Link alla pubblicazione in formato PDF.
Transcript
Link alla pubblicazione in formato PDF.
Ministero dell’economia e delle finanze Flavio Forlani PROVERBI ISTRIANI ISTRSKI PREGOVORI Studio di paremiologia per conoscere i detti, i modi di dire e le massime popolari della tradizione, degli usi e dei costumi della nostra gente Paremiološka študija, namenjena spoznavanju rekov, ustaljenih fraz in ljudskih izrekov, ki izhajajo iz izročila, navad in običajev naših ljudi Editore / Založnik: Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana, Capodistria Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, Koper Coeditore / Sozaložnik: Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo “Carlo Combi”, Capodistria Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče “Carlo Combi”, Koper Autore / Avtor: Flavio Forlani Editing / Urednikovanje: Kristjan Knez, Roberta Vincoletto Revisione testi in italiano / Lektor italijanskega besedila: Marco Apollonio Traduzione / Prevajanje: Maja Blaškovič Šavle Revisione testi in sloveno / Lektorica v slovenskem jeziku: Vlasta Bratož Štokelj Grafica / Grafična obdelava: Leon Bevk Grafica della copertina / Oblikovanje platnice: Leon Bevk Autore della foto della copertina / Avtor fotografije na naslovnici: Paul Scheuermeier Stampa / Tisk: BIROGRAFIKA BORI d.o.o. Tiratura / Naklada: 500 Luogo e data di stampa / Kraj in datum tiska: Capodistria / Koper, 2014 Pubblicazione finanziata nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto della presente pubblicazione appartiene all’autore, Flavio Forlani. Vsebina publikacije ne odraža nujno uradnega stališča Evropske unije. Za vsebino publikacije je odgovoren izključno avtor Flavio Forlani. INDICE / KAZALO Prefazione Predgovor 9 13 Detti sui proverbi Reki o pregovorih 17 Proverbi relativi ai mesi dell’anno Pregovori o mesecih v letu 19 21 Proverbi relativi ai Santi Pregovori s svetniki 85 Proverbi sul tempo Pregovori o vremenu 143 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare Pregovori o družini in družinskem življenju 169 Proverbi relativi alle regole di vita Pregovori o življenskih naukih 229 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 327 Proverbi sulle superstizioni Pregovori o vraževerju 363 Proverbi legati ai lavori nei campi Pregovori o delih na polju 367 Modi di dire per città e paesi dell’Istria Fraze za istrska mesta in vasi 369 Modi di dire / Ustaljene fraze 377 Fonti / Viri 380 Bibliografia / Bibliografija 380 Dedicato a mia figlia Tilli Posvečeno hčerki Tilli Prefazione Quanto vantaggio arrechi lo studio dei proverbi, i quali scolpiscono il vero le più volte meglio che nol farebbero le acutezze dei dotti, e lo vestono delle forme più originali e pittoresche, non è certo mestieri che ci facciamo a ripeterlo intanto adoperarsi di pazienti investigatori a raccogliere ed illustrare quei documenti di volgare sapienza. Dai proverbi adunque, i quali chiariscono si di sovente l’indole di un popolo, le condizioni di sua coltura e moralità nonché talora gli effetti più intimi delle pubbliche vicende, potrà cavarsi profitto a meglio comprendere le relazioni.... Così scriveva nell’anno 1859 il capodistriano Carlo Combi nel presentare una breve raccolta di proverbi pubblicata nella Porta Orientale III (1859), pp. 232 e sgg. I proverbi sono la saggezza di un popolo, la testimonianza della sua grande cultura tramandata da padre in figlio, da generazione in generazione per via orale, quando ancora non era in uso mettere su carta queste pillole di vita, queste considerazioni sulla vita, sul mondo che ci circonda. I proverbi hanno rappresentato per secoli, per millenni, una specie di enciclopedia compattata del sapere; la sintesi dell’esperienza in ogni campo, dalla psicologia alla filosofia, dalla sociologia alla politica, dalla medicina alla veterinaria, come pure in campo morale. Tempo, cibo e piaceri, sono comunque il campo preferito dei proverbi, frutto della riflessione di intere generazioni. Alcuni studiosi li hanno paragonati a dei “pensieri fossili” sopravvissuti all’invenzione della scrittura, alla scoperta della stampa e allo sviluppo dei computer. Il proverbio (dal latino proverbium) è una massima, un modo di dire, che contiene norme, giudizi, dettami o consigli espressi in maniera sintetica e, molto spesso, in metafora, e che sono stati desunti dall’esperienza comune. Essi generalmente riportano una verità (o quello che la gente ritiene sia vero), frutto della saggezza popolare. Possono contenere similitudini che sono tratte da usi, costumi, leggende del popolo nella cui lingua è nato il proverbio. Opera significativamente orale, i proverbi appartengono innanzitutto alla cultura tradizionale delle classi meno abbienti, ma è stato frequente il loro uso anche nella letteratura. Scriveva il Verga “Padron ‘Ntoni sapeva anche certi ‘motti’ e proverbi che aveva sentito dagli antichi, perché il motto degli antichi mai mentì”. Nel Medio Evo fiorirono numerose forme di proverbi, in genere attribuiti ai saggi antichi (Salomone, Catone, ecc). Il Tommaseo scriveva che: “Se tutti si potessero raccogliere e sotto certi capi ordinare i proverbi italiani, i proverbi d’ogni popolo, d’ogni età colle varianti di voci, d’immaginazione e di concetti; questo, dopo la Bibbia, sarebbe il testo più gravido di pensieri”. Prefazione / Predgovor 9 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Non c’è nulla di meglio, a mio avviso, per conoscere un popolo, che analizzarlo attraverso le sue manifestazioni più spontanee della vita quotidiana. Leggendo le varie raccolte di proverbi italiani pubblicate nel secolo scorso, emerge il fatto che gli italiani, delle varie regioni e quindi anche gli istriani, hanno uno stesso modo di pensare (o almeno l’avevano già quando erano maturate le esperienze che hanno portato alla nascita dei proverbi). Scriveva ancora il Combi della sua ricerca per la Porta Orientale: Proverbi italiani, che spettino unicamente all’Istria, pochi finora, a nostro avviso. Nullameno pensiamo che tutti, quanti ne girino qui qual viva parola del popolo, simili o no a quelli del rimanente d’Italia e di Venezia in particolare, debbano trovar posto in una raccolta di proverbi istriani. Anche per tal guisa invero si vedrà il torto d’ignorare e, peggio, sconoscere una provincia, nella quale una famiglia italiana, non solo parla il linguaggio della sua nazione, ma ne pensa i più domestici pensieri, e questo in ogni azione della vita, anzi, in ogni movimento dell’animo, sia che ai malvagi imprechi o faccia core agli onesti, tratti lo scherzo pungente o l’amorevole consiglio, derida o sospiri, diffidi o speri. Ciononostante verso la metà del secolo scorso moltissimi eruditi, studiosi, o semplici appassionati hanno svolto numerose e attente ricerche che hanno trovato sfogo in pubblicazioni singole o come contributo alle varie riviste dell’epoca relative alla storia e alla cultura istriana. Tra le più complete senza dubbio l’opera Raccolta di Proverbi istriani di Giuseppe Vatova, dove si dice ne siano compresi ben quattordicimila, oppure quella più ridotta: Proverbi e detti popolari dell’Istria del Predonzani. Come la lingua, anche i proverbi si sottraggono alla staticità, e da generazione a generazione, talvolta da persona a persona, da luogo a luogo, subiscono modifiche, adattamenti, sostituzioni, aggiunte che rappresentano condizioni, stati d’animo, ecc. Sono congeniali quindi alla loro terra d’origine, di cui rivelano di volta in volta parte degli usi e costumi e la forma mentis degli abitanti, e i loro diversi atteggiamenti nei confronti della natura, delle cose, dei fenomeni sociali, delle svariate vicende delle sorti umane. Passando di bocca in bocca, se l’area è vasta, lo stesso proverbio accoglie via via la fonetica del luogo che lo adotta; se il proverbio è di origine letteraria può venir riprodotto fedelmente in toto o solo in parte. Leggendo i proverbi, il quadro che ne viene fuori è quello di un popolo attaccato alla propria terra, alle proprie contrade, alla propria casa, ma soprattutto alla famiglia. Un popolo, per lo più contadino, che negli ultimi decenni si è trasformato in un popolo industrializzato, che non ha dimenticato le sue origini delle quali va fiero. Da allora molti proverbi, molti modi di dire sono stati superati, però ne sono stati coniati degli altri. Comunque, molto di quello che si diceva nel passato rimane ancora valido. 