazbe poslati na K m e t i j ­
sko zadrugo Skocjan p r i N o v e m
mestu.
Z A V O D J O PEKAR1.TE sprejmemo
takoj v službo nekovskega moj­
stra
ali pomočnika
z
daljšo
prakso. Ponudbe z navedbo do­
sedanjih zaposlitev poslati n a :
Kmetijska zadruga Skocjan pri
Novem mestu.
KORESPONDENTKA
Z znanjem
slovenščine, nemščine,
italijan­
š č i n e i n stenografije, stroiepisja
ter k n j i g o v o d s t v a želi o r e m e n i t !
s l u ž b e n o mesto V postav p r i d e
tudi bližnja
okolica.
Ponudbe
poslati n a upravo
Dolenjskega
lista.
P R O D A M " Joosnfmalnlk za m l e k o
in pinjo z a izdelovanje srvovesa
Š a h o v s k o d r u š t v o Č r n o m e l j je p r i ­
r e d i l o š a h o v s k i t u r n i r z a dosejro i T .
kat^eori.je, za k a t e r e g a « c jo p r i j a v i l o
14 i g r a l c e v . T u r n i r je do sedaj d o b r o
p o t e k a l in k a ž e , da b o do napove­
danega č a s a — do 10. t>J>ruarja k e n f a n . K e i je treba s a I V . k a l e i r o r i i o
do=c5i
v«aj
polovico
vseh_ m o ž n i h ,
t o č k , se je r a z v i l a b o r b e n a iffta. P o ­
sebno
«e stopnjuje,
k o se
turnir
bliža, koncu.
O z a k l j u č k u i n iaidu
bomo še p o r o č a l i .
-M.
I
P r e t e k l i č e t r t e k so i m e l i č r n o m a l j ­
s k i d i j a k i svoj d r u g i š p o r t n i d a n .
N a d 5') d i j a k o v je bjilo n a s m u č a r ­
skem p o h o d u iai v e č kot 70 s a n k a č e v
je drvelo po č r n o m a l j s k e m
sankališču.
Ostali dijaki, k i nimajo s m u č i
Ln s a n k , ^o t e k m o v a l i v s t r e l j a n j u z
z r a č n o j j u š k o . v n a m i z n e m tenisu i u
v igri » m e d dvema o g n j e m a « .
p o p o l d n e so b i l a š p o r t n a
tekmo­
vanja v atletiki i n malem r o k p o u č t u
( n a t o p i l o je 8 e k i p ) . Č e p r a v je te­
l o v a d n i c a za atletiko in r o k o m e t pre­
majhna,
so b i l a t e k m o v a n j a n a p e t a
in
zanimiva.
Tehnični
rezultati iportnih tekmooan):
namizni
VIIL
red.
tenis: 1.
razred,
X Roth
Klopčič
Saša,
Mali rokomet - ženske:
VIII.
Janez,
V I I . raz­
V . razred,
razred.
Hali rokomet' - mo.U-i:
V I L razred,
V. razred, V I . razred.
Atletika:
m e d atleti se je posebno
odlikoval
17-lcijii M n š i č , k i je ž e v
pretekli sezoni docesrel v metu k o p j a
icz.uliate o k o l i 50 m. Letos je toliko
napredova.), i!n l a h k o p r i č a k u j e m o š e
b o l j š e rezultate.
Mladinci
Mnšič
— tek 15 m: C o p - 2:4,
- 2:5, T e l a t k o
- 2:8.
Skok o daljino t 7 m zaleta; M n ­
T. J / . š i č
- 4,66 n i , C o p - 4,40, L i k a v e c
-
4,22.
,1M
m,
l,ie:ua je o d i g r a l Že vse p a r t i j e In
ima sedem t o č k . Z m e d s e b o j n i m re­
m i j e m sla' se za pol t o č k e
dvignila
V e r b i č in K a s i c l i c .
V g l a v n e m jo
l i i n n r z.aključen,
Stanje pO X I L k o l u : S i t a r 11 t o č k ,
S k e r l j 8 in p n i , i n g . S o d n i k 7, L i ­
č i n i 7. J e n k o 5 in p o l , d r . S a v e l j 5,
1'ink in M i l i e l i n po 4 in p o j , V e r b i č
3
in
netič
p o l , Keaielio
2
točki
3, B r k i č
iu Iva-
itd.
medicinke - 4 k%: M o i i i č - 14,74
C o p - 14,12 m , Š i i n c c
• 11,81.
L E T N A SKUPŠČINA
T V D Partizana N o v o mesto bo v
t o r e k , d n e 16. f e b r u a r j a o b 19. (7)
url zvečer v dvorani Sindikalne­
ga d o m a . U d e l e ž b a j e z a č l a n e
obvezna, vabimo p a tudi vse pri­
jatelje naše mladine.
Trotkok
10.05
s
5 m
m . Co'P -
zaleta: M u š i č —
9,83, T e k t k o
G o s p o d a r s k e organizacije odnosaiio z b o r n i c e so nastale kot
r e z d t a i t reorganizacije i n ^ d e rno-kraitizacije n a š e g a gospodar,
stva i n d r ž a v n e u p r a v e . C r n o msljskii o k r a j predstavlja z o z i rom na svoj | « o g n r f f k l p o l o ž a j
gospodarsko enoto, k[ i m a vse
pogoje, da se gospodarsko u s p e š ,
no r a z v i j a v o k r a j n i
komuni.
V ta nJimen so t r g o v c i i n go­
si i! nič >r j i osnovali svojo s k u p ­
no z b o r n i c o , k i že ob p r v e m
letu svojega obstoja k a ž e lepe
uspehe n a pod.roćju svoje d e .
.kivnosti ter je k l j u b r a z n i m porn;inikljivostim zaživela in ortianizacij.sko i n gospodarsko p o .
segla v p e r e č e p r o b l e m e B e l e
krajine.
s m i s l u c e h o v s t v a , m a . r v e č kot
n u j e n č l e n v d i r u ž b e n e m m go­
spodarskem življenju.
Crnorna'ljisika
zbornica
si je
poleg s v o j i h o r g a n i z a c i j s k i h i n
m e d s e b o j n i h k o m e r c i a l n i h odno­
sov
p o s t a v i l a v svoj d e l o v n i
p r o g r a m n a p r v o mesto vzgojo
svojega t r g o v i n s k o - gostinskega
k a d r a . U p o š t e v a t i m o r a m o , da
je dosedanji k a d e r še v v e l i k i
meri pod vplivom kapitalistič­
ne p r e t e k l o s t i a l i pa je v p r v i h
povojinih l e t i h n a h i t r o š o l a n
ter n i dojel s o c i a l i s t i č n e m o r a ­
le v p r a v e m s m i s l u , zato č e s t o
?apadn v* r a r n e š p e k u l a c i j e i n
k r i m m n l , k ^ r jemlje ugled osta­
l i m p o š t e n i m delavcem i n k o m ­
p r o m i t i r a t r g o v i n o i n gostinstvo
kot š i p e k u l a n t s k i sektor n a š e g a
'.'ospodairstva. Po'leg tega so p o ­
s l a l e naloge t r g o v i n e i n gostin­
stva
po u k i n i t v i
garantirane
p r e s k r b e z uvedibo n o v i h e k o nomiskih
odnosov,
v
katerih
s p r o š č e n o dolnje znkon v r e d n o ­
sti, v s e bolj zahtevne. Z b o r n i c a
je o r g a n i z i r a l a
d v o m e s e č n i se­
m i n a r za n a m e ' č p n c e v t r g o v i ­
n i , katerega se j e u d e l e ž i l o 25
ti:':->iikov, od n j i h j i h j a 23
uR<peišno n a r e d i l o s t r o k o v n i iapit
za trgovskega p o m o č n i k a .
- 9,40
m.
Plezanje po nroi: M n š i č
Likavec
2:9,
• ti,9 sek.,
7,2 s e k . , C o p - 8,1 sek.
Mladinke
— iek
Cajnar
/5 m: B r o d a r i č
Cajnar
-
•
- "5.
Skoti o daliino: B r o d a r i č
m a s l a z n a m k e »Diabolo«. Cena U m r l i so: K l o b u č a r Terezija, u ž i t p o d o g o v o i * u . — U c m a n A n t o n , k a r i c a , 73 l e t , i z U r i n i h s e l ; V r t a r L u d v i k , o t r o k 15 m e s e c e v , i z
D o b a v o 2, p . O t o č e c b b K r k i .
