verso la conclusione del progetto forum conclusivo del progetto palpis
Transcript
verso la conclusione del progetto forum conclusivo del progetto palpis
n° 4 NOVEMBRE 2007 Autorizzazione DRT/ACBNE / UD/ PDI/381/ 2005 03/01/2006 Realizzato da: Parco naturale delle Prealpi Giulie - Piazza del Tiglio, 3 - I - 33010 Resia (UD) - www.parcoprealpigiulie.org VERSO LA CONCLUSIONE DEL PROGETTO Dopo un lungo ed approfondito lavoro il progetto Palpis sta volgendo al termine. Numerose sono le informazioni raccolte per arrivare a definire le linee gestionali; diverse di queste rappresentano delle autentiche novità per la nostra area protetta e le zone limitrofe. Ciò costituisce un arricchimento per la conoscenza ma anche un ulteriore impegno da assumere ai fini di una corretta tutela e valorizzazione del patrimonio naturalistico. Altrettanto numerosi sono stati i momenti di contatto con i nostri partner e colleghi della Slovenia. Anche questa attività ha sicuramente già consentito di ottenere un risultato: quello di rafforzare i legami operativi e di amicizia fra i due territori interessati dal progetto. Non abbiamo pertanto dubbi che le ultime fasi e gli incontri conclusivi, pur nella vivacità delle opinioni che si confronteranno, non potranno che regalarci un concreto passo in avanti nel percorso di protezione ambientale e di sviluppo sostenibile di queste belle e particolari zone situate nel cuore verde della nuova Europa. Cav. Sergio Barbarino Presidente dell’Ente parco delle Prealpi Giulie I PARTNER DEL PROGETTO Ente parco naturale delle Prealpi Giulie Parco nazionale del Triglav Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale Università degli Studi di Udine Centro Interdipartimentale CARTESIO Comune di Bovec Comune di Kobarid COFINANZIATORI FORUM CONCLUSIVO DEL PROGETTO PALPIS INTERREG IIIA ITALIA – SLOVENIA “Per un Piano di salvaguardia e gestione del Parco delle Prealpi Giulie e del Sic Prealpi Giulie Settentrionali: ipotesi di zonizzazione, norme e interventi per lo sviluppo” Resia, Sala Consiliare del Municipio, sabato 24 novembre 2007, ore 10 A due anni dal suo inizio il progetto “Palpis” è arrivato alla conclusione per la parte italiana con l’elaborazione di una proposta di Piano di salvaguardia e gestione del Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie e del al Sito di Importanza Comunitaria Prealpi Giulie Settentrionali. La proposta è nata dalla combinazione del lavoro di esperti abbinato ad un’intensa attività di coinvolgimento del territorio, soprattutto attraverso il ruolo attivo delle Amministrazioni locali. Fondamentale è stata la continua collaborazione con i partner sloveni coordinati dal Parco nazionale del Triglav. Il Forum conclusivo rappresenta il momento finale del percorso partecipativo, quello in cui tutti i risultati del progetto vengono illustrati e messi così a disposizione delle comunità e di quanti altri possano essere interessati, con l’auspicio che possano assumere anche giuridicamente, in tempi non lunghi, la veste del tanto atteso Piano del Parco. Ministero dell’Economia e delle Finanze Unione Europea F.E.S.R. Questo progetto è stato cofinanziato dall’Unione Europea - Iniziativa di cooperazione transfrontaliera Interreg III A - Italia/Slovenia - Italija/Slovenija F.E.S.R. - Fondo Europeo di Sviluppo Regionale PIANO DI GESTONE Grazie all’intreccio di diversi fattori la composizione della natura nelle Alpi Giulie è molto ricca. La piovosità, le consistenti differenze nelle altezze dal livello del mare ed i diversi influssi climatici hanno creato una ricca gamma di habitat, dove crescono e vivono numerose specie animali e vegetali. Ecco che per questi motivi possiamo trovare in un’area così circoscritta specie