10 Prefazione / Predgovor Proverbi Istriani / Istrski pregovori Ad esempio la sfiducia nella giustizia e nei governanti sottolineata dal Carducci con queste parole. “Tristi proverbi andavano per le bocche del popolo: de’ regi ministri dicevasi in generale che in Sicilia rosicchiavano, a Napoli mangiavano, in Lombardia divoravano”. La sfiducia popolare toccava anche il campo della medicina, uguale sfiducia veniva indirizzata nei confronti degli avari o degli strozzini. Il tema in cui la fantasia popolare si è maggiormente sbizzarrita è quello che riguarda la donna, che non solo è stata considerata diabolica ma addirittura superiore in astuzia al diavolo. Modi di dire che ne caratterizzano l’aspetto fisico, il carattere, l’attaccamento alla famiglia e al consorte, nonché ai figli. Nel campo dei sentimenti, oltre che a quelli per la famiglia, molti sono legati alla fede cattolica. Dio e i Santi appaiono spessissimo nei proverbi. Viceversa i preti non sono molto ben visti dal popolo, spesso descritti come individui ben pasciuti, incuranti del travaglio delle anime loro affidate, tutti intenti a rafforzare il loro potere temporale. Anche il tempo e la meteorologia sono ampiamente trattati nei proverbi. I nostri antenati non possedevano gli strumenti dei quali ci serviamo oggi, e con anni e anni di esperienza avevano stabilito previsioni quasi esatte. Oggi forse molte di queste non reggono, causa i cambiamenti climatici che dall’inizio dell’era industriale hanno completamente sconvolto il ciclo naturale degli eventi atmosferici, modificando quelle situazioni che solamente alcuni secoli fa erano diverse, più stabili e durature tanto da poterle esprimere sotto forma di proverbi. Comunque sia, in questi proverbi raccolti troverete l’arguzia bonaria della gente dell’Istria, accanto a certa grossolanità di popolazione refrattaria a ingiustizie e considerazioni non sempre sincere, una rudezza di espressione intonata a mani callose e facce rugose, che nascondono però un cuore d’oro sotto una scorza dura, un’ignoranza candida, molto buon senso e soprattutto buon cuore. Nei proverbi si riconoscono costumi e usi dei nostri padri, dei nostri nonni, forse oggi sorpassati, ma sempre cari, che ci riportano indietro al tempo della fanciullezza, quando ascoltavamo con attenzione e riverenza i consigli espressi dai nostri vecchi sotto forma di proverbi. Non erano insegnamenti veri e propri, che dovevamo imparare a memoria, ma a forza di ascoltarli e riascoltarli anche da persone diverse, estranee al nucleo familiare, entravano nella memoria come parte dell’educazione. In questa ricerca ho cercato di suddividere i proverbi e i modi di dire in alcuni capitoli o meglio settori, ben definiti, come quelli sui mesi dell’anno, sulla situazione del tempo, molto importante per i lavori nei campi o sui Santi del calendario oppure sulle abitudini culinarie. Ho invece inserito in un unico settore i proverbi riguardanti le regole di vita delle famiglie contadine ma anche di quelle dei pescatori e dei salinai molto presenti nell’area di Capodistria e Pirano. Iniziamo con i detti o le massime popolari sui proverbi. Prefazione / Predgovor 11 Predgovor Kolikšne prednosti prinaša preučevanje pregovorov, ki resnico upodabljajo veliko bolje od bistroumnih učenjakov in jo prikazujejo na najbolj pristen in slikovit način, zagotovo ni potrebno posebej poudarjati. Kar resnično šteje, je, da si zagotovimo prizadevnost potrpežljivih raziskovalcev, ki zbirajo in predstavljajo tovrstna dokazila preproste ljudske modrosti. Pregovori, ki pogosto razlagajo značaj nekega naroda, raven njegove kulture in morale ter ponekod najbolj intimne posledice učinkov, ki jih na posameznika vršijo različni dogodki javnega značaja, so ključ do boljšega razumevanja medčloveških odnosov..... S temi besedami je Koprčan Carlo Combi leta 1859 pospremil kratko zbirko pregovorov, objavljenih v publikaciji Porta Orientale III (1859), str. 232. Pregovori so modrost naroda, so pričevanje o velikem kulturnem izročilu, ki je ustno prehajalo iz roda v rod, z očetov na sinove v času, ko se tovrstnih naukov in dognanj o življenju in svetu okoli nas še ni zapisovalo. Pregovori so skozi stoletja in tisočletja predstavljali strnjeno enciklopedijo znanja. Ponujali so nabor izkušenj z vseh področij, od psihologije do filozofije, od sociologije do politike, od medicine do veterine, kot tudi s področja morale. Čas, hrana in užitki so bili priljubljeno področje pregovorov in plod razmišljanj številnih generacij. Nekateri strokovnjaki so pregovore primerjali s “fosilnimi mislimi”, ki so se ohranile vse do odkritja pisave, izuma tiska in razvoja računalništva. Pregovor (v lat. proverbium) je življenjsko pravilo in obenem način izražanja, ki vsebuje pravila, mnenja, vodila ali nasvete. Podani so na strnjen način, običajno s prispodobo, in izvirajo iz splošnih ljudskih izkušenj. Pregovori na splošno prinašajo določeno resnico (oziroma nekaj, o čemer ljudje menijo, da je res) in so plod ljudske modrosti. Vsebujejo lahko podobnosti, ki izhajajo iz običajev, navad in ljudskih legend naroda, v čigar jeziku je pregovor nastal. Pregovori kot izključno govorni izdelki pripadajo zlasti tradicionalni kulturi manj privilegiranih plasti družbe, vendar se jih pogosto zasledi tudi v literaturi. Verga je zapisal: “Gospodar ‘Ntoni je poznal tudi določene ‘reke’ in pregovore, ki jih je bil slišal od prednikov, kajti reki prednikov nikoli ne zatajijo”. V srednjem veku so doživele razcvet številne oblike pregovorov, ki so jih pripisovali antičnim modrecem (Salomonu, Katonu, itd.). Tommaseo je zapisal: “Če bi bilo možno zbrati in po sklopih razvrstiti italijanske pregovore, kot tudi pregovore vseh narodov iz različnih obdobij v vseh jezikih, z vsemi prispodobami in sporočili, bi takšno besedilo, takoj za Svetim pismom, predstavljajo največjo zakladnico misli”. Po mojem mnenju je najboljši način za spoznavanje nekega naroda preučevanje najbolj spontanih izrazov iz njegovega vsakdanjega življenja. Prefazione / Predgovor 13 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Ob branju različnih zbirk italijanskih pregovorov, ki so bile objavljene v minulem stoletju, izhaja, da Italijani iz različnih pokrajin, vključno z Italijani iz Istre, razmišljajo na enak način (oziroma so enako razmišljali v času dozorevanja izkušenj, ki so privedle do nastanka pregovorov). Combi je v svoji raziskavi za publikacijo Porta Orientale zapisal: Italijanskih pregovorov, ki izhajajo izključno iz Istre, po naši oceni do sedaj ni veliko. Vendar pa menimo, da prav vsi, ki krožijo po krajih, kjer živi beseda našega naroda, pa najsi bodo podobni pregovorom iz preostalih delov Italije ali še zlasti tistim iz Benetk, morajo najti svoje mesto v zbirki istrskih pregovorov. S tem se bo tudi izkazalo, kako zmotno je ignorirati ali celo ne meniti se za pokrajino, v kateri italijanska družina ne le zgolj govori jezik svojega naroda, temveč v tem jeziku izraža najbolj preproste