U G O D N O P K O D A M n o v o p o h i š t ­ P o d t u r n a , K o b e A n d r e j , ksaaet, 7a
v o : o m a r o z a o b l e k o , k o m o d o i n let, i z D o b i n d o l a ; G u t a a n N e ž a ,
d v e p o s t e l j i . V s e i z č e š n j e v e g a u p o k . , 76 l e t i z D o l . T o p l i c .
lesa — fino polirano. P o i z v e d b e
LOŠKI
POTOK
in
ogled p r i : Perše
Ignacij,
s k l o š n o mizarstvo, B i r č n a vas,
V m e s e c u j a n u a r j u sta bi!J v
pošta Smihel p r i Novem mestu. občini Loški potok rojeni d v e
Z A M E N J A M d v o s o b n o k o m f o r t n o d e k l i c i i n e n d e č e k . U m r l i sc*>
s t a n o v a n j e v M a r i b o r u z a e n a k o K o r d i ž J o ž e f a , u ž i t k a r i c a , 85 l e t ,
v N o v e m m e s t u . P i s m e n e a l i iz R e t i j ; C a r K a r o l i n a , u ž i t k a r i ­
ustenene p o i z v e d b e n a : M e d l e c a , 13 l e t , i i . S e j j o v e v a s i . P o r o k
F r a n c , M a r i b o r , V o S n j a k o v a 25. n i b i l o .
Zchvoia
O b prerani smrti našega drage­
ga m o ž a i n o č e t a F r a n c a F i n k a ,
i z S u h o r a p r i M e t l i k i se i s k r e n o
zahvaljujemo Okrajnemu ljudske­
m u odboru Črnomelj, občinsseimu
L O Metlika, godbi i n pevcem m e ­
sta M e t l i k a , gasilski četi Suhor,
vsem prijateljem i n znancem ter
darovalcem vencev, k a k o r
tudi
vsem, k i so ga spremili n a zadnji
poti.
— Žalujoči: žena
Nežka,
h č e r k a Stanka, sestra M i c k a i n
ostalo sorodstvo.
VIDEM — DOBREPOUE
R o j e n i so b i l i t r i j e d e č k i . P o r o ­
čili so se: Zupane V l a d i m i r i z S o teljskega p r i K r š k e m i n B a b i o
Olga iz Podgore p r i Dobrepolju;
Pugelj Jožef iz Tržišča i n Zorzut
Bernarda iz Lipe p r i Dobrepolju.
— Čestitamo!
Umrli so; Meglen
A n t o n , z a s e b n i k , 74 l e t , i z P o t i skavca; Žemljic Joško, upokoje­
n e c , 73 l e t , i z p o n i k e v ; K l u n I v a n
o s k r b o v a n e c , 80 l e t , i z d o t i r a p o ­
č i t k a P o n i k v e ; N o v a k M a r i j a , 76
let, i z Zdenske vasi.
OBVESTILO
MOKRONOG
Rojeni so b i l i 4 d e č k i i n 3 d e ­
D n e 13. f e b r u a r j a 1954 o b 18. u r i
bo v dvorani D o m a
sindikatov klice. Poročili so se: Kralj A n t o n
Novo mesto občni zbor K D »Gor­ pekovski mojster i n Ferdan Slav­
janci« N o v o mesto. V a b l j e n i v s i ka, babica, oba i z M o k r o n o g a ;
člani K D i n ljubitelji kegljagtva. Dobrovoljc Janez, k l j u č a v n i č a r i z
— Odbor.
Vrhnike
i n Pleskovič
Terezija,
Zavod za napredek
gospodinj­ krojaška pomočnica i z Mokrono­
s t v a v L j u b l j a n i b o z a č e l i z d a j a t i ga, u m r i n i n i h č e .
strokovni mesečnik.
METLIKA
»SODOBNO GOSPODINJSTVO«
Rojeni so bili 3 dečki i n 6 de­
List bo obravnaval vsa vpraša­
k l i c . P o r o č i l i so se; B a j d u k A n ­
nja
iz področja
družinskih i n
s k u p n i h gospodinjstev v k m e č k i h ton, k m e t i n J u r j e v i č Jožica, p o ­
lj e d e l k a , o b a i z R a d o v i c e ; P l u t
predelih.
Prijave z a list pošljite n a n a ­ Ivan, strojni k l j u č a v n i č a r i z V i slov: Z a v o d z a napredek gospo­ došič i n Sotar Štefanija, m e s a r k a
d i n j s t v a , L j u b l j a n a . E r j a v č e v a c. iz L a š k e g a p r i C e l j u ; C e n t a F r a n c
12. N a š t e l e f o n 20-540. O s e b n e p r i ­ k m e t i z K e s e r i i n K o č e v a r J o ž e f a ,
j a v e m o ž n e d n e v n o i s t o t a t n o d 7. p o l j s k a d e l a v k a i z B o j a n j e v a s i ;
— 13. u r e . P o h i t i t e s p r i j a v a m i , P r o s e n i k A l o j z i j , v o d o v o d n i i n s t a ­
da boste u p o š t e v a n i ž e p r i p r v i later i z M e t l i k e i n G r a h e k M a r i ­
številki.
«— L e t n a
n a r o č n i n a ja, k u h a r i c a i z Otovca; Magovao
Ilija, oficir J L A iz Badovincev i n
300 d i n .
Badovinac Marta, dijakinja i z S u ­
hora; Prus Jože, čevljar iz Metli­
Gibanje prebivalstva
ke l n Simčič Katarina, poljska
delavka i z R a d o v i č ; Slane Janez,
v Novem mestu
železničar i z Rosalnic l n T o m e
R o j e n i h j e b i l o 11 d e č k o v i n 5 J o ž e f a , š i v i l j a i z K r i ž e v s k e v a s i ;
de,-.i.c. P o r o č i l i s o s e : M i l j a j l o v i č V r a n i č a r A n t o n , k m e t i z S l a m n e
V i d e n , u s l u ž b e n e c J L A i z R e k e i n vasi i n T u f e k č i č H a n k i j a i z L u Golobic Alojzija, t o v a r n i š k a de­ kovca (Bosna); R a j a k o v i č J a n k o ,
l a v k a i z N o v e g a m e s t a ; V o v k J a ­ k m e t Jz R a d a t o v i č i n B u č a r B a r a
nez, s i n k m e t a i z K u m a n j e vasi p o l j s k a d e l a v k a i z G a b r o v c a ; G o in Berus Cecilija, h č i k m e t a iz vednik Jože. kmet i z Bušinje vasi
Zdinje vasi; V o v k Jože, s i n k m e ­ in Stojnic Jožefa, poljska delav­
ta i z R u m a n j e v a s i i n B e r u s V i k ­ k a i z J u g o r j a . u m r l i s o : B e n c i n a
torija
i z Zdinje
vasi;
J a n č a r Franc, oskrbovanec doma onemo­
Franc, s i n kmeta i z Cešče vasi i n
g l i h , 56 l e t i z M e t l i k e ; O m e r z e l j
Dular Karolina, hči kmeta iz P o ­
t o k a ; S l a k A l o j z i j , t o v a r n i š k i d e ­ B a r a , g o s p o d i n j a , 77 l e t , i z M e t l i ­
k
e : F i n k F r a n c , k m e t , 33 l e t . Iz
lavec i z T r š k e gore i n Božič M a ­
SuTiora;
Matkovič
Stanko,
rija, t o v a r n i š k a delavka i z N o v e ­ Dol.
ga m e s t a ; s c h v e n n e r H e n r i k , k l j u ­ o t r o k , 17 d n i , i z K r i ž e v s k e v a 3 i ;
R
o
g
e
l
j
B
a
r
a
.
g
o
s
p
o
d
i
n
j
a
,
77
let, l z
čavničar i n Bratun Marija, tovar­
niška delavka, oba i z Cešce vasi. B u š i n j e vasi; Savoren Ferdinand,
U m r l i s o ; K o t a r V i k t o r , k m e č k i u p o k . , 72 l e t , i z M e t l i k e .
d e l a v e c , 17 l e t l z D o b l i č k e g o r e ;
V E L I K E LAŠČE
B l a t n i k A n a , u p o k o j e n k a , 79 l e t
Rojeni so bili 4 dečki l n e n a
iz N o v e g a m e s t a ; I v a n e ž J e r n e j ,
d
e
k
l
i
c
a
.
P
o r o č i l i so s e : Z a k r a j š e k
k m e t , 74 l e t i z G a b r j a .
Franc,
skladiščnik
iz Roba i n
J a m n l k A n a , Šivilja, i z T o m a ž i Kočevje
nov: Šknlj Jože, kmet iz Branko­
R o j e n i so b i l i 3 d e č k i i n 2 de­ v a i n T o m š i č F r a n č i š k a , k m e č k a
k l i c i . P o r o k n i b i l o . U m r l a Je h č i i z A d a m o v a .
U m r l i so: A n J a r c N a t a š a , otrok, 8 meaecev i z doljšek
Kristina,
g o s p o d i n j a , 81
Kočevja.
let l z V e l . La*Č: J a k š e
Janez,
k m e t , 84 l e t i z R a š i c e ; P e r u . š e k
T
e
r
e
z
i
j
a
,
g
o
s
p
o
d
i
n
j
a
,
65
l
e
t
iz Br­
IZ NOVOMEŠKE
l o g a : K l a n č a r J a n e z , k m e t 67 l e t
PORODNIŠNICE
iz V r h a p r i R o b u ; J a m n i k A l o j z i j
V p r e t e k l e m t e d n u s o r o d i l e ; k m e t , 68 l e t i z T o m a ž i n o v .