alpine, specie caratteristiche per gli habitat mediterranei e per le Alpi Dinariche. L’uomo nel passato sapeva come convivere con la natura, come rispettarla e come prendere da essa soltanto ciò che effettivamente gli sarebbe servito per sopravvivere. Ed il nostro ringraziamento, se la natura è ad oggi così ben conservata, va proprio lui, il nostro predecessore. Negli ultimi decenni la biodiversità in Europa è in calo. Detti cambiamenti sono notevolmente più visibili in quelle aree dove l’accesso dell’uomo è più facile. Numerose dunque le specie floristiche e faunistiche che vedono minacciata la loro sopravvivenza, alcune di esse, invece, si sono già estinte. I membri dell’Unione Europea per tale motivo si sono impegnati per l’individuazione ed la protezione delle aree naturali più importanti. I nuovi membri hanno individuato le loro aree prima dell’entrata nell’Unione Europea. Le aree sono state scelte in base alla lista degli habitat e delle specie di due direttive UE, che regolamentano questo settore. Queste liste comprendono più di 170 habitat e ca. 900 specie floristiche e faunistiche. Natura 2000 è la rete delle aree di rilievo ecologico e naturalistico in Europa, definite in conformità con la Direttiva Uccelli e la Direttiva Habitat. La rete ha l’obiettivo di conservare le specie animali e vegetali di’importanza internazionale ed i diversi habitat. Tutte le aree, comprese in Natura 2000, creano una rete che rappresenta la base per la tutela transfrontaliera e la conservazione del patrimonio naturale. Le aree Natura 2000 non sono delle riserve naturali protette, dove l’attività umana sarebbe completamente interdetta. Si tratta di aree soggette a tutela, dove si possono eseguire tutte le attività, che permettono ovvero non limitano la conservazione della biodiversità e che rispettano i principi di entrambe le direttive. Il piano di gestione è il documento fondamentale che regolamenta le relazioni tra l’uomo e la natura su queste aree. Il piano garantisce la trasparenza e regolamenta le attività nella natura nell’area e non lascia alcun dubbio interpretativo. Uno dei principali obiettivi del piano di gestione è la suddivisione e l’individuazione delle singole aree, dove le misure di tutela della natura hanno diversi livelli di severità. Ciò che in alcune zone viene interdetto, è permesso in altre zone ponte. Tutti quelli che operano o desiderano operare nella zona, hanno la possibilità di sapere se l’azione pianificata è fattibile o meno, nel secondo caso si offrono delle zone o soluzioni alternative. I documenti per il piano di gestione presentano alcuni contenuti che per il piano di gestione sono necessari ed alcuni che, secondo la nostra opinione, potrebbero essere utili o utilizzabili per la predisposizione del piano stesso. Le basi tecniche sono rappresentate da fatti accertati che possono raffigurare un punto di partenza qualitativo per un’approfondita discussione pubblica sui contenuti, sulle possibilità e sulle necessità della natura presente su quest’area - e tutto ciò con l’intenzione di conservare gli habitat ed assicurare la continuità nella convivenza tra uomo e natura. A cura di: Marco Di Lenardo, Janko Dobravec, Jurij Dobravec, Tanja Menegalija, Verdiana Camilla Morandi, Alenka Petrinjak, Stefano Santi Traduzioni: Ingrid Cotič I FRUTTI DI PALPIS Il progetto Palpis è giunto ormai alla stretta finale. Il serrato confronto fra gli esperti per giungere alla stesura della bozza delle linee guida gestionali e la successiva discussione di queste con le Amministrazioni locali e gli altri soggetti interessati hanno consentito di giungere al completamento della proposta di Piano di salvaguardia e gestione. I dati raccolti durante la fase