misli ob vsakodnevnih opravilih, celo ob vsakem razpoloženju, bodisi ob zmerjanju podlih ali hvaljenju poštenih, ob hudomušnih opazkah ali ljubečih nasvetih, ob zasmehovanju ali tarnanju, obupu ali upanju. Kljub temu so sredi prejšnjega stoletja številni učenjaki, strokovnjaki ali preprosti zanesenjaki opravili veliko podrobnih raziskav, ki so našle svoje mesto bodisi v samostojnih publikacijah ali so se pojavile v obliki prispevkov v takratnih revijah s področja istrske zgodovine in kulture. Med najbolj dovršena dela nedvomno sodi Raccolta di proverbi istriani (Zbirka istrskih pregovorov, op. prev.) Giuseppeja Vatove, kjer je po navedbah zajetih kar štrinajst tisoč pregovorov, ali Predonzanijeva krajša različica Proverbi e detti popolari dell’Istria (Pregovori in ljudski reki iz Istre, op. prev.). Pregovori se, prav tako kot jezik, izmikajo statičnosti. Ob prenašanju iz generacije v generacijo, včasih od ust do ust in iz kraja v kraj, so podvrženi spremembam, prilagoditvam, zamenjavam ali dopolnitvam, ki odražajo razmere, razpoloženja itd. Po svojem duhu so pregovori sorodni krajem, od koder izvirajo, in včasih odstirajo običaje, navade in način razmišljanja prebivalcev teh krajev, njihov različni odnos do narave, stvari, družbenih pojavov in najbolj raznovrstnih prepletov človeških usod. Ob prehajanju od ust do ust se v primerih, ko gre za širše območje, pregovor postopoma navzame fonetike kraja, ki si takšen pregovor prilasti. Če je pregovor literarnega izvora, je mogoče, da se bo zvesto in v celoti ohranil v izvorni obliki ali pa le delno. Ob branju pregovorov si ustvarimo sliko o ljudstvu, ki je navezano na svojo zemljo, kraj, dom, še zlasti na družino. Večinoma gre za kmečko prebivalstvo, ki se je v minulih desetletjih preobrazilo v industrializirano populacijo, ki pa ni pozabila svojega izvora, na katerega je ponosna. Od takrat je veliko pregovorov povozil čas, obenem pa je nastalo veliko novih. Veliko od tega, kar se je govorilo v preteklosti, pa nedvomno velja še danes. 14 Prefazione / Predgovor Proverbi Istriani / Istrski pregovori Med slednje spada tudi nezaupanje v pravičnost in oblast, kar je Carducci izrazil z besedami: “Žalostni pregovori so krožili med ljudstvom: o kraljevih ministrih se je na splošno govorilo, da na Siciliji glodajo, v Neaplju jedo, v Lombardiji žrejo”. Ljudstvo je bilo nezaupljivo tudi do medicine, prav tako so bili nezaupanja deležni skopuhi in oderuhi. Področje, na katerem si je ljudska domišljija dala največ duška, je bilo obravnavanje žensk. Ženska ni bila pojmovana zgolj kot diabolično bitje, temveč kot oseba, ki je po svoji bistroumnosti prekašala samega zlodeja. Reki so se nanašali tako na njen fizični izgled, značaj, navezanost na družino in soproga ter na otroke. Na področju čustev se je poleg številnih pregovorov na temo družinskih vezi pojavljalo tudi veliko pregovorov na temo čustev do katoliške vere. Bog in svetniki so pogosto nastopali v pregovorih, medtem ko duhovniki med ljudmi niso bili dobro zapisani. Pogosto so bili označeni kot dobro rejeni posamezniki, ki jih niso zanimale muke vernikov, temveč so bili osredotočeni zgolj na krepitev svoje posvetne oblasti. Priljubljeni področji, ki ju pregovori obširno obravnavajo, sta vreme in meteorologija. Naši predniki niso imeli na voljo tehnologije za napovedovanje vremena, kot jo poznamo danes. Skozi leta izkušenj so oblikovali napovedi, ki so skorajda nezmotljive. Danes morda številne izmed njih ne držijo več, kar je posledica klimatskih sprememb, ki so z začetkom industrijske dobe začele korenito spreminjati naravni potek podnebnih razmer. Takšne spremembe so obrnile na glavo razmere, ki so bile še pred nekaj stoletji drugačne, bolj stanovitne in trajne, ter jih je bilo mogoče izražati v obliki pregovorov. V zbranih pregovorih je tako moč zasledili dobrodušno bistroumnost, kot tudi določeno robatost Istranov, ki so že odporni za krivice in prelomljene obljube. Gre za grob način izražanja človeka z žuljavimi rokami in zgubanim obrazom, ki mu v klenih prsih bije veliko srce. Odlikujejo ga skorajda naivna neizobraženost, veliko zdrave pameti in predvsem dobrosrčnost. V pregovorih prepoznamo navade in običaje naših prednikov, ki jih je morda že povozil čas, vendar smo nanje še vedno navezani. Ponesejo nas nazaj v čas otroštva, ko smo pozorno in spoštljivo prisluhnili nasvetom naših babic, podanih v obliki pregovorov. To niso bili nauki, ki bi se jih učili na pamet. Vendar pa so nam sčasoma, potem ko smo jih vedno znova slišali iz ust različnih posameznikov, tudi tistih izven družinskega kroga, vse tovrstne modrosti sedle v spomin in postale del naše vzgoje. Pregovore in reke, zajete v tej raziskavi, sem poskušal strniti po poglavjih oziroma tematskih sklopih. Nekateri se tako nanašajo na mesece v letu, drugi spet na vreme, ki pomembno vpliva na delo na polju, nekateri govorijo o svetnikih, ki godujejo na določen dan, ostali pa o navadah prehranjevanja. V ločenem sklopu sem združil pregovore, ki govorijo o življenjskih pravilih kmečkih družin, kot tudi o pravilih ribičev in solinarjev, ki so predstavljali pomemben delež prebivalstva v Kopru in Piranu. Predlagam, da začnemo kar z ljudskimi reki o pregovorih. Prefazione / Predgovor 15 DETTI SUI PROVERBI La conferma della validità di un proverbio e del rispetto che gli istriani avevano nei confronti di queste massime popolari, pillole di saggezza accumulate nei secoli e tramandate da padre in figlio, trapela anche da questi modi di dire iniziando con quello in uso tra la gente capodistriana secondo la quale: REKI O PREGOVORIH Potrditev, koliko zares velja pregovor in kolikšno je bilo spoštovanje, ki so ga Istrani gojili do tovrstne oblike ljudske modrosti, pridobljene skozi stoletja in ustno prenašane iz roda v rod, je razvidna v naslednjih rekih. Prvi je razširjen med Koprčani in pravi: Proverbio vecio, parola antica. Proverbio vecchio, parola antica. Stari pregovor, starodavna beseda. Spiegazione: Massima popolare proveniente da Capodistria con la quale si mette in evidenza la parola antica dei nostri avi tramandata oralmente attraverso i proverbi. Razlaga: Koprski ljudski izrek poudarja starodavnost besede naših prednikov, ki se je ustno ohranila vse do danes s pomočjo pregovorov. El proverbio no gha mai sbaglià. Il proverbio non ha mai sbagliato. Pregovor še nikoli ni zgrešil. Spiegazione: Secoli e secoli di cultura e tradizioni hanno creato e limato i testi dei proverbi fino a renderli brevi, essenziali e di alto significato. Razlaga: Pregovori so se oblikovali in pilili skozi dolga stoletja običajev in navad. Prav zato so kratki, jedrnati in v sebi nosijo globok pomen. I proverbi xe la sapiensa del popolo e l’onestà la sua richezza. I proverbi sono la sapienza del popolo e l’onestà la sua ricchezza. Pregovori so modrost naroda, poštenost pa njegovo bogastvo. Spiegazione: Nessuna frase può illustrare meglio il valore dei proverbi per un popolo. Sono la sua sapienza accumulata da generazioni e generazioni. L’onestà invece era uno dei principali valori della società. Oggi sembra che questa qualità stia scomparendo. Detti sui proverbi / Reki o pregovorih 17 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ni stavka, ki bi bolje opisal pomen pregovorov za posamezen narod. Pregovori so modrost, ki se je bogatila in prenašala iz roda v rod, poštenost pa je bila ena izmed najvišjih vrednot družbe. Danes se žal dozdeva, da takšna vrednota počasi izgublja pomen. I nostri veci ga magnà i caponi e i n’à lassà i proverbi. I nostri vecchi hanno mangiato i capponi e ci hanno lasciato i proverbi. Naši dedje so jedli kopune, nam pa pustili pregovore. Spiegazione: Detto ironico proveniente da Capodistria