Gazvoda Tončka
iz Metlike —
SEMiC
dečka; Matkovič Slavka iz semiča — d e č k a Sušteršič A n i c a i z
R o j e n i h <e b i l o 6 d e č k o v I n e n a
M i r n e p e č i — d e k l i c o ; L a h M a r i ­ d e k l i c a . P o r o č i l i so se: SuštarSift
j a i z M i r n e p e č i — ^ o o k a ; M e ž - A n t o n , n o l j s k i d e l a v e c i n TJ.novea
naršič Polda
iz De
T o p l i c — A n a , p o l j s k a d e l a v k a Iz Crefcn.ievd e č k a ; S i m o n č i č A n i c a i z Š e n t ­ c a : D a j č m a n A n t o n , i e l e z n i č a r Iz
jerneja — deklico; Pajk Pepca iz K a l a i n Kpmbič Martina, dilekiiz F-elo?ov: Golobic
JoSe,
G a b r j a — de&ka; L a v r l č M a r t a i z nja
pomočnik
l n Golobic
Gotne vasi — deklico; S t a r e š i n i č č e v l w * k i
Andreia*
Francka iz Črnomlja
— d e č - k a ; M a r i l a , o b a Iz K a l a :
Poljane Jožefa i z Straže — d e k l i ­ Viktor, šofer i z Vih -^ In K o k c S a r
co; V o v k F r a n c k a i z R a k o v n i k a M a r i j a , d e l a v k a i z Semiča. u m r l i
— deklico; G a z v o d a A n a i z Gotne so: Kacnbič K a t a r i n a , užitkarica,
v a s i — d e č k a ; S e k u l a A n g e l a i z 88 l e t , i z C r e š n j e v c a : K u m p N a ­
S t o p i č '— d e & k a ; B e r k A l o j z i j a i z d a , o t r o k . 6 l e t i z N e s t o p l j e v a s i :
S i m o n l č M a r i j a , u ž i t k a r i c a , 76 l e t
T r ž i š č a — dečtka.
!z S e č n i c a : L a v r i n A n a . p a s e s t n l c a
86 l e t i z V i n j e g a v r h a : F e r I v a n ,
Rojstva, poroke in smrti
otrok, 6 mesecev i z Stranske vasi.
1
• 3.26 m ,
3,10 m .
K.
M.
T u r n i h mednarodnega
mojstra ing. M . Vidmarja
po Dolenjskem
Š a h o v s k a zveza Slovenije je s p o r a ­
z u m n o z. D o l e n j s k i m o k r o ž n i m š a h o v ­
skim o d b o r o m z.aprosila znanega slo­
venskega š a h i « t n
in
mednarodnega
mojstra ing. Milana V i d m a r j a , da b i
na Dolenjskem odiaral nekaj simiilt a u k . K e r delo v d o l e n j s k e m š a h u v
z a d a j e m č a s u ni b i l o p r e v e č p l o d n o ,
naj b i te s i m u l t a n k e š a h o v s k o
živ­
ljenje spet d v i g n i l e .
T u r n i r j i n a j b i b i l i o d 16. d o 22.
februarja
v naslednjem v r s i u e m re­
du:
K o č e v j e , Č r n o m e l j , Metlika' in
N o v o mev|o. V N o v e i n mestu b i m o j ­
ster o d i g r a l
dve s i m o l l a n k i
— eno
z mestnimi š a h i s t i , drugo z vojaki.
V N o v e m meutu b i p r i p r v i sodelo­
vali
tudi
š a h isli
iz. T r e b n j e g a
in
Mirne pc6i, ker v Trebnjem
zaradi
majhnega š t e v i l a š n h i s l o v ni m o g o č e
iprati
a m o s t o j u e siimiltnnkc.
Točen
s p o r e d tuini-rja š e n i d o l o č e n i n b o ­
mo o tem š c p o r o č a l i .
Novomeške,
kakor
tudi
kočevske,
č r n o m a l j s k e in m e t l i š k e jtahtate o p o ­
z a r j a m o na z a n i m i v o š a h o v s k o prire­
ditev in j i h v a b i m o , da se s i i u ] | a n ke u d c J e ž e v č i m v e č j e m š l e v ž « . - J /
?
U
V VSAKO HI50
DOLENJSKI LIST!
v dolenjskih občinah
Gibanje prebivalstva
v Črnomlju
GRADAC
Rojen je b i l 1 deček i n I de­
klica. — U m r l i sta: Jereb Tere­
z i j a , p o s e s t n i c a , 74 l e t , l z P o d v.emlla. S k a l a A n a , u ž i t k a r i c a , 93
let, i z G r a d a c a . — P o r o k n i b i l o .
V preteklem tednu je b i l rojen
1 otrok.
P o r o č i l i so se: Žalec
Alojz, mizar iz Črnomlja i n Z i v OOTNA VAS
čač Marica, kuharica i z Črnomlja.
R o j p n i s t a bttt d v e d e k l i c i . —
B u t a l a I v a n , r u d a r i z Č r n o m l j a P e r o ? ) ! ! so ne: Z a e a r A l o j z , ž e ­
In S i m e c Jožefa, k u h a r i c a i z K a - l e z n i š k i delavec i n K o v a č i č T e ­
nižarice. U m r l n i nihče,
r e z i 1 a. t o v w n i * k a d e l a v k a , o b a
1z B I r č n e v a ? I . B l g ? ! č A l o j z , a v t o SODKA21CA
V
Januarju
so b i l i v o b č i n i m e h a n l k In K o k l j i č StpfanHfl. h č i
S o d r a ž i c a r o j e n i 3 o t r o c i — d v a k m e t a , o'>a i z P a k o v n i k a . R a k o v e
dečka i n ena deklica. — Poročila Stanislav i z S e l i n K i r n Marija,
sta s e P e r o v š e k I v a n , r e š e t a r l z h č i k m e t a , i z P a n t f e ^ č g r m a . K r u h
D u n a j a i n U v a r N e ž a , g o s p . p o ­ J o ž e . t o v i r n i š k l d e l a v e c 5z V r t i a
m o č n i c a i z Z a m o s t e a S t . 32. — In G r i l R o z a l f j a . t o v a r n i š k a d e ­
1z R e p e r č e
vasi.
Boht«
U m r l i so: K o š m e r l Anton, užltkar, lavka,
89 l e t , i z Z i m a r i c e 31; K o š m e r l , A l o l z , e o z d n i d e l a v e c i z D o l . L a r o j . B e n c i n a I v a n a , p r e v ž i t k a r i c a , k o v n i c l n TTutar A n a , p o « " * t r n c a
Cu? Marjnn,
78 l e t , i z G o r e K r ž e t i š t . 30; K o ­ i z D o l . L a k o v n f c .
š m e r l , r o j . Z b o č n l k A l o j z i j a , g o ­ d e l a v e c Iz S l o v . , J a v o r n l k a 1n S e ­
s p o d i n j a , 76 l e t , i z G o r « K r ž e t i v e r F r a n č i š k a , go$.r>. n o m o č n i c a i z .
št. «3; Stare F r a n č i š k a , d e l a v k a , B I r č n e vasi. — U m r l i so; Tisov
F r a n č i š k a , f o s i p o d i n i a . 67 l e t , i z
22 l e t , i z G o r e n j i h L a z o v 4.
Zajčjega
vrha. Ovniček
Matija,
DOL.
TOPLICE
u ž i t k a r , 77 l e t i r D o l ž a . I l e r A n a ,
V o b č i n i D o l . T o p l i c e j e b i l a v d e l a v k a , 71 l e t , i z S e l p r i Z a j d j e i n
Januarju rojena ena deklica. P o ­ vrhu. T u r k Frančiška, užitkarica,
r o č i l a B t a s e : H e n i g t n a n D r a g o , 85 l e t , l z S e l p r i Z a j č j e m v r t u .
č e v l j a r s k i mojster i z D o l . T o p l i c C u j n i k Janez, otrok, 2 meseca, i z
in Zefran L j u d m i l a , šivilja iz Sel. R e g e r č e vasi.
k u p u j e j o r a z n a z e m l j i š č a , slabo nomsko p o d r o č j e d r u g i h , z l a s t i
p a s i p r i z a d e v a j o Z a d v i g go­ ne š p e k u l a n t o v . V ta n a m e n je
s t i n s k i h obratov. Sedaj obstaja nujno, d a k m e t i j s k e zadruge še
G o s t i n c i so o r g a n i z i r a l i podo­ v o k r a j u s k u p n o 35 gostiln s 30 bolj razvitiejo svojo dejavnost
odkupujejo
poleg
drugih
ben t e č a j v D o l e n j s k i h
T o p l i ­ p o s t e l j a m i . za p r e n o č i š č a , med­ ter
cah s k u p n o z n o v o m e š k o zbor­ tem k o j i h je b i l o p r e d vojno k m e t i j s k i h p r i d e l k o v še ž i v i n o ,
n i c o , k a t e r e g a se je u d e l e ž i l o 8 (JB. V s i t i obrat} s svojo p r i m i ­ v i n o i n les, k a r se vse sedaj
gostincev i z B e l e k r a j i n e . Z a tivnostjo še m a l o ne z a d o š č a j o o d t e k a po d r u g i h k a n a l i h . S e ­
d v i g gostinskega k a d r a je osno­ p o t r e b a m sodobnega gostinstva. v e d a se m o r a j o t r g o v i n s k a pod­
jetja za to usposobiti {n d o b i t i
v a n o s r e d n j i s k l a d sa k a d r e , v
Z a d v i g t u r i z m a i n gostinstva
k a t e r e g a morajo p l a č a t i v s i go­ v B e l i k r a j i n i je z b o r n i c a n a ­ potrebne k r e d i t e , p r e d v s e m je
s t i l n i č a r j i 2%o od p r o m e t a . P o ­ r e d i l a desetletni p l a n , k i obse­ p e r e č e pomainjkarnje s k l a d i š č v
Č r n o m l j u , k e r je že sedaj v s k l a doben s k l a d bo u s t a n o v l j e n tud[ ga
modernizacijo
obstoječih
d i š č e n o blago izpostavljeno v l o ­
za t r g o v s k e k a d r e .
obratov, v r n i t e v vseh b i v š i h go­
mom i n požarom.