di analisi, gli scambi di informazioni ed idee con i partner sloveni e In particolare con la zonizzazione si propone di suddividere il territorio del parco e del SIC in zone di maggiore (RN) o minore tutela (RG) prevedendo anche la creazione di alcune area di preparco (AC) così come richiesto dalla Legge regionale in materia. Le norme di attuazione sono le regole che valgono in tutta l’area protetta o solo in certe parti di questa. Riguardano la fauna, la flora, le geologia ma anche l’agricoltura e la zootecnia, la forestazione, le indicazioni ricevute durante gli incontri ed i forum pubblici hanno costituito la base su cui si è costruita l’indicazione delle regole che dovranno consentire all’Ente parco di governare il territorio dell’area protetta. Appare chiaro come nella stesura di queste, in sintonia con le leggi locali e con le direttive dell’Unione Europea, si sia tenuto conto sia della ricchezza dei valori naturali presenti, sia della presenza dell’uomo, delle sue attività e delle sue aspettative, ricercando soluzioni in grado di far convivere armoniosamente queste due realtà. Anche le informazioni emerse dai questionari distribuiti e raccolti hanno aiutato nella comprensione delle priorità espresse dal territorio. Come richiesto dalla normativa vigente gli elaborati prodotti sono: - la cartografia, dove si possono vedere le diverse zone in cui verrà suddivisa l’area protetta (vedi carta allegata); - la relazione di analisi, che spiega le caratteristiche del territorio e le modalità con cui sono state operate le scelte di gestione; - le norme di attuazione, che sono le regole da rispettare per la conservazione e lo sviluppo dell’area; - l’elenco degli interventi proposti per lo sviluppo socio-economico e culturale. l’edilizia, la viabilità e altre attività umane, quali il turismo, il tempo libero, l’escursionismo, l’educazione ambientale. Si tratta di indicazioni, prescrizioni, divieti e vincoli ma anche di incentivi e azioni di valorizzazione e sviluppo. Proprio per questo, in uno specifico documento, vengono individuati una serie di progetti che il Parco intende realizzare nei prossimi anni non solo a favore della conservazione della natura ma anche dello sviluppo socio – economico del territorio. Per rendere più comprensibili le idee strategiche alla base delle azioni che il Parco intende realizzare è stata predisposta un’apposita carta denominata “Linee guida dello sviluppo” in cui sono evidenziati i principali interventi da compiere in relazione all’area dei sei comuni interessati. Uno spazio importante è stato infine dedicato alle relazioni transfrontaliere in atto e future con particolare attenzione alla costituzione di un unico sito della Rete Natura 2000 sul Monte Canin. Palpis lascia quindi in dote al territorio un’importante base di programmazione e di proposta che ora attende di trovare concreta attuazione. Ulteriori informazioni disponibili sul sito www.palpis.org. IL CANIN: UN’UNICA AREA DELLA RETE NATURA 2000 DELL’UNIONE EUROPEA L’intero massiccio del Canin è incluso in due aree della rete Natura 2000 definita dall’Unione Europea. Si tratta dell’area SI3000253 Kaninsko pogorje (Julijske Alpe) per la Slovenia e del SIC IT3320012 Prealpi Giulie Settentrionali in Italia. Della montagna restano fuori solo le zone interessate da piste e impianti da sci. Tutto il resto è di fatto un’unica grande area protetta divisa solo da un confine che, nella nuova Europa, sta perdendo sempre più di significato. Ecco dunque che Palpis fornisce un’ottima occasione per ribadire anche nei fatti che la natura non ha confini e di proporre così all’Unione Europea l’istituzione di un’unica area della rete Natura 2000 corrispondente al Canin. E’ ovvio che