che tende a canzonare gli anziani rei di aver mangiato i capponi e aver lasciato i proverbi. Razlaga: Ironičen rek koprskega izvora, ki zasmehuje starodavne krivce: sami so jedli kopune, nam pa zapustili zgolj pregovore. I nostri veci stava zento ani a far un proverbio e altri zento prima de publicarlo. I nostri vecchi stavano cento anni per fare un proverbio e altri cento prima di pubblicarlo. Naši dedje so potrebovali sto let, da bi oblikovali pregovor, in nadaljnih sto let, da bi ga objavili. Spiegazione: Le rime e le assonanze di questi proverbi agili e spesso boriosi, misti di prosa e di poesia, a tratti un po’ volgari (quanto basta), racchiudono veramente l’esperienza di innumerevoli generazioni. Razlaga: Verzi in uglašenost živahnih in pogosto bahavih pregovorov, ki tako združujejo prozo kot poezijo in so občasno nekoliko prostaški (ravno toliko, kot je potrebno), zares vsebujejo modrost neštetih generacij. I nostri veci sia benedeti che stampava sti proverbi co l’umor dei bucaleti. Benedetti i nostri vecchi che stampavano i proverbi con l’umore della boccaletta. Blaženi naši “tastari”, ki so pesnili pregovore ob zvenu vrča vina. Spiegazione: Spesso i proverbi nascevano spontaneamente anche quando i nostri nonni e bisnonni erano intenti a bere un bicchiere di vino con gli amici o vicini di casa, chiacchierando dei lavori svolti nei campi. Razlaga: Pregovori so pogosto nastajali povsem spontano, tudi ko so naši dedje in pradedje uživali ob kozarcu vina s prijatelji ali sosedi in kramljali o opravljenem delu na polju. 18 Detti sui proverbi / Reki o pregovorih PROVERBI RELATIVI AI MESI DELL’ANNO Il calendario era giornalmente consultato dai nostri antenati. Ogni giorno, ogni mese c’era un lavoro da fare, da progettare, a seconda delle stagioni. I lavori nei campi hanno un proprio calendario che a prescindere da quello solare, impone i lavori ai contadini. Il periodo delle arature, delle semine, della mietitura, della vendemmia o della raccolta delle olive, sono lavori che devono venir svolti in determinati periodi dell’anno. Si può ritardare di qualche giorno, ma non di più, altrimenti si compromette tutto il raccolto. Ecco allora che i nostri avi hanno legato gran parte dei proverbi coniati ai mesi dell’anno ai quali erano collegati i lavori nei campi e le altre attività giornaliere in casa, in cantina o nelle stalle. Anche le condizioni climatiche erano state studiate e collegate ai mesi oltre che alla Luna e alle stelle. Infatti, per poter lavorare in campagna occorreva conoscere bene anche le situazioni del tempo, mutevoli di mese in mese e di anno in anno. Con la sapienza e la costanza i proverbi hanno contribuito a formare una situazione generale del tempo attraverso i secoli. Tra le numerose persone anziane consultate mi sono imbattuto anche in alcune che tenevano diligentemente un diario nel quale annotavano ogni cambiamento del tempo e delle temperature di giorno in giorno, di anno in anno, per circa una trentina d’anni. Beh, allora non c’erano ancora le comodità di oggi quando basta accendere la radio o la televisione per sapere le previsioni del tempo. Iniziamo questo capitolo quindi con una filastrocca che veniva cantata ai bambini per far imparar loro le specificità legate ai mesi dell’anno. In questo caso si tratta dei lavori o dei prodotti della campagna e del frutteto. ZENARO ZAPADOR FEBRARO POTADOR MARZO MORBIDOSO APRIL SPARESER MAGIO ODOROSO GIUGNO FRUTER LUGLIO DEI MELONI AGOSTO PERSEGHER SETEMBRE FIGHER OTOBRE DE MOSTO NOVEMBRE DE VIN DICEMBRE DE FAVE E SENSA MORBIN Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 19 PREGOVORI O MESECIH V LETU Naši predniki so po koledarju posegali vsak dan. Glede na letni čas je bilo potrebno prav ob določenih dnevih ali mesecih opraviti ali načrtovati posamezna opravila. Dela na polju potekajo po sebi lastnem koledarju, ki ločeno od običajnega koledarja kmetom nalaga točno določena opravila. Oranje, setev, žetev, obiranje grozdja ali oljk so kmečka opravila, ki jih je potrebno opraviti v točno določenih obdobjih koledarskega leta. Nekajdnevna zamuda je sicer dopustna, večja zakasnitev pri izvedbi posameznega opravila pa ima lahko usodne posledice za celotno letino. Tudi zato so naši dedje večji del pregovorov posvetili mesecem v letu, ko je bilo potrebno postoriti posamezno delo na polju ali pa izvesti določena opravila doma, v kleti ali hlevu. Vremenske razmere so bile prav tako preučevane in vezane bolj na mesece, kot pa na lunine mene ali položaj zvezd. Za delo na polju je bilo potrebno dobro poznavanje vremenskih razmer, ki so se spreminjale iz meseca v mesec in iz leta v leto. S svojo modrostjo in stanovitnostjo so prav pregovori pomagali oblikovati splošno sliko o vremenu skozi stoletja. Med številnimi starejšimi sogovorniki, s katerimi sem se posvetoval, sem naletel tudi na posameznike, ki so vestno vodili dnevnik in zapisovali vsakršno vremensko spremembo in gibanje dnevnih temperatur. To so počeli iz leta v leto, skorajda trideset let. Nekoč res ni bilo tako udobno kot danes, ko je treba le prižgati radio ali televizijo in že nam postrežejo z vremensko napovedjo. Predlagam, da vstopimo v naslednje poglavje z rimarijo, ki so jo nekoč deklamirali otroci. Služila je spoznavanju opravil, poljskih pridelkov in sadežev, ki so značilni za posamezne mesece v letu. JANUAR PREKOPLJE NJIVE FEBRUAR OBREŽE VEJE MAREC Z MEHKOBO VSE OVIJE APRIL S ŠPARGLJI NAM POSTREŽE MAJ OPOJNO ZADIŠI JUNIJA SADJE OBRODI JULIJA MELONE DOZORIJO AVGUSTA BRESKVE Z VEJ VISIJO SEPTEMBRA FIGE SO ŽE ZRELE OKTOBER Z MOŠTOM NAS OGREJE NOVEMBRA PIJEMO VSI VINO DECEMBRA STROČNICE DROBIMO, VSE VESELJE JE ŽE MIMO E ora, dopo questa filastrocca, veniamo ai modi di dire legati ai mesi dell’anno e alle stagioni. Po rimariji si poglejmo ustaljene fraze, ki se navezujejo na mesece v letu in letne čase. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 21 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Tuti i mesi no xe compagni. Tutti i mesi non sono uguali. Vsi meseci niso enaki. Spiegazione: A seconda del clima e delle stagioni tutti i mesi non sono uguali, ognuno ha il suo colore, il suo profumo, le sue vicende. Razlaga: Meseci se med seboj razlikujejo glede na podnebje in letni čas. Vsak mesec ima svoje barve, svoje vonje in lastna opravila. Trenta dì conta novembre, con avril, zugno e setenbre, de ventoto ghe ne uno, tuti i altri ga trentuno. Trenta giorni conta novembre con aprile, giugno e settembre, di ventotto c’è n’è uno, tutti gli altri hanno trentuno. Trideset dni štejejo november, april, junij in september, le en mesec šteje osemindvajset dni, enaintrideset jih imajo ostali vsi. Spiegazione: Filastrocca recitata ai bambini per far loro memorizzare il numero dei giorni di ogni mese dell’anno. Ancora oggi viene usata questa formula. Razlaga: Rimarija za otroke je v pomoč, da si lažje zapomnimo število dni posameznega meseca v letu. Poslužujemo se je še danes. Ano bisesto, ano sensa sesto. Anno bisestile, anno senza stile. Prestopno leto, leto brez pomena. Spiegazione: Modo di dire tipico delle persone di Capodistria per indicare la stranezza dell’anno bisestile. Razlaga: Tipičen rek Koprčanov, ko želijo poudariti neobičajnost prestopnega leta. Ano de erba, ano de merda. Anno di erba, anno di merda. Leto trave, leto govna. Spiegazione: Massima popolare nella quale viene usata una parola sconcia, ma a volte necessaria, per dare un senso forte alla situazione descritta. Molta erba e poco frutto, poco raccolto di messi. Razlaga: Ljudski izrek z nespodobno besedo, ki pomembno poudari težavnost razmer: veliko trave in malo plodov obeta skromno letino. 