P r e d z b o r n i c o se o d p i r a po­ s t i l n i n stavb nazaj g o s t i n s t v u
V l e t o š n j i sezoni se obeta B e ­
i
n
pa
gradnjo
hotela
v
Č
r
n
o
m
­
sebno v e l i k o dejavnosti na pod­
l i k r a j i n i v e l i k a gospodarska i n
r o č j u t u r i z m a i n gostinstva ter l j u s kaiuaciteto najmanj 30 po­
gradbena dejavnost. O k r a j n i L O
so v tem s m i s l u d o s e ž e n i že p r ­ stelj, u r e d i t e v g o s t i š č a v M e t l i ­
je v t e k o č e m letu n a m e n i l i n ­
v i u s p e h i . G o s t i n s t v o se je p r i ­ k i i n z g r a d i t e v o d p r t i h k o p a l i š č
v e s t i r a t i v i n d u s t r i j o 473 Ukilič e l o r a z v i j a t i v o k v i r u z a k o n ­ na V i n i c i , v P o d z e m l j u i n M e ­
j o n o v 630.000 d i n a r j e v , v k m e ­
s k i h p r e d p i s o v i n uredb. U k i ­ t l i k i ter d o g r a d i t e v i n opremo
tijstvo 118,384.000, v obrt i a k o ­
p
i
a
n
i
n
a
k
e
^
a
doma
n
a
M
i
r
n
i
go­
njen je tako i m e n o v a n i s o c i a l i ­
m u n a l o 264,180.000 d i n a r j e v . Z *
s t i č n i z a k u p . U r e d i t i je treba š e r i . B e l a k r a j i n a je potlna r a z n i h
t u r i z e m je d o l o č e n i h 20 m i l i j o ­
razmere v z a d r u ž n e m s e k t o r j u n a r a v n i h lepot, bogata v n a r o ­
n o v , to j t s k u p n o 876,194.000 d i ,
aostinstva, kajti p o d to f i r m o dopisju, p r e d v s e m pa zgodovine
rvaarjev. V s e to natm p o v e , da s t
se s k r i v a j o p r i v a t n i k i , k i o d v a ­ N O B ter i m a v s e pogoje za raz­
m o r a t r g o v i n a i n gostinstvo t l i jajo z a d r u g i d o l o č e n o i n p a v . voj t u r i z m a .
<li v b o d o č e p r i p r a v i t i n a fe
,š?lno vsoto denarja t e r se i z ­
V t r g o v i n i je z b o r n i c a regu­
bolj ž i v a h e n p r o m e t .
m a k n e j o d a j a t v a m i n d r u g i m l i r a l a odnose v b l a g o v n e m pro­
• Z a uspešnejši
raavoj
Bele
o b v e z n o s t i m , k i so p r e d p i s a n e m e t u , p r e d v s e m z živili š i r o k e
k r a j i n e je nujno, da se v s a i n ­
za gostinstvo. O b p r e h o d u i z p o t r o š n j e , k i so b i l a v m i n u l e m
d u s t r i j s k a i n t r g o v i n s k a podjet­
s o c i a l i s t i č n e g a z a k u p a v p r i v a t l e t u n a b a v i « en a v d o v o l j n i h ko*
ja p o v e ž e j o š e bolj tesno i a v
ni sektor je brez d v o m a b i l o i l i č i n a h i n po z m e r n i h
cenah, mp.dteebojnem sodelovanju k r t v e č i n i c k t i v e , toda p o k a z a l o se j T r g o v i n o č a k a j o fe v a ž n e nalo- pljo jjospndsrstvo B e l e k r a j i i A
je, da n e k a t e r i g o s t i l n i č a r j i niso : gp, k a k o zadeti v s e v i š k e k m e č ­ Tv> sodelovanje p a j e n a j e d l i
kega razumelLj v p r a v e m s m i s l u , j k e p r o i z v o d n j e , k a j t i B e l a k r a - m o ž n o p r a v s p o m o č j o z b o r n i ^
k e r s i i« dohodtoov M>o*tiJi*tva 1 j i n a n a ame b i t i n e k a t a š n o eko­
Ob .L skupščini frgov;nsko-gostinske zbornice
Naloge z b o r n i c niso bile o<p.red r l j e n e z o d l o č b a m i , t e m v e č so
s« nujno k a z a l e p r i p r a k t i č n e m
delu v samem procesu prehaja­
TVD
Partiiaa
L o š k i potok j « ob
nja f F 7 n i l i k o m p d e n c , o d o r g a ­
lekin.ivanjii
iui^"i:jilil 10 p i o n i r j e v iti
d r ž a v n e Uiprnve na samo­
p i o n i r k s sin uru isk i m i p o t n v h š č i u a u n , n o v
k a r je zelo kori-ii.no. M a r s i k d o i m a u p r a v l j a n j e
po d e l o v n i h kolek­
M-M-lje do s t u u č n n j , ! , a nun u priprav,
t i v i h i n d-ružbemih
organizaci­
OrLju,uizaeija
le!,
111 j,, fe M i l v
jah. P r a v z a r a d i tega
dobiva
| H I ; I O I I I C I I I M-ilii. I'ro.viMii im d e l a v c e m
v l o g a z b o r n i c v«e v e č j i p o m e n ,
v
k eni
i><yt»,ku iu p o i . i l v o v n l n i m
č l a n o m IVI.) 1'arlizau vse | , i ; r u i i ;<•'. k a j t i
n e pojavljajo
»e zgolj
slamovske or^ami'zncije v
b. c. kot
v
Črnomelj
i n 14. f e b r . :
Drugi športni dan na gimnaziji v Črnomlju
S^.H - Slnvko Sitar prvak Novega mesta
u
Kino
13.
Šahovski turnir v Črnomlju
TELESNA^ VZGOJA
KtfTilis !>nnyo. Retje; Vfwel
Jer*; U v n č
Ivimiku, f i g o v a
Jtu.iv^ j . . i i . H r i b .
Kino KRKA Novo mesto
V vrstah Partizana
v Semiču
je precej pionirjev
vojno akademijo v Sovjetsko
z v e z o , o d k o d e r se j e v r n i l t a ­
koj po izidu zloglasne i n f o r m birojevske resolucije ter d o m a
nadaljeval
študij.
Zahrbtna
bolezen ga je iztrgala i z p l o ­
dnega dela i n kroga prijate­
ljev ter znancev, r a v n o na
njegov 26-ti rojstni d a n . Z
njim smo izgubili vedrega i n
dobrega tovariša, n a š a armada
pa
hrabrega
oficirja.
Slava
mu t
J. J.
IDOL'ENJSKI
E I S T
0 č l o v e k u , ki j e „ d v a k r a t " živci
ni!« je dejal eden. »Freed je pa­
del!«' mu je odgoToril tovariš.