questo comporta atteggiamenti e gestioni omogenee su entrambe i lati del confine. E proprio a tali temi è stata dedicata una buona parte del progetto Palpis che fra i suoi risultati ha prodotto un’unica carta degli habitat presenti sul massiccio ma anche una serie di indicazioni e regole volte a tutelare e valorizzare questi habitat e le specie animali e vegetali in esse presenti. Molte di queste indicazioni sono destinate a far crescere la coscienza di chi frequenta quest’area sulla necessità di prestare attenzione e collaborare alla conservazione di un patrimonio naturalistico, ma anche paesaggistico, storico e culturale, di valore internazionale. Attraverso questa proposta che attesta come il Canin sia veramente Montagna d’Europa, si riconosce ancora una volta alla natura la funzione di ponte fra i territori, gli stati ed i popoli che li abitano. št.4 NOVEMBER 2007 Izdal Triglavski narodni park - Ljubljanska cesta, 27 - SI - 4260 Bled - www.tnp.si PROTI ZAKLJUČKU PROJEKTA V ITALIJI Po dolgem in poglobljenem delu se projekt Palpis približuje koncu. Zbrane so številne informacije, na osnovi katerih bodo določene smernice upravljanja. Nekatere so za naše zavarovano območje in za bližnje predele povsem nove. To pomeni obogatitev znanja, pa tudi dodatno obveznost, ki je potrebna za pravilno varovanje in vrednotenje naravne dediščine. Prav tako številni so bili tudi stiki z našimi partnerji in kolegi iz Slovenije. S pomočjo te dejavnosti smo zagotovo že dosegli rezultat: krepitev operativnih povezav in prijateljskih stikov med obema zavarovanima območjema, ki sodelujeta pri projektu. Zato ne dvomimo, da bodo zadnje faze dela in zaključna srečanja, kljub živahnosti soočenih mnenj, predstavljale konkreten korak naprej na naši poti do okoljske zaščite in trajnostnega razvoja lepih in edinstvenih območij v zelenem osrčju nove Evrope. Vit. Sergio Barbarino Predsednik Ustanove Naravnega parka Julijsko Predgorje PROJEKTNI PARTNERJI Triglavski narodni park Ustanova Naravni regijski park Julijsko Predgorje Občina Bovec Občina Kobarid Gorska skupnost Humin, Kluže in Kanalska dolina Univerza v Vidmu Medoddelčno središče za kartografijo SOFINANCIRANJE ZAKLJUČNI FORUM PROJEKTA V ITALIJI INTERREG IIIA ITALIJA – SLOVENIJA Načrt zaščite in upravljanja parka Julijskega predgorja in območja evropskega pomena Severnega predgorja Julijskih Alp: primer coniranja, predpisi in posegi v prid razvoja Rezija, Občinska sejna dvorana, sobota, 24. november 2007, ob 10. uri Projekt “Palpis” se za italijanske sodelavce po dveh letih zaključuje z oblikovanim predlogom Načrta zaščite in upravljanja Regijskega naravnega parka Julijsko predgorje in območja evropskega pomena (SCI) Severnega predgorja Julijskih Alp. Predlog je sad skupnega sodelovanja strokovnjakov in velike udeležbe javnosti, predvsem zahvaljujoč aktivni vlogi lokalnih uprav. Temeljnega pomena je bilo stalno sodelovanje s slovenskimi partnerji, predvsem s koordinatorjem Triglavskim narodnim parkom. Zaključni forum predstavlja zaključek procesa javnega usklajevanja; ob tej priložnosti bodo predstavljeni vsi projektni rezultati, ki bodo javnosti in vsem zainteresiranim osebam na razpolago, z željo, da bi v kratkem postali zakonska podlaga dolgo pričakovanega Načrta upravljanja parka. REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Projekt je financiran iz sredstev Evropske unije – Projekt čezmejnega sodelovanja Interreg III A – Italija/Slovenija – E.S.R.R. – Evropski sklad za regionalni razvoj NAČRT UPRAVLJANJA Narava v Julijskih Alpah je zaradi prepleta različnih dejavnikov izredno pestra. Močna namočenost, velike razlike v nadmorskih višinah in različni podnebni vplivi so ustvarili pestro paleto življenjskih