22 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Ano de neve, ano de pan. Anno di neve, anno di pane. Leto snega, leto kruha. Spiegazione: Si intende dire che se gennaio sarà un mese di neve allora ci sarà pane sulle tavole dei contadini in quanto si avrà una buona mietitura del grano. Razlaga: Sporočilo pregovora je, da če je januarja veliko snega, bodo kmetje imeli na mizi kruh, saj bo dobra žetev pšenice. Ano de fonghi, ano che sponzi. Anno di funghi, anno che punge. Leto gob, leto mraza. Spiegazione: Se in un anno nascono molti funghi, ci pungerà con il suo freddo il prossimo inverno. Razlaga: Če med letom zraste veliko gob, bo prihodnja zima mrzla. Zenaro scassa l’ano vecio, che entri ’l novo. Gennaio scaccia l’anno vecchio, che entri il nuovo. Januar odganja staro leto, naj že vstopi novo. Spiegazione: Gennaio, primo mese dell’anno, caccia quello vecchio e annuncia quello nuovo. Un modo di dire per liberarsi della stagione passata e sperare in una migliore. Razlaga: Januar, prvi mesec v letu, odganja staro leto in naznanja novo. Gre za rek, ki izraža željo po slovesu od starega leta in upa v boljše čase. Fredo de zenaro, pien ’l granaro. Freddo di gennaio riempie il granaio. Januarski mraz napolni kaščo. Spiegazione: Un gennaio freddo è un buon clima per i semi di grano sotto terra, che germoglieranno bene assicurando al contadino un granaio pieno. Razlaga: Januarski mraz ustvarja dobre vremenske pogoje za posajeno žito, ki bo bogato vzklilo in zagotovilo kmetu polno kaščo. La neve de zenaro, per la tera xe un bon tabaro. La neve di gennaio, per la terra è un buon mantello. Januarski sneg, dober plašč za zemljo. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 23 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: La neve di gennaio serve come un mantello per preservare il terreno dalle altre intemperie. Razlaga: Januarski sneg je kot plašč, ki zaščiti tla pred ostalimi neugodnimi vremenskimi vplivi. La neve ingrasa la tera. La neve ingrassa la terra. Sneg odebeli zemljo. Spiegazione: La neve protegge la terra e la fa riposare per essere pronta ad accogliere i semi della nuova annata. Razlaga: Sneg varuje tla, da si lahko odpočijejo in se pripravijo na sprejem novih posevkov. La polvere de zenaro, straponta el granaro. La polvere di gennaio riempie il granaio. Januarski metež napolni kašče. Spiegazione: Altro modo di dire per evidenziare l’importanza della neve a gennaio per i campi seminati. Razlaga: Dodatna različica reka, ki opozarja na pomen januarskega snega za polja s posevki. Versione dignanese/ Različica iz Vodnjana: La pulvaro de zenaro, empio el granaro. La polvere di gennaio riempie il granaio. Januarski metež polni kašče. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente solamente nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. Zenaro insenera, fevraro intenera, marso imbocia, avril sbocia, majo fiorissi, zugno e lujo partorissi. Gennaio feconda, febbraio intenerisce, marzo dispone, aprile sboccia, maggio fiorisce, giugno e luglio fruttificano. Januar oplodi, februar omehča, marec pripravi, april odpira popke, maj zacveti, junij in julij obrodita. 24 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Filastrocca recitata ai bambini per insegnare loro le principali qualità dei mesi per i lavori nei campi e nelle vigne. Razlaga: Rimarijo so deklamirali najmaljšim, da bi jih podučili o glavnih značilnostih posameznih mesecev in o takratnih opravilih na poljih in vinogradih. Zenaro fa i ponti, fevraro li ronpi. Gennaio fa i ponti e febbraio li rompe. Januar gradi mostove, februar jih ruši. Spiegazione: I ponti fatti in gennaio saranno rotti a febbraio. Razlaga: Mostovi, ki so nastali v januarju, se bodo zrušili v februarju. Zenaro fa ’l pecà, e majo xe incolpà. Gennaio fa i peccati e maggio è accusato. Januar pogreši, maj je obsojen. Spiegazione: Secondo questa massima popolare occorre risalire a gennaio per i peccati di maggio. Razlaga: V skladu z ljudskim rekom je potrebno iskati razloge za majske grehe v mesecu januarju. Zenaro de facia legra, primavera pigra. Gennaio di faccia allegra, primavera pigra. Januar veselega obraza, počasen prihod pomladi. Spiegazione: L’allegra faccia di gennaio, ovvero se il tempo è bello, annuncia una primavera pigra. Razlaga: Če je januar nasmejan oziroma če je januarja lepo vreme, bo pomlad prišla z zamikom. Erba de zenaro, giazzo e fredo de maio. Erba di gennaio, ghiaccio e freddo di maggio. Januarska trava prinaša led in mraz v maju. Spiegazione: Non è auspicabile che a gennaio ci sia già l’erba, conseguenza di un clima mite. Una situazione simile porterebbe ghiaccio e freddo a maggio, quando invece si spera in sole e piogge. Razlaga: Trava v januarju ni zaželena, saj je posledica mile zime. Takšne razmere vodijo k ledu in mrazu v maju, ko sta zaželena sonce in dež. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 25 Proverbi Istriani / Istrski pregovori No xe galina nè galinasa, che de zenaro ovi non fassa. Non c’è gallina che non faccia le uova a gennaio. V januarju vsaka kokoš znese jajce. Spiegazione: Gennaio è un mese nel quale l’attività delle galline è superiore agli altri e quindi con questa massima si vuole accentuare che a gennaio non c’è gallina adulta o giovane che non faccia le uova. Razlaga: V januarju kokoši nosijo jajca v veliko večjem obsegu kot v ostalih mesecih. Rek želi poudariti, da je ni mlade ali stare kokoši, ki v januarju ne bi znesla jajca. Se l’erba nassi de zenaro, chi ga gran, che lo meti in granaro. Se l’erba nasce di gennaio, chi ha il grano, lo metta nel granaio. Če v januarju požene trava, naj v skedenj žito nese ta, kdor ga ima. Spiegazione: Detto previdente. Il contadino deve cioè risparmiare per far fronte alle conseguenze di un magro raccolto annunciato, appunto, dall’erba. Razlaga: Rek opozarja kmeta, naj bo glede na skromno žetev, ki jo napoveduje januarska trava, varčen. Co d’inverno el radicio xe ciaro e la salata la xe scura, sarà gran fredura. Se d’inverno il radicchio è chiaro e l’insalata scura, sarà un anno freddo. Če je radič pozimi svetel in solata temna, se obeta hladna zima. Spiegazione: Se il radicchio rosso (qualità invernale) è rado e la lattuga scura, allora sarà sicuramente un anno molto freddo. Razlaga: Če je rdeči radič (zimska sorta) redek, solata pa temna, to zagotovo obeta zelo mrzlo leto. Zenaro seco, vilan rico. Gennaio secco, contadino ricco. Januar suh, kmet bogat. Spiegazione: Gennaio, perché tutto vada bene deve essere un mese freddo, asciutto, ventoso, condizioni che permetterebbero al contadino di arricchire regalandogli abbondanti raccolti. Razlaga: Za dobro letino je pomembno, da je januar mrzel, suh in vetroven. Le ob takšnih pogojih bo kmet bogatejši za obilen pridelek. 26 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Colesi oro e arzento, che semina l’avena in zenaro; colesi vento, chi la semina in majo. Raccoglie oro e argento chi semina l’avena in gennaio; raccoglie vento chi la semina in maggio. Kdor seje oves v januarju, ta žanje zlato in srebro; kdor ga seje v maju, žanje le veter. Spiegazione: Consiglio dei contadini per scegliere il momento migliore per la semina. In questo caso dell’avena. Razlaga: Gre za kmečki nasvet glede pravega časa setve, in sicer ovsa. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Feijo, ciote premura a semenà l’orgio; da zenaro al ven cun tre ganbe, da febraro cun dui, e da marso cun òuna. Figlio apprestati a seminare l’orzo, a gennaio nasce con tre gambe, a febbraio con due e a maggio con una. Sin, ne odlašaj s sejanjem ovsa: januarja zraste s tremi nogami, februarja z dvema, maja z eno. Spiegazione: Consiglio dei padri ai figli per indicare che chi semina l’orzo a gennaio avrà un raccolto abbondante. Razlaga: Nasvet, ki je prehajal iz roda v rod in je opozarjal, da kdor seje oves januarja, bo imel bogat pridelek. Caligo de zenaro, neve de marso. Nebbia in gennaio, neve in marzo. Megla v januarju, sneg v marcu. Spiegazione: I nostri saggi antenati sapevano riconoscere il cambiamento del tempo e prevedere come sarà la situazione climatica nei giorni successivi, quindi in questo caso, la nebbia di gennaio annunciava la neve di marzo. Razlaga: Naši modri predniki so znali prepoznati vremenske spremembe in predvideti, kakšno bo vreme v prihodnjih dneh. V danem primeru megla v mesecu januarju napoveduje snežne padavine v marcu. I caleighi de zenaro, strasa le fiure al mandoler. Le nebbie di gennaio rovinano i fiori del mandorlo. Januarska megla pomori mandljeve cvetove. Spiegazione: Detto popolare in dialetto dignanese che sta a indicare come la nebbia di gennaio faccia appassire i fiori del mandorlo. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 27 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ljudski rek v vodnjanskem narečju, ki opozarja, da megla v januarju pomori mandljeve cvetove. Soto neve-pan, soto piova-fame. Sotto la neve il pane, sotto la pioggia la fame. Pod snegom kruh, pod dežjem glad. Spiegazione: In gennaio la neve protegge i semi di grano che stanno per germogliare, quindi si avrà un buon raccolto. Altrimenti, se in gennaio pioverà, si patirà la fame in quanto il raccolto non sarà abbondante. Razlaga: Januarski sneg obvaruje žitna semena, predno začnejo kaliti, kar vodi do dobrega pridelka. Če v januarju dežuje, pa bo kmet trpel lakoto, saj bo letina slaba. Oppure / Ali: Soto la neve sta la farina. Sotto la neve ci sta la farina. Pod snegom je moka. Spiegazione: Se la neve copre i semi di grano allora ci sarà un buon raccolto e di conseguenza molta farina. Razlaga: Če sneg pokrije žitna semena v zemlji, si lahko obetamo bogat pridelek in obilo moke. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Zuta la nìo criso el pan, zuta el giasso sa cripa de fan. Sotto la neve cresce il pane, sotto il ghiaccio si muore di fame. Pod snegom raste kruh, pod ledom lakota. Spiegazione: Nella versione in dialetto rovignese si sottolinea l’importanza della neve per il grano appena seminato. Razlaga: Različica v rovinjskem narečju poudarja pomen snega za pravkar posejano žito. Zenaro imbriago, setenbre sincier. Gennaio ubriaco, settembre sincero. Januar pijan, september iskren. 28 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si tratta di una metafora riguardante la pioggia e non il vino come di primo acchito si potrebbe pensare. Pioggia in gennaio e tempo asciutto a settembre, quando ci sono le vendemmie. Razlaga: Gre za prispodobo, ki se nanaša na dež in ne na vino, kot se morda zdi na prvi pogled. Januarski dež obeta suho vreme v septembru, ko je čas trgatve. Chi vol bon ajo, lo impianti in zenaro. Chi vuole buon aglio, lo pianti in gennaio. Kdor dober česen si želi, naj v januarju ga sadi. Spiegazione: Consiglio dei contadini capodistriani (paolani) per chi vuole avere un buon raccolto di aglio. Razlaga: Nasvet koprski kmetov (paolanov) vsem, ki si želijo bogat pridelek česna. Oppure / Ali: Zenaro, el cùl pien de ajo. Gennaio, il sedere pieno di aglio. Januarja polna rit česna. Spiegazione: Altro modo di dire per confermare che chi semina l’aglio a gennaio avrà un ottimo raccolto. Razlaga: Še ena ustaljena fraza, ki potrjuje, da bo tisti, ki bo sadil česen v januarju, deležen obilnega pridelka. Poca aqua de zenaro, assai vin; assai aqua, poco vin. Poca pioggia a gennaio molto vino, molta pioggia, poco vino. Malo dežja v januarju, obilo vina; veliko dežja, malo vina. Spiegazione: Previsioni del contadino. Se a gennaio ci sarà poca pioggia allora la vendemmia sarà ricca, viceversa, se la pioggia sarà abbondante allora ci sarà poca uva da vendemmiare. Razlaga: Kmetova napoved: če bo v januarju malo dežja, bo trgatev obilna, v obratnem primeru pa ob trgatvi ne bo veliko grozdov. De zenaro, ovi, sapa e aio. Di gennaio, uova, zappa e aglio. V januarju jajca, motika in česen. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 29 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si iniziano i lavori nei campi e il contadino con la zappa porta con se un pasto frugale: uova sode e aglio. Razlaga: Začenjajo se dela na polju in kmet vzame s seboj skromno malico: trdo kuhana jajca in česen. Se el vilan savessi el savor de la galina de zenaro, no ’l ghe ne lasassi gnanca una in caponaro. Se il contadino sapesse quanto è buona la gallina a gennaio, non ne lascerebbe nemmeno una nel pollaio. Če bi kmet vedel, kako slastna je v januarju kokoš, bi se kokošnjak takoj izpraznil. Spiegazione: Filastrocca usata per sottolineare l’ottimo sapore dei piatti a base di carne di gallina. Razlaga: Rimarija opozarja na odličnost jedi iz kokošjega mesa. Zenaro galiner, fevraro uselador, marso cassiador, agosto pescador. A gennaio galline, a febbraio uccelli, a marzo cacciagione, ad agosto pesce. Januarja kokoši, februarja ptice, marca divjad, avgusta ribe. Spiegazione: Modo di dire per evidenziare le principali pietanze di stagione da usare in cucina per confezionare piatti a base di carne. Razlaga: Predstavitev glavnih sezonskih sestavin, iz katerih pripravimo mesne jedi. De zenaro, val più el granso che el somaro. Di gennaio vale più il granchio che l’asino. Januarja je rak vrednejši od osla. Spiegazione: A gennaio i granchi sono ottimi, ma essendo ancora rari costano molto e quindi valgono più dell’asino. Razlaga: Januarja so raki odlični, vendar jih je malo in so zato dražji od osla. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Da zanier, oun pion val oun samier. A gennaio vale più un granchio che un asino. Januarja je rak dražji od osla. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione del dialetto rovignese. 30 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v rovinjski narečni različici. De zenaro e de fevraro, dindio e capon xe ’l bocon più caro; de marso e de avril, cavreti e agnei i xe bocon zentil; de maio e de zugno, ciapa el vedel pe’l grugno; luio e agosto, polastro e galo rosto; setenbre e otobre, fighi, pan, persuto e sorbe; novenbre e disenbre, levero e porsina i xe boni senpre. Di gennaio e di febbraio, tacchino e cappone sono i bocconi più cari; a marzo e aprile capretti e agnelli sono un boccone gentile; a maggio e giugno prendi il vitello per il grugno; di luglio e agosto, pollastro e gallo arrosto; settembre e ottobre, fichi, pane, prosciutto e sorbole; novembre e dicembre, lepre e porcina sono sempre buoni. Januarja puran in kopun najdražja sta grižljaja, marca in aprila kozlički in jagnjeta gredo v slast, maja in junija telička si postrezi, julija in avgusta pečenko iz perutnine, septembra in oktobra so fige, kruh, pršut in jerebike, novembra in decembra pa v slast gresta zajec in svinjina. Spiegazione: Anche questa è una filastrocca legata alle specialità da usare in cucina secondo i mesi dell’anno. Razlaga: Še ena rimarija o določenih sestavinah jedi, ki jih velja uporabiti pri kuhi v posameznih mesecih leta. La piova de fevraro alarga el granaro. La pioggia di febbraio riempie il granaio. Februarski dež napolne kaščo. Spiegazione: Dopo la neve di gennaio, per i giovani germogli del grano, occorre una buona pioggia che, se viene a febbraio, assicura un buon raccolto. Razlaga: Po januarskem snegu za mlade poganjke žita ni nič blagodejnejšega od obilnega naliva. Dež v februarju tako zagotavlja dobro letino. Oppure / Ali: Se no piovi de fevraro, no spetar prai verdi, né segala, né fruti, né ajo. Se non piove a febbraio non aspettarti prati verdi, né segale, ne frutti e nemmeno aglio. Če februarja ne dežuje, ne pričakuj zelenih travnikov, žita, sadja in česna. Spiegazione: La pioggia quindi era attesa a febbraio per tutta una serie di prodotti della terra già seminati. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 31 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Februarski dež je bil zaradi blagodejnega učinka na posevke vsakokrat težko pričakovan. Se xe caldo a fevraro, no se grenpi ’l granaro. Se fa caldo a febbraio, non si riempie il granaio. Če je februarja toplo, ne pričakuj polne kašče. Spiegazione: Viceversa, al contrario del proverbio precedente se di febbraio non piove e fa caldo non si avrà di cosa riempire il granaio. Razlaga: Opis ravno nasprotnih razmer kot v predhodnem pregovoru: če februarja ne dežuje in je toplo, ne bo s čim napolniti kašče. El primo marti de febraro, che sia scuro o che sia ciaro, verso note, se semina le carote. Il primo martedì di febbraio con il buio o con il chiaro, verso l’imbrunire, si seminano le carote. Prvi torek februarja, ne glede na vreme, proti večeru posej korenje. Spiegazione: Si tratta del primo lavoro negli orti. Dopo la semina del grano si piantano le carote, per poi procedere con i piselli. Razlaga: Pregovor govori o prvih delih na vrtu. Po sejanju žita se seje korenje, za tem pa grah. Fevraro scalda ’l sol pe’ oni avaro. Febbraio scalda il sole per ogni avaro. Februar s soncem segreje vsakega skopuha. Spiegazione: Il sole di febbraio è ancora tiepido, ma comunque riscalda le case. In questa massima vengono prese in giro le persone avare che non accendono il fuoco per risparmiare legna e si riscaldano solo con il sole di febbraio. Razlaga: Februarsko sonce še ni posebno vroče, vendar pa že ogreje stanovanja. Pregovor se pošali iz skopuhov, ki ne prižgejo ognja, da bi privarčevali drva in se raje grejejo s februarskim soncem. Fevraro caldo, primavera freda. Febbario caldo, primavera fredda. Topel februar, hladna pomlad. 32 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Anche in questo caso si mette in evidenza le capacità di prevedere il tempo. Un febbraio caldo annuncerebbe una primavera fredda. Razlaga: Tudi v danem primeru prihaja na površje sposobnost napovedovati vreme. Topel februar naj bi tako obetal hladno pomlad. Febraro souto, pan par douto. Febbraio asciutto, pane dappertutto. Februar suh, vsepovsod kruh. Spiegazione: Detto nella versione del dialetto dignanese per indicare che se il mese di febbraio è asciutto, ci sarà pane dappertutto. Razlaga: Pregovor v narečju iz Vodnjana, ki pravi, da suho vreme v februarju prinaša dobro žetev. Venti de fevraro, primavera vien presto e bona anata. Venti di febbraio; la primavera viene presto e con lei la buona annata. Februarske sapice nosijo pomlad in dobro letino. Spiegazione: I venti in questo periodo dell’anno non dovrebbero far paura, annunciano una primavera precoce e una buona annata. Razlaga: Veter v tem delu leta ne ogroža posevkov in napoveduje skorajšnjo pomlad ter dobro letino. Fevraro de fango: malatia e carestia. Febbraio fangoso: malattie e carestie. Blato v februarju prinaša bolezen in pomanjkanje. Spiegazione: Il tempo uggioso e fangoso del mese di febbraio, secondo i nostri antenati, annuncerebbe carestie e malattie. Razlaga: Po mnenju naših prednikov naj bi nadležno in blatno februarsko vreme napovedovalo pomanjkanje in lakoto. Oppure / Ali: Fevraro de fango; malatìa, disperìa, carestìa. Febbraio di fango: malattia, disperazione e carestia. Blato v februarju: bolezen, obup in pomanjkanje. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 33 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra variante del proverbio precedente con l’aggiunta della parola “disperìa” - disperazione. Razlaga: Še ena različica predhodnega pregovora, z dodano besedo “obup”. Rosade de fevraro, bronsine de marso. Rugiade di febbraio, brine di marzo. Rosa v februarju, slana v marcu. Spiegazione: Altro proverbio di previsione del tempo. Le rugiade di febbraio annuncerebbero le brine di marzo. Razlaga: Še en pregovor, ki napoveduje vreme. Rosa v februarju naj bi bila znanilka slane v marcu. Fevraro fevrareto, mese curto e maledeto. Febbraio, febbraretto, mese corto e maledetto. Februar, februarček, mesec kratek in preklet. Spiegazione: Febbraio era considerato un mese disgraziato anche perché più corto degli altri. Portava malattie e soprattutto polmoniti che un tempo erano quasi all’ordine del giorno. Razlaga: Februar je veljal za nesrečen mesec tudi zato, ker je krajši od ostalih mesecev. Prinašal je bolezni, še zlasti pljučnico, ki je bila nekoč zelo pogosta. Fevraro curto, peso de tuti. Febbraio corto il peggiore di tutti. Februar kratki, od vseh najslabši. Spiegazione: Detto capodistriano che ha lo stesso significato di quello precedente; febbraio è un mese maledetto e peggiore di tutti gli altri. Razlaga: Koprski rek, ki ima enak pomen kot predhodni pregovor: februar je preklet mesec in od vseh najslabši. Oppure / Ali: Febraro curto, pezo che ’l turco. Febbraio corto, peggio del turco. Februar kratek, hujši kot Turek. 34 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: I turchi erano molto temuti dalla gente istriana per le scorrerie che avevano effettuato tra il XIV e XVI secolo, arrivando fino ai confini istriani. Razlaga: Istrsko prebivalstvo se je zaradi turških vpadov, ki so se vrstili na prehodu iz 15. v 16. stoletje in so segali vse do obrobja Istre, zelo balo Turkov. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Febrarol, scurtarol, piezo de douti. Febbraio corto, peggio di tutti. Kratki februar, najhujši od vseh. Spiegazione: Vesione in dialetto rovignese che ha lo stesso significato dei due modi di dire precedenti. Razlaga: Različica v rovinjskem narečju, ki ima enak pomen kot predhodna pregovora. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Febraro scourtarol, peso de douti. Febbraio corto, peggio di tutti. Kratki februar, najhujši od vseh. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente, questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enako sporočilo kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. La luna de fevraro, xe la più bela de l’ano. La Luna di febbraio è la più bella dell’anno. Februarska luna je najlepša v letu. Spiegazione: Secondo questo detto la Luna che splende a febbraio sarebbe la più bella di tutto l’anno. Razlaga: Po pregovoru sodeč naj bi bila februarska luna najlepša v letu. Febraro scuva i varti. Febbraio scopa gli orti. Februar pometa vrtove. Spiegazione: Massima popolare in dialetto dignanese per indicare che a febbraio i venti che soffiano puliscono gli orti. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 35 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ljudski rek v vodnjanskem narečju pravi, da februarski veter s pihanjem počisti vrtove. Fevraro xe el mese dei gati. Febbraio è il mese dei gatti. Februar je mačji mesec. Spiegazione: È il mese in cui i gatti iniziano il periodo degli amori, e sono al massimo delle loro attività. Razlaga: Februar je mesec, ko se mački ženijo in so tudi sicer najbolj dejavni. Fevraro vien col muson, e ’l va col sol. Febbraio viene con il musone e se ne va con il sole. Februar pride z jeznim obrazom in odide s soncem. Spiegazione: Massima che ha un significato simbolico con il mese che arriva con il musone e se ne va allegro, quasi per farsi perdonare, cedendo la staffetta a marzo, tanto atteso dai contadini. Razlaga: Izrek s prispodobo opisuje mesec februar, ki sprva kuha mulo, odide pa obsijan s soncem, kot bi se želel opravičiti. Februar predaja štafetno palico marcu, ki ga kmetje neučakano pričakujejo. A la fin de fevraro, la vida la pianzi se ’l sol el ridi; ma se ’l pianzi el ziel, la vida se la ridi. Alla fine di febbraio la vite piange se ride il sole; ma se piange il cielo, la vite ride. Ob koncu februarja trta joče, če sonce se smeji; če pa nebo joče, se trta smeji. Spiegazione: Metafora per illustrare la necessità per le vigne di una pioggia nel mese di febbraio. Razlaga: Gre za prispodobo, ki upodablja februarsko potrebo po dežju v vinogradu. Marso marsissi. A marzo marcisce. V marcu vse gnije. Spiegazione: Si intende dire che se piove troppo nel mese di marzo le radici delle piante, per la troppa acqua, rischiano di marcire compromettendo il raccolto. Razlaga: Rek sporoča, da pretirane padavine v marcu lahko povzročijo gnitje korenin, kar lahko uniči pridelek. 