Prva svetovna vojn* se je bUa
Novico o junaški smrti Freeda
•eptemhra 1915. leta na Flaroskem
WaJfeerja so uradno sporočili nje­
epreroenila « pravi pekel. Za Nem­
govi družini. Kasneje so mu vkle­
ce is. zaveznike. »Zavzeti je treba
sali ime na sporrtenik padlih v
koto 161« se je glasil ukaz vrhov­
njegovem rodnem mestu Chene zavezniSk« komande. Koca 16
sterju.
j« p* bal kap ruševtin, ki » ga
Nemci ogo^rčeno branili. Četa., ki
človek brez spomina
je dobila ukaz, da to koćo osvoji,
$e je pretihotapila skozi bodečo
Toda 24^Iemi Freed Wa!ker ni
ižeo in apfoila za zaveso smodni­ biil padel. Ko so domači objoko­
kovega dima.
vali njegovo smrt, je Freed, težko
I
» F r e e d
je
p a d e l ! «
K o st jt dim razkad>n, so se ranjen v glavo, ležal v neki bol­
tovariša prešteli. Ostalo jih je osem nišnici v Vzhodni Prusiji, Ko je
od cele čete. In drugi? So padJi ozdravel, so ga poslali v ujetniško
tK so jih ujeli? »Freeda Waikerja taborišče. Vodstvo taborišča ga je
gledalo
z
nezaupanjem,
kajti
Freed ni imel nobenih dokumen­
tov. Zasliševali so ga, pa n i mo­
gel odgovoriti n i t i na eno v p r a š a ­
nje. Izgubil je b i l spomin in vse
pozabil: ime svojega polka, rojst­
n i kraj, kje stanuje, vse, celć svo­
je ime. Ostal je č i o v e k brez imena
in brez preteklosti
P o k o n č a n i vojni se je z ostali­
m i ujetniki v r n i l v A n g l i j o . Pre­
gledali so ga ponovno z d r a v n i k i ,
zasliševali, spraševali — vse za­
man. Freed se še tega n i zavedal,
da je vojna k o n č a n a in da je do­
ma. Nazadnje so ga leta 1924 o d ­
pustili kot neozdravljivega vojne­
ga i n v a l i d a . Priskrbeli so m u sluz-
bo v neki tovarni. In ker n i vedel
kdo je, so m u morali napisati v
dokumente izmišljeno ime — Jack
Smirh.
Nenavadno srečanje
Leta so b e ž a l a . K o l i k o jih že
bilo, Smith n i vedel. T o d a nekega
večera, ko je bil v neki primorski
luk i, k a m o r se je peljal vsak te­
den, ga je nekdo udaril po r a m h
» H a l o , P u d i n g ! « S k o z i Smiithovo
temo pozabe je šinil blisk, toda
samo blisk. » P u d i n g « so m u b i l i
rekli njegovi t o v a r i š i v četi. Smith
se seveda n i mogel spomniti, k a k o
se piše t o v a r i š , k i ga je bil po­
z d r a v i l . Šla sta v k a v a r n o prosla­
vit srečanje. Smith je priznal, da
je izgubil spomin. »Ali m i lahko
poveš, k a k o sem se pisal.
Se
spomniš?« je v p r a š a l svojega v o j ­
nega t o v a r i š a .
2a lumodtflh
'VndcrAvno:
» Č a k a j . . . H m , oprosti, saj veš,
dolgo je tega . . . Parker a l i W a i ker? N e vem. V e m pa, d a si iz
Chesterja.«
Naslednji dan se Smith ničesar
n i spomnil, n i t i srečanja s svo­
jim vojnim t o v a r i š e m i z F l a n ­
drije.
Spet so minevaH meseci, leta.
N e k e g a dne je Chesterju prebral
na spominski plošči p a d l i h svoje
ime. Poslej ga je njegovo pravo
ime neprestano preganjajo, š e p e ­
tal si ga je podnevi in p o n o č i .
D e l a t i sploh n i mogel veo. Začel
je bloditi p o mestu in se nazadnje
znašel v bolnišnici, ko se je b i i
nekega dne zgrudil na cesti. T o
je bilo oktobra lani.
I. ime
ta
muzikanta,
6.
» i l e n v i h a r , 12.
me­
sto
ob istrski p b o l i ,
13. u ž a l i t e , 15. r e d i ­
t e l j , 17. i z w > r v o d e ,
20. po9tarja o b p r o g i
Ljubljana—Trst,
21.
maloazijska
država,
22.
z l i t i n a , 24.
tele­
fonski
poziv,
25.
iglasto
drevo,
26.
žensko kmečko
ime,
27.
del
voza,
29.
nemški
spolnik,
30,
kot
27.
vodoravno,
51 o b r t n i k , 32.
dvo­
je e n a k i h s t v a r i ,
34.
kratica
za
»tedaj«,
35.
šaJiovski
izraz,
36. n e p l o d e n , 38. a v s r r i ' s k a
39. t u j k a z a
»nadomestek«.
Človek, ki živi
v letu 19*5
Navpično:
1. drugo največje
slovensko mesto, 2. obrtnik, 3. red­
ko moško ime, 4. del cerkve, 5.
slovenski riap, 7. žito, 8. oziral ni
»DOLENJSKA
zaimek, 9. muslimanski bog, 10.
nikdar (srbohrv.), 11. vrhunski
PROSVETA« št. 3
uspehi v športu, 14. domače živali
V povečanem
o b s e g u (32 s t r a n i )
Je i z A l a 3. S t e v l l k a r>olenjske p r o - (množ. 2. sklon), 16. grško b o ž a n ­
dežela,
Bvete, k i jo i z d a j a o k r a j n i o d b o r
Tjjućske prosvet«, ureja pa Bogo
K o m e l j , Č e p r a v l i s t se t š e e s v o j o
smer,
izpričuje
ta
številka
po
s v o j i v s e b i n i l e p n a p r e d e k . Ca Jo
boc'o p o d j e t j a
i n ustanove tudi
vnaprej finančno
podpiral«,
ozi­
r o m a omogočale njeno izhajanje,
se b o D o l e n j s k a p r o s v e t a l a h k o
razvtia v pravo dolenjsko revijo,
k a r v s i ž e l i m o , saj g r o z a k u l t u r ­
ni razvoj, ln tudi ugled. Dolenj­
ske. Z a o r a n o je p r e c e j l e d i n e , ie
odnehat! ne s m e m o .
V tej Š t e v i l k i j e p r o f e s o r M I l a n
Dotftc n a p i s a l p r e g l e d e n č l a n e k
o
fiVlJenJu
dolenjskega pripovedni­
ka
i n poeta M i l a n a P u g l j a
(ob
TtUetnlcl njegovega
rojstva)
ter
tucfl
ocenil
njegovo
literarno
ustvarjanje.
Slavko Kastelic
go­
vori o naših spominskih
dnevih
te N O V i n o d v e h p r o s v e t n i h d e lavcfh, o Edmiundu in M a r i j i Hofbe.Je, k i s t a
učiteljevala
v
Dol.
fcfernSki
v a s i , p a so j u z a r a d i n j u ­
nega naprednega prepričanja
in
d e l a za o s v o b o d i l n o g i b a n j e p o b i l i
d ^ a M
izdajale*.
Koimeljeva
Članka
sta
Novomesi-ci t i s k a r j i i n n j i h d e l o
ter
T r z a & k l d i l a A k i r o k o p i s n i Ust F I o res. Z a n i m i v je z l a s t i p r v i č t a n e k ,
k i i m a z a d o d a t e k Se 6 n e o b j a v ­
ljenih pisem Frana Levstika
no­
v o m e š k e m u tiskarju K r a j c u i n pa
C e g n a r j e v o p i s m o i s t e m u tistearju
glede ponatisa »Babice«.
Tržaški
tii.ja*k1 Ust F l o r e s j e s i c e r z a n i ­
m i v a s l o v s t v e n a d r o b t i n a , ki
pa
se l e a v t o r j u v p r e d o l g e m č l a n k u
r a z b l i n i l a v b r s k a n j e za n e b i s t v e ­
nimi stvarmi. Dr. Ivan Vasic
je
p r i s p e v a l č l a n e k za z g o d o v i n o n a ­
je osvobodilne borbe:
Novomeška
sckolsrfka ž u p a l n n l e n i o d n o s i d o
OF,
kjer
ugotavlja:
»Čeprav
je
bila
(novomeška
sokolska
župa)
po o z e m l j u i n š t e v i l u
najmanjša,
se j e o d v s e h d r u g i h
sokolskih
ž u p najbolje izkazala in doprine•la znaten dele* osvobodilni borbi
slovenskega naroda«.
O o d r u za r o č n e l u t k e l n o
Igri z r o č n i m i
l u t k a m i plSe n a š
prizadevni lutkar, profesor na no­
v o m e š k e m učiteljišču, Dušan M o dlc.
Z a razne prireditve bo zelo p r i ­
merna enodeianka »Starec Millon*
prirejena po Mauppassanovi
no­
v e l i . V s e b i n a JI j e v z e t a Iz o m a k e
o k u p a c i j e F r a n c i j e 1870. P r i z o r Je
zelo m o f a n
In k a k o r p o s n e t l z
dogodkov zadnje vojne. Igralcev
Je š e s t , s c e n a e n o t n a , z a t o b o d o
n e * l o d r i te e n o d e j a n k e
gotovo
veseli.
Sledilo poročila o delu
drušlev
v novomeškem
okraju in Drobne
vesti.
Številka
Jt
bogato
Ilustrirana,
n « p«a/i a t r n n l p a Je
objavllena
lopa P u t l j e v a
pesem: Prišli
so
m a j h n i škratje, k! izpričuje
mo­
čan
vpliv
velikega
Pugljevega
vzornika Ketteja.
—i
stvo, 18. bajeslovni letalec, 19.
kralj (italij.), 22. afriška reka, 23.
fizkulturno orodje, 26. tujka za
»geslo-«, 28. vrata slanine, 31. kot
8. n a v p i č n o , 33. ime slovenske to­
varne, k i proizvaja pisalne stroje,
35. osebni zaimek, 36. medmet, 37.
soglaamk in samoglasnik.