okolij, kjer uspeva in živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst. Na majhnem prostoru tako najdemo alpske vrste, vrste sredozemskega sveta in vrste značilne za Dinarsko gorstvo. Ljudje so v preteklosti znali živeti z naravo, jo spoštovali in si od nje vzeli le toliko, da so preživeli. In ravno njim, našim prednikom, se lahko zahvalimo, da je narava tod tako dobro ohranjena. V zadnjih desetletjih se je biotska raznovrstnost v Evropi zmanjšala. Spremembe so bile najbolj očitne na območjih, ki so človekovim dejavnostim lažje dostopna. Številne rastlinske in živalske vrste so se znašle na robu preživetja, nekaj pa jih je že izumrlo. Članice Evropske unije so se zato zavezale, da bodo določile najpomembnejša naravna območja, ki jih bodo varovale. Nove članice so območja določile pred vstopom v Unijo. Območja so bila izbrana na podlagi seznamov življenjskih okolij in vrst iz dveh direktiv EU, ki urejata to področje. Ti vključujejo več kot 170 življenjskih okolij in približno 900 rastlinskih in živalskih vrst. Natura 2000 je omrežje ekološko pomembnih območij narave v Evropi, opredeljenih na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Namenjeno je ohranjanju mednarodno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst ter različnih življenjskih okolij. Vsa območja, ki so vključena v Naturo 2000, tvorijo mrežo, ki predstavlja temelj prekomejnega varstva in ohranjanja naravne dediščine. Območja Natura 2000 niso zavarovani naravni rezervati, kjer bi bile človekove dejavnosti popolnoma omejene. Gre za območja varstva narave, kjer se lahko izvajajo vse aktivnosti, ki omogočajo oziroma ne ovirajo ohranjanja biotske raznovrstnosti in upoštevajo načela obeh direktiv. Načrt upravljanja je osnovni dokument, ki ureja odnose med človekom in naravo na teh območjih. Načrt prinese jasnost in doslednost glede posegov v naravo na območju in ne pušča dvomov. Eden glavnih ciljev načrta upravljanja je predeljevanje in oblikovanje posameznih območij, kjer so ukrepi varovanja narave različno strogi. Kar prepoveduje nekje, je dovoljeno na drugem, premostitvenem območju. Vsak, ki v območje posega ali želi poseči, se tako lahko hitro prepriča o tem, ali je načrtovan poseg možen ali ne, v slednjem primeru pa mu za poseg ponuja nadomestno lokacijo ali drugačno rešitev. Gradivo za načrt upravljanja, predstavlja nekatere vsebine, ki so za načrt upravljanja nujno potrebne in nekatere, za katere menimo, da bodo za pripravo samega načrta koristne ali uporabne. Strokovne podlage so ugotovljena dejstva, ki lahko predstavljajo kakovostno izhodišče za strokovno in javno razpravo o vsebinah, o možnostih in potrebah tukajšnje narave vse z namenom, da se življenjski prostor ohrani in omogoči nadaljevanje sobivanja človeka in narave. Avtorji: Marco Di Lenardo, Janko Dobravec, Jurij Dobravec, Tanja Menegalija, Verdiana Camilla Morandi, Alenka Petriniak, Stefano Santi Prevodi: Ingrid Cotič REZULTATI PROJEKTA PALPIS V ITALIJI Projekt Palpis se počasi zaključuje. Tesno sodelovanje strokovnjakov, katerega namen sta bila sestava osnutka smernic upravljanja in kasnejša razprava z lokalnimi upravami in zainteresirano javnostjo, je omogočilo opredelitev predloga načrta zaščite in upravljanja. Podatki, zbrani v fazi analize, izmenjava informacij in zamisli s slovenskimi partnerji ter informacije, pridobljene na srečanjih in javnih forumih, so predstavljali osnovo, na kateri je bil izoblikovan osnutek pravil, ki bodo Ustanovi parka omogočila upravljanje teritorija zavarovanega območja. Seveda smo pri sestavi pravil, skladno z lokalnimi zakoni in direktivami Evropske unije, upoštevali tako bogastvo prisotnih naravnih vrednosti, kot prisotnost človeka, njegovih dejavnosti in