Literarni večer v Novem mestu
V Pre5exiM>v«tn terJnu je b i l v
No­
r e m m e s t « tonJi l i t e r a r n i v e č e r č l a ­
nov D r u š t v a s l o v e n s k i h k n j i ž e v n i k o v .
Dvorana
je
bila navzlic mrazu
in
snegu p r a v lopo zabodena in p o s l u ­
š a l c i i v e č e r a p r a v gotovo niso o d ­
šli r a z o č a r a n a .
Za
uvod
je
orkester
KD
Dušan
Jereb zaigral Mozartovo N o č n o
muc i k o , nato p a s* b r a l i svoje p e s m i
trije Lz n a š e m l a j š e g e n e r a c i j e ,
po­
z n a n i rt
tbwrke P e s m i š t i r i h :
Ciril
Z l o b e c , K a j e t a n K o v u č in T o n e P a v ­
ček,
prozaist
in
dramatik
Bra*ko
K i e f t je p a r e c i t i r a l o d l o m k e iz svo­
jega f i l m s k e g a s c e n a r i j a o P r e š e r n a .
C i r i l Z l o b e c i n K a j e t a n K o v i c sta
se
uaro is-redstavala s svojo osebrjo l i riko in osebno p e s n i š k o in
poorično
problematiko,
Toec
Paivček,
dolenj­
ski
rojak, pa
t Dolenjskim
crklom
pesmi o n a š i z e m l j i i n n a i i h l j u d e h .
K r e T t o v . s t i l i s t i č n o i n u m e t u i š k o zelo
m o č a n s c e n a r i j je p r i t e g n i l p n d t t š u l ce.
k a j t i K r e f t je t u d i i z v r s t e n
re­
c i t a t o r , k i » n a d a t i besedi p r a v i p o ­
u d a r e k in n o t r a n j i z v e n .
Z a z a k l j u č e k je m o š k i p e v s k i z b o r ,
ki z a d n j e č a s e d o b r o n a p r e d u j e , z a ­
pel t r i postni.
V subofo z v e č e r so e l a n i d r a m a t ­
ske d r u ž i n e K D D u š a m J e r e b i g r a l i
B e n e l i j e v o » L j u b e z e n treh k r a l j e v < , y
u c d c l j o p a je b i l k o n o o r t o r k e s t r a K D
D u š a n Jereb iu godlje g a r n i z i j e J L A
iz N o v e g a mesta, o č e m e r botno š e
poročali.
OPOZORILO
NAROČNIKOM,
K! SO PLAČALI NAROČNINO
S POLOŽNICAMI
Ekspedit tiskarne « L j u d s k e
pravice«
v L j u b l j a n i je
s
52.
številko našega
tednika
pomotoma poslal nekaterim
našim naročnikom
položnice
revije T O V A R I Š . Toglcjte odrezek
poštne
položnice,
če
morda n a r o č n i n e , namenjene
za Dolenjski list, niste pomo­
toma poslali T o v a r i š u . V s i , k i
so to prezrli, naj nam to ta­
koj s p o r o č i j o , da jih bomo
lahko vnesli v sezname ude­
l e ž e n c e v n a š e g a novoletnega
nagradnega ž r e b a n j a , k i bo v
drugi polovici tega meseca.
U p r a v a Dolenjskega lista
S
Zdravko Slamnik:
i m a
Na duri trka prvi mrak
in babica pripoveduje,
kako premeten skratek Spa^
p o r e d n e ž e kaznuje..
Tam zunaj pod vasjo
pa nova burja hruje
in puhasto srebro
na nizka okr?« suje.
Z
OGULJENI MAČEK simbol rimskega
cesarstva na Balkanu
M a č e k Je ostal simbol f a š i ­
stične pustolovščine v Paveličevt » N e z a v i s n i d r ž a v i H r v a t s k i « .
Pred kratkim je umrl Aimone
Duca di Spoletta, katerega je
Mussolini
postavil za
kralja
P a v e l l Č e v e N D H . Med njegovo
z a p u š č i n o je tudi star oguljeni
m a č e k , ki ga je vojvoda — naj­
brž v trenutku o b e š e n j a š k e g a
humorja — krstil za Zvonimir j a
II., torej z Imenom, s katerim
so njega, italijanskega vojvodo,
proglasili za hrvatskega kralja^
Zdaj je vojvoda umrl Mussoli­
ni pa že dolgo prej, P a v e l i č ne­
kje v daljni Argentini sanja o
nekdanji krvavi slavi. Tako je
od vsega Italijanskega imperia­
l i s t i č n e g a sna o rimskem cesar­
stvu na Balkanu ostal š e edini
simbol — star oguljen m a č e k .
J{©c groze v Črnomlja
Bilo je v ča*u okupacije leta
1&42. Ze nekaj dni pred 25. ju­
lijem $o Sušijali na karabinjerakl postaji, da se bo v kratkem
v Č r n o m l j u zgodilo nekaj s t r a š ­
nega. Posebno zaskrbljeni imo
poatall ml, ki s m o imeli svojce
v partizanih.
25. Julija ao Italijani Se pred
16. uro popolnoma zaprli Č r ­
nomelj, to «e pravi n i h č e ni
amel mir^o bunkerjev iz mesta
niti v mesto. Na bunkerjih so
bile ttvaza zelo p o j a č a n e . Le
redkim d r u ž i n a m ln posamezh i k o n \ ki ao se zavedali svoje
» k r i v d e « p*ed italijansko oblast5, se je p o s r e č i l o v zgodnjih
ofoldenskih
arah
oditi
v
talini vrh, M a » e r l e n — k partiia*om v svobodo. Preostalih
ae
polast.la zla slutnja.
P o n o č i jo J/nvelo v o j a š t v o , k i
Je bilo nastaftjaaio T barakah na
Majerju, alarm. Oficirje, kj wo
itanovali po privatnih Mieh, »o
pozna ponoči klicale
vojaik«
p a t t a j l j e . Zbranemu v o j a š t v « to
5ili, da morajo biti to * a č
ranjeni val aafodmki £ * t .
N e k e g a jutra, k o je Smith stal­
no izgovarjal svoje pravo ime, m u
je rekla b o l n i č a r k a , da je poznala
nekega Waikerja, toda padel je v
p r v i svetovni vojnu K o ji je bol­
nik dejal, da je nemara tudi nje­
mu ime W a l k e r , si je b o l n i č a r k a
mislila: blede se m u ! V e n d a r je
takoj šla k d r u ž i n i "Walker i n po­
vedala ta pripetljaj.
D r u g o jutro je prišla Walkerjeva sestra pogledat č u d n e g a bolni­
ka. Smith se je nenadoma začel
vsega spominjati, pozaba je z g i n i ­
la. Z d r a v n i k i so že poverjeli, da
je » d r u g i č rojeni "Wa!ker F r e e d «
ozdravljen, potem pa so o d k r i l i
nekaj presenetljivega. V a l k e r j u se
je res v r n i l spomin, toda tisti i z ­
pred 38 let. Č a s od eksplozije gra­
nate na Fiamskem pa do trenut­
ka, k o je zagledal svojo sestro, mu
je Čisto zginil iz spomina. Po vsem
svojem pojmovanju m vedenju je
Freed ^ a Iker človek iz leta 1915.
(Iz
»NIN«)
Z a s m e j a l se je o$abni k a r a ­
b i n j e r : »Nič v p r a š a t i k a m —
gremo, g r e m o ! « M e d t e m pa so
v » z a d n j i hiši«, kot p r a v i j o B e lokranjci
m a n j š i aobl
svojeua
b i v a l i š č a , d v i g n i l i s postelje Ba­
letno gospodarjevo staro m a t e r ,
k i nikakor ni mogla razumeti,
kaj se godi. T u d i nI v e d e l a , k a ­
k o naj se o b l e č e , zato so jI z
zasmehovanjem p o m a g a l i p i j a n i
i t a l i j a n s k i v o j a k i . K o so v n a j ­
večji naglici zbrali n e s r e č n e ž i
n a j n u j n e j š e s t v a r i , so
morali
p r e d s t r a ž o z a p u s t i t i svojo do­
m a č o h i š o . P r e o s t a l i v o j a k i pa
so že p r i č e l i z o d n a š a n j e m vse­
ga, k a r se j i m je zdelo v r e d n o .
M a l o p r e d d r u g o u r o so o ž i ­
v e l e vse ceste v Č r n o m l j u , P o ­
samezne s t r a ž e so gnale nn k o ­
l o d v o r d r u ž i n e , za k a t e r e so
bile z a d o l ž e n e . O b n e p r i ž g a n i h
l u č e h smo C r n o m a l j c l o p a z o v a l i
s a v o j i h o k e n ta ž a l o s t n i s p r e ­
v o d . G o t o v o nI n i t i ena n o č ,
o d k a r stoji Č r n o m e l j , d o J i v e l i
» K a m naj grem, saj vidite, da t o l i k e ž a l o s t i l n solza. R a z l e g a ­
»em n o s e č a ln moj prvenec ni lo se je v z d i h o v a n j e l n jok
izpolnil H niti poldrugega Jata!« o b u p a n i h m a t e r , k i so r u š i l e v
d i t o v « , ki so se predrznill postaviti po robu voditeljem mog o č n e g a italijanskega imperija
in nositeljem rimske kulture.
Po t o č n i h navodilih, k a t e r « hiše
bo evakuirala kaka skupina vo­
jakov in karafcinjerjev, so do­
bili o k r e p č l l o za avoje t e ž a v n o
n o č n o delo v obliki ruma, t e ž kjh italijanskih vin in drugih
alkoholnih pijač. Na pol pijana
drhal se je zapodila na podlo
delo. Okrog 1. ure ponoči so že
trkali ln razbijali po
vratih
tistih n e s r e č n e ž e v , ki so s svo­
jimi d r u ž i n s k i m i člani pomno­
žil] vrste prvih
partizanskih
odredov. Z rezkim glasom so na
kratko razložili, naj b r l vstane
vsa družina in gre z njimi. Na­
stal je jok In krik n e s r e č n i h
mater ln otrok. To ni motilo
italijanskih zveri, ki so že sti­
kale po hiši ln Iskale, kje je
kaj piena. Niso jih ganile p r o š ­
nje Sprajcarjeve snahe, ki je
zaihtela:
•
V
A
J
V
E
1»
O
¥
S
O
c u l a h lz r j u h , v k o v č k i h , v v r e ­
č a h l n v v s e m m o g o č e m svoje
s k r o m n o p r e m o ž e n j e , k i so ga
smele vzeti s seboj. M a r s i k a t e r a
je i m e l a v n a r o č j u še d o j e n č k a ,
za k r i l o sta se Je d r ž a l a še d v a ,
k i sta glasno j o k a l a v g l u h o
noč.
T a k o se je vso n o č v r s t i l a
d r u ž i n a za d r u ž i n o . T e m o je
p r e g l a š a l obupni jok n e s r e č n e ­
ž e v . V m e s p a so o d m e v a l i t r d i
k o r a k i I t a l i j a n s k i h s t r a ž , k i so
neprestano grozile i n o p o m i n j a ­
le k t i i i t i i . K o so p e l j a l i S p r u j cerjevo d r u ž i n o po g o r n j i cesti
ob g i m n a z i j i , je 8U-letna stara
m a t i o p e š a l a že v b l i ž i n i g i m ­
nazijskega poslopja. D v a v o j a ­
ka sta jo p r i j e l a p o d p a z d u h o
in jo v l e k l a n a p r e j . Z r a v e n sta
pa
z
nasmehom
ponavljala:
»Via c o m u n i s t o , v i a ! «
D o dne se je n a d a l j e v a l s t r a š ­
ni s p r e v o d , zakaj na
postajo
niso o d v e d l i samo d r u ž i n iz Č r ­
n o m l j a , a m p a k t u d i lz b l i ž n j e
o k o l i c e . K o so odpeljali lz hiš«
na L o k v a h V r š č a j e v o gospodln j o - v d o v o , k i je Imela š t i r i s i ­
nove v p a r t i z a n i h , so na h i t r o
zvlekll
lz h i š e
najvrednejše
predmete, nato pa poslopje z a ­
ž g a l i . N a k l a n č k u , s katerega ge
j«t lepo v i d e l a vsa d o m a č i j a , so
V e s n a (Metka G a b r i j e l č i č ) i n Samo (Franek Trefalt) v k o č l j i v e m ljubezenskem prizoru.
Danes so z a č e l i v n o v o m e š k e m k i n u » K R K A « vrteti c e l o v e č e r n i slovenski film V E S N A .
— Oglejte s i ga, ne bo v a m ž a l . — N a sporedu bo do ponedeljka, 15. februarja
Predstave: p e t e k ; o b 16, 18, 20; s o b o t a : 16, 18, 20; nedelja: 10, 14» 16, 18, 20; ponedeljek:
•
16, 18 i n 20.
Razgledanost in izobrazba prinašata
napredek tudi v kmetijstvu
Mekoj o kmetijskih nadaljevalnih tečajih
Smo v zimi, ko
preostaja
našemu
kmečkemu
človeku
n a j v e č č a s a za i z o b r a ž e v a n j e .
2 « lansko jesen smo po slo­
venskem
podeželju
ubrali
p r a v o pot i n o r g a n i z i r a l i vratc
izobraževalnih
tečajev
za'
kmečko
prebivalstvo.
Uspeh
je b i l t o l i k š e n , d a so ž e l e t o s
nekateri okraji, v katerih za­
vzema kmetijstvo važno me­
sto v n a r o d n e m
gosopodarstvu,
predpisali
za
kmečko
mladino obvezno obiskovanje
zimskih
kmetijskih
nadalje­
v a l n i h šol.
• N e m i s l i m govoriti
obšir­
neje o organizaciji takih v e č ­
jih tečajev, k i
predstavljajo
že pravzaprav več ali manj
r e d n i pouk. R a d b i o m e n i l le
nekaj s k u š e n j , M sem si j i h
pridobil pri kmetijskem izo­
braževalnem
delu
po
tistih
vaseh Dolenjske, kjer kmetij­
s t v o n i b i l o n i k o J i t a k o mci5no, d a b i p r e d s t a v l j a l o e d i n o
gospodarsko dejavnost. M i ­
s l i m , d a bo m a r s i k a j , k a r b o m
zapisal, veljalo za tiste kraje,
katere o z n a č u j e m o kot kmetijs k b z a o s t a l e im n i m a j o (za­
radi različnih vzrokov) nobe­
ne . t r a d i c i j e
v
kmetijskem
izobraževanju.
•
V t a k i h k r a j i h je zelo t e č ko organizirati reden većinee č n i p o u k ter pritegniti z l a ­
s t i m o š k o m l a d i n o i n gospo­
darje. D e k l e t a
pa predvsem
rada obiskujejo tečaje ža ku­
h a n j e i n š i v a n j e . C e se orga­
nizirajo v e č j a , c e l o v e č e r n a
predavanja iz posameznih pa­
nog k m e t i j s t v a po vaseh k j e r
je š o l a a l i k a k d r u g a p r i m e ­
ren' p r o s t o r , p r i d e j o n a v a d n o
le
kmetovalci
iz
najbližje
o k o l i c e . I n č e so p r e d a v a n j a
p e r i o d i č n a , so n a v a d n o v s e l e j
drugi poslušalci. Učni učinek
se t a k o z e l o z m a n j š a ; Človek
d o b i v t i s , d a &e j i h l j u d j e
u d e l e ž u j e j o . bolj
zaradi pre­
ganjanja dolgega časa, kakor
zaradi prijetnega pogovora o
kmetijskih zadevah.
Seveda, če je
predavatelj
dober i n spreten
govornik,
bo v e č j i d e l p o s l u š a l c e v l e p r i ­
tegnil k r e d n i m obiskom pre­
d a v a n j . L j u d e m se z b u d i z a ­
nimanje pa začno razmišljati
o r a z n i h u k r e p i h , k i so p o ­
trebni za i z b o l j š a n j e
kmetij­
skega
gospodarstva, ter
se
hočejo
strokovno
izobraziti.
Krajevna in okrajna
kmetij­
ska s l u ž b a l a h k o r a č u n a na
sodelovanje
teh
kmetoval­
cev.
N a osnovi lanskih izkušenj,
ustavili Vrščajevo- družino in
od p r e s t a n e g a s t r a h u s k r u š e n a
m a t i je m o r a l a gledati, k a k o so
ognjeni z u b l j i u n i č e v a l i
hišo,
za k a t e r o je n j e n m o ž v A m e ­
r i k i ž r t v o v a l obe n o g i .
V s o p o d l o s t s v o j i h d u š so v
tej noči- ' p o k a z a l i v o j a k i i t a l i ­
janske kraljeve vojske, katere
smo do t a k r a t s m a t r a l i za b o l j ­
še od f a š i s t o v . S silo l n p o s m e ­
h o m so z v l e k l l iz hia« gospo­
d a r j a S t a r l h o , k l Ja b i l n a j b r ž
p r v i č kot o d r a s e l m o ž v e » v
solzah l n p o l j u b l j a l z i d h i š e , v
k a t e r i je že dolga doselletja go­
s p o d a r i l - . S t a r i h o v rod. Z vso
surovostjo je o d r i n i l a i t a l i j a n ­
s k a z v e r devetletno
Simcevo
D a r k o , k i je o k l e p a j o č se h i š n i h
v r a t , h l i p n l a : » N e g r e m lz n a š e
lii.iv !«
D o dne je b i l a vsa m n o ž i c a
n e s r e č n e ž e v z b r a n a na postaji,
t a k r a t pa so bili« I t a l i j a n i o p o ­
zorjeni, da j « p r o g a r a z r u š e n a ,
zato l n t e r n i n i n c e v niso m o g l i
o d p e l j a t i . Pn*t!zanl so n a m r e č
hoteli na vsak način p r e p r e č i t i
odhod svojcev, zato so r a z d r l i
progo.