pričakovanj, ter smo ves čas iskali rešitve, ki bi omogočile harmonično sobivanje teh dveh stvarnosti. Tudi informacije, ki smo jih pridobili iz porazdeljenih in vrnjenih vprašalnikov, so pripomogle k razumevanju prioritet, ki jih izraža javnost. Skladno z zahtevami veljavnih določil, predstavljeni elaborati zajemajo: - karte, iz katerih so razvidne različne cone, na katere bo razdeljeno zaščiteno območje (glejte priloženi zemljevid); - analizno poročilo, ki pojasnjuje značilnosti teritorija in načine, skladno s katerimi so bile sprejete odločitve o upravljanju; - izvedbeni predpisi, ki predstavljajo pravila, ki jih je treba upoštevati za ohranitev in razvoj območja; - seznam predlaganih posegov za družbeno-gospodarski in kulturni razvoj. V okviru coniranja predlagamo razdelitev parka in SCI na območje strožje (RN) in območje milejše (RG) zaščite, pri čemer je treba predvideti tudi ustanovitev vplivnih območij okolice parka (AC), kakor zahteva področni deželni zakon. Izvedbeni predpisi so pravila, ki veljajo na celotnem zaščitenem območju ali le v posameznih predelih. Ti zadevajo favno, floro, geologijo, pa tudi kmetijstvo in zootehniko, pogozdovanje, gradbeništvo, cestno omrežje in druge človeške dejavnosti, kot so na primer, turizem, prosti čas,pohodništvoinokoljskoizobraževanje. Gre za informacije, predpise, prepovedi in omejitve, a obenem tudi pobude in akcije ovrednotenja in razvoja. Prav zato poseben dokument določa vrsto projektov, ki jih Park namerava izvesti v prihodnjih letih ne le v prid ohranitve narave, temveč tudi v korist družbenogospodarskega razvoja območja. Zaradi boljše razumljivosti strateških idej, ki so podlaga akcij, katere želi Park izvesti, je bila sestavljena posebna listina, poimenovana “Smernice razvoja”, kjer so našteti poglavitnejši posegi, ki bodo izvedeni v povezavi z območjem šestih zainteresiranih občin. Pomemben prostor je bil namenjen tudi sedanjim in prihodnjim čezmejnim odnosom, s posebnim poudarkom na ustanovitvi enotnega območja mreže Natura 2000 na Kaninu. Projekt Palpis torej območju zapušča v doto pomembno programsko osnovo in predlog, ki je sedaj v pričakovanju dejanske izvedbe. Podrobnejše informacije so na voljo na spletnih straneh www.palpis.org KANIN - ENOTNO OBMOČJE MREŽE NATURA 2000 EVROPSKE UNIJE Celotni masiv Kanina pripada dvema območjema EU mreže Natura 2000. Gre za slovensko območje SI3000253 Kaninskega pogorja (del območja Julijske Alpe) in italijansko območje evropskega pomena SCI IT3320012 Severnega predgorja Julijskih Alp. Iz tega zavarovanega območja so izvzeta le območja, po katerih potekajo smučarske proge in žičniške naprave. Vse ostalo je dejansko eno samo veliko varovano območje, po katerem poteka državna meja, ki ima v novi Evropi vse manjši pomen. Prav zato je projekt Palpis odlična priložnost,kolahkotudizdejanjiponovno poudarimo, da narava ne pozna meja, in Evropski uniji predstavimo predlog ustanovitve enotnega čezmejnega samega območja mreže Natura 2000 na območju celotnega Kanina. Seveda to pomeni tudi usklajena obnašanja in upravljanja na obeh straneh meje. Prav tem tematikam je bil namenjen dobršen del projekta Palpis, med rezultate katerega šteje enotna karta habitatnih tipov, prisotnih na masivu, vrsta priporočil ter pravil, namenjenih zaščiti in ovrednotenju življenjskih prostorov ter v njih prisotnih rastlinskih in živalskih vrst. Namen mnogih informacij je povečati zavest obiskovalcev o potrebi po večji prizadevnosti in sodelovanju pri ohranitvi naravne, pa tudi krajinske, zgodovinske in kulturne dediščine mednarodnega pomena. S tem predlogom, ki potrjuje, da je Kanin resnično gora Evrope, naravi ponovno priznavamo vlogo mostu med območji, državami in narodi, ki jih poseljujejo.