O d postaje p r o t i mestu se je
spet r a z v i l dolg s p r e v o d , l l n l i j a n l »o vse I n t e r n i r a n e d r u / i n c
k i so p o k a z a l e , da p e r i o d i č n a
predavanja po vaseh s šolo
niso dala zaželjenih uspehov,
smo letos v k o l p s k i d o l i n i k o ­
čevskega okraja postavili izo­
braževalno
dedo n a
nekoiikanj d r u g a č n o podlago. V p e ­
ljali smo k r a t k e enotedenske
tečaje za poljedelstvo, živino­
rejo in- sadjarstvo. K m e t o v a l ­
ci p l a č a j o za t e č a j p r i s p e v e k
do 100 d i n a r j e v ; t a k o s m o do­
segli, da tečaj obiskujejo le
t i s t i , k i se z a v e d a j o v a ž n o s t i
in koristi tistega,. k a r slišijo.
N a š k m e t je p a č p r e u d a r e n ,
ne b o m e t a l d e n a r j a z a n e k a j ,
o, č e m e r m i s l i , d a m u n e d o naša
nobene
koristi.
Take
tedenske tečaje smo organi­
z i r a l i p o v s o d , k j e r j e b i l o dov-6lj
zanimanja. ' Pouk
je
strnjen, zato tudi u č i n k o v i t .
P r e d a v a n j a so č i m b o l j p r i ­
lagojena ne
samo na
širše
krajevne razmere, a m p a k ce­
lo n a posamezna v a š k a v p r a ­
šanja a l i nejasnosti p r i k m e ­
tovanju tega i n onega k m e ­
tovalca.
P r v i t a k i o r g a n i z i r a n ! tSČaji
so p o k a z a l i v e l i k o b o l j š e u s ­
pehe k a k o r dosedanje izobra­
ž e v a l n o d e l o . T e č a j i so d a l i
tudi čisto praktične- rezultate:
nobene • o k r o ž n i c e i n
letaki
niso m o g l i kmete
navdušiti,
d a s i k u p i j o k v a l i t e t n e g a se­
menskega krompirja i n umet­
n i h g n o j i l , t e č a j u se j e p a to
ZA
v veliki meri posrečilo.
Kajpak
j e m o g o č e na tafe
način organizirati kmetijske
t e č a j e l e tam, k j e r je n e p o ­
s r e d n o n a t e m t e r e n u zapo­
slen kader . kmetlijskih
stro­
kovnjakov.
V u v o d u s e m d e j a l , d a se t «
vrstice n a n a š a j o p r e d v s e m ,na
tiste kraje, k j e r n i m o č n e j š e
tradicije v kmetijstvu, oziro­
m a bolje r e č e n o , v pospešek
vanju tistih panog, k i i m a j o
n a j b o l j š e n a r a v n e pogoje. T a ­
k i h krajev je mnogo, zlasti
na D o l e n j s k e m ,
kjer
zaradi
splošnega siromaštva ni bilo
mogoče vložiti večjih denar­
nih
sredstev za
izboljšanje
k m e t i j s t v a . Fk)sledica
takega
stanja je v e l i k a nepodjetnest
tako samih zadružnikov
ka­
kor tudi kmetovalcev.
Zgodi
se, d a k m e t j e n o č e j o k r e d i t o v ,
k i j i h ljudska oblast daje za
pospeševanje
raznih
kmetij­
skih
panog.
Kmetijski
iz­
obrazbi t a k i h krajev je treba
posvetiti
še
prav
posebno
skrb. da bodo lahko čimprej
dohitel*
osta?ie>
g^jodarfeito
m o č n e j e razvite predele n a š e
domovine. T o nalogo pa
bo
m o g o č e o p r a v i t i l e tako, č e se
kreditom in kmetijskim
stro­
k o v n j a k o m p r i d r u ž i še gospo­
darska razgledanost k m e č k i h
proizvazalcev.
Ing.
Volk
Slavko
Fara pri
Kočevju
ZABAVO
DOBER SVET
Malic izpod Gorjancev
pelje
kravo na sejem. Dimka
je re­
brasta
in suha,
da se
bogu
smili.
Pa ga sreča
na
Težki
vodi znanec. »I kam
pa
kam
s to tolsto kravico,
s t r i c Ma­
tic«
»V mesto na sejem,
da
dobim /cak t i s o č a k za
jrorike,*
odgovori
M a l i c , k i se mu
je
'erava zdela kar lepo
okrogla.
Jaz na vašem
mestu,«
pravi
Miha,
»bi jo najprej
potunkal
v tale potok!«
»I zakaj?*
»Da
ne boste tako suho
pripeljali
na
sejem...«
Pivec:
jameml
mogoče
KORISTEN
»Tovarišica
imate veliko
ju?«
vernI
MAČEK
Kunigunda,
ali
miši v s t a n o v a n ­
»Prav n o b e n e t o u a r t š i c a P c p a . Veste, moj mož ima
vsak
dan —
mačka!«
ZDRAVNIKI
V
POGOVORU
P r u i : » V e š , notarja
sem z d r a p l l sedem
DOBRA KAPLJICA
Drugi:
Krčmar:
»Kaj vi ne
verja­
je
mete, da je tole vino čisto
na- vek'
zdravje,
turno?!«
Odpeljali v b a r a k e na M a j o r j u ,
k j e r so ostali 3 d n i . D r u g i d a n
so d o v o l i f i , da so j i m s m e l i s o ­
r o d n i k i opoldne p r i n e s t i h r a n o .
Na poti v neposredni bližini
b a r a k so stale ž e n e , k i so p r i ­
n a š a l e hrano. T u d i po š l i r l ure
so č a k a l e na
žgočem
soncu
proden je k o m a n d a m i l o s t n o Iz­
dala poslednje dovoljenje za d o ­
stavo h r a n e . S k o z i gosto ž i č n o
o v i r o , k i je o b d a j a l a b a r a k e , pa
so p r i h a j a l i o b u p n i k l i c i o t r o k ,
k i so ob s t r a š n i p r i p e k i k l i c a l i :
»Vode, vode!«, katere pa jim
nihče ni smel nuditi. Tudi ži­
v i n a , k i ao jo z a p l e n i l i i n t e r n l r a n c e m , Je glasno m u k a l a l n
begala P<> p r o s t o r u o k r o g b a ­
rak, da b i se u m a k n i l a ž g o č e m u
j u l i j s k e m u soncu.
» O , verjamem,
Take
kislice
res
ponarediti.«
Bučnika
let...«
»O hudiča!
Ta
člo­
moral
imeti
železno
da ni že prej
umrl!«
jih natrpali
močno zastražene
ž i v i n s k e vagone. P r e d odhodom
v l a k a so z a p l o m b l r a l l vagone.
O b r e š e t k a h o k e n so se v z p e ­
n j a l i n e s r e č n i Izgnanci, da p o s l c d n j i č p o b o ž a j o z o č m i to lepo
belokranjsko žemljico, s k a t e r «
jih ženejo fašistične zveri ne­
znano k a m . . .
v
T i s t e d n i so I t a l i j a n i p r i d n o
v o z i l i na postajo svoj » z a s l u ­
ženi« plen: p o h i š t v a ,
šivalne
stroje l n druge stvari internlr a n c e v . V Italijo je b i l o p o s l a ­
no t e ž k o p r i d o b l j e n o p r e m o ž e ­
nje n e s r e č n i h U e l o k r a n j c e v .
M a l o je b i l o m e š č a n o v na c e ­
stah p r v e d n i po u s o d n i n o č i .
V s a k je šel zdoma le, č e je i m e l
nujne opravke, O b s r e č a n j u se
n i s m o u p a l i djfUg z d r u g i m kaj
v e č razgovarjutj na ce.stl. D o ­
v o l j n a m j « b i l o , da smo si m i ­
mogrede izmenjali
le besedo:
» G r o z a ! G r o t a ! « , s č e m e r smo
si p o v e d a l i v s a d o ž i v e t j a z a d ­
njih dni.
V tej negotovosti so
žlveh
n e s r e č n i i n t e r n i r a n c i t r i d n i . 29.
j u l i j a so j i h v n a j z g o d n e j š i h
j u t r a n j i h tirali odpeljali s to­
v o r n i m i a v t o m o b i l i na ž e l e z n i ­
š k o postajo. D o m o z g a nas je
spet p r e t r e s l o v e č u r n o b r n e n j e
m o t o r j e v , v m e s pa o b u p n i k l i ­
P o l e g vsega trpljenja, V\ smo
ci izgnancev.
pa
prestal!
Ijelokranjci
med
mo­
K o so I t a l i j a n i po s e z n a m u Italijansko o k u p a c i j o smo
u g o t o v i l i , da so v s i I n t e r n i r a n - r a l i tudi ukozi n o č groze, d a
c l n a postaji, so j i h z a č e l i r a z ­ nam je dobro leto po njej t e m
p o r e j a t i v t o v o r n i v l a k , k i je lepSo zasijalo svobodno s o n c « .
b i l ž« p r i ' - ^ v l j e n . N a tesno so
Vida L u ž a r ?