36 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Una brisada a la fin de marso brustola mesi fiori. Un nevischio alla fine di marzo brucia i fiori delle piante. Pršič ob koncu marca ožge cvetove rastlin. Spiegazione: A Capodistria si diceva che un nevischio misto a pioggia nel mese di marzo brucia le infiorescenze già sbocciate. Razlaga: V Kopru je bilo v navadi reči, da pršenje snega z dežjem v marcu ožge cvetoče popke. La neve marsolina, dura de la sera a la matina. La neve di marzo dura dalla sera alla mattina. Sneg v marcu se obdrži od večera do jutra. Spiegazione: Sebbene marzo annunci l’arrivo della primavera, c’è ancora qualche possibilità di tempi freddi e di nevicate. Queste però sono brevi e di poca intensità, per cui si usava dire che la neve caduta a marzo durava dalla sera alla mattina. Razlaga: Čeprav marec napoveduje prihod pomladi, je še vedno lahko v znamenju nizkih temperatur in sneženja. Slednje pa so vendarle kratkotrajne in bežne, od tu tudi rek, da se sneg v marcu obdrži od večera do jutra. No xe marso cussi bel, che no ’l porti un fià de neve sul capel. Non c’è marzo così bello che non porti un poco di neve sul cappello. Ni lepega marca, ki ne bi klobuka opršil s snegom. Spiegazione: Riferito soprattutto a quelle aree attorniate da monti dove dalle colline si osservano le cime dei monti ancora innevate. Razlaga: Slednje velja zlasti za področja, ki jih obdajajo gore in od koder je z gričev možno videti še zasnežene vrhove. Se Marso xe suto farà bon fruto. Se marzo sarà asciutto farà buon frutto. Če bo marec suh, bo letina dobra. Spiegazione: Le condizioni del tempo nel mese di marzo, ideali per i contadini, sono quelle con un clima asciutto. Razlaga: Za kmeta je v marcu najbolj ugodno suho vreme. Marso moscardin vol falsa forte e mangulin. Marzo pazzerello, vuole la falce e l’aratro. Navihani marec želi koso in plug. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 37 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Marzo pazzerello. La natura esplode e il contadino è costretto a intensificare la sua presenza nei campi, sia con la falce, per tagliare l’erba medica e il foraggio per gli animali, che con l’aratro per preparare i campi alla semina. Razlaga: Navihani marec: čas, ko se narava razbohoti. Kmet mora okrepiti dela na polju bodisi s koso, za košnjo trave in pripravo krme za živali, bodisi s plugom, za pripravo tal pred sejanjem. Marzo xe el mese de le bagatele, el ghe ne fa de brute e de bele. Marzo è il mese delle bagatelle, ne fa di brutte e di belle. Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči. Spiegazione: Detto capodistriano per illustrare l’indole pazza del mese di marzo che ne combina di tutti i colori. Razlaga: Koprski rek nakazuje muhasto naravo marca, ko so možne vsakršne vremenske razmere. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Marso boufon, òura tristo, òura bon. Marzo buffone, ora triste, ora allegro. Norčavi marec, zdaj žalosten, zdaj srečen. Spiegazione: Modo di dire dei dignanesi per illustrare l’umore e il carattere volitivo del mese di marzo. Razlaga: Ustaljena fraza, v rabi med prebivalci Vodnjana, označuje muhavost meseca marca. Sol de marzo e aria de fessura, manda l’omo in sepoltura. Sole di marzo e aria di frescura, manda l’uomo in sepoltura. Marčevsko sonce in sveži zrak poženeta človeka pod zemljo. Spiegazione: Il mese è però anche traditore, il sole riscalda anche se non si ha la percezione, vista l’aria ventosa. Dimenticare di coprirsi il capo potrebbe avere conseguenze gravi e persino mortali. Razlaga: Marec je tudi zahrbten mesec, saj kljub vetrovnemu vremenu sonce močno žge. Za tistega, ki si glave ne zavaruje s pokrivalom, so lahko posledice hude, celo usodne. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: 38 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Sol de marso e aria de fesoura, manda in sepoltura. Sole di marzo e aria di frescura manda in sepoltura. Marčevsko sonce in sveži zrak te spravita pod zemljo. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanski narečni različici. Marzo mato, marzo de le vedove, el ribalta le barche e se la ridi. Marzo matto, marzo delle vedove, rovescia le barche e ride. Nori marec, marec vdov, preobrača barke in se smeji. Spiegazione: Dopo l’infuriare del vento arriva la bonaccia e il sole. Marzo ride mentre le vedove piangono i mariti dispersi in mare a causa delle burrasche. Razlaga: Po hudem divjanju vetra nastopita sonce in brezvetrje. Marec se smeji, medtem pa vdove objokujejo svoje može, ki so preminuli na morju zaradi neurja. Marzo e otobre per matìo, i se somea come pare e fio. Marzo e ottobre per stranezza, si assomigliano come padre e figlio. Po čudaštvu sta si marec in oktober podobna kot oče in sin. Spiegazione: Detto che mette a paragone il mese di marzo con quello di ottobre, che si assomigliano come padre e figlio. Razlaga: Rek primerja marec z oktobrom, rekoč, da sta si podobna kot oče in sin. Voia o no voia, marzo fa la foia. Voglia o non voglia marzo fa la foglia. Če hočete ali ne, marec požene liste. Spiegazione: Sia come sia a marzo si risveglia la natura e le piante riprendono il loro ciclo vitale. Razlaga: Karšno koli je že vreme, v marcu se narava prebuja in rastline začenjajo svoj življenski tok. Marso suto, avril bagnà, contadin fortunà. Marzo asciutto, aprile bagnato, il contadino è fortunato. Suhi marec in moker april, sreča za kmeta. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 39 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si considera fortunato il contadino se avrà un marzo asciutto e un aprile bagnato. Razlaga: Kmet je bil srečen, če je bil marec suh, april pa moker. L’aqua de marso, xe pezo che le macie sui drapi. La pioggia di marzo è peggio delle macchie sugli abiti. Dež v marcu je hujši od madežev na obleki. Spiegazione: Perfino le piogge, alla pari del sole, nel mese di marzo, provocano danni. Razlaga: Prav tako kot sonce lahko tudi dež v marcu povzroči škodo. Marso no tropo bagnadiso e no tropo brusadin, inpenisse ’l graner alla massera e ’l cavecio al contadin. Marzo non troppo piovoso e non troppo secco, riempie il granaio alla massaia e il tino al contadino. Če marec ni premoker ali presuh, gospodinji napolni kaščo in kmetu sode. Spiegazione: Situazione ideale per il mese di marzo. Con poche piogge e un clima non troppo secco si avrà un buon raccolto di grano e una buona vendemmia a settembre. Razlaga: Gre za opis najugodnejših vremenskih razmer v marcu. Malo deževja in ne preveč suho vreme zagotavljata dober pridelek in bogato septembrsko trgatev. Marso suto, april bagnà, beato el vilan che ga semenà. Marzo asciutto e aprile bagnato, beato il contadino che ha seminato. Če marec suh je in april moker, blagor kmetu, ki je sejal. Spiegazione: Se marzo sarà asciutto e aprile bagnato allora il contadino che ha seminato potrà essere soddisfatto. Razlaga: Če bo marca suho vreme, aprila pa deževno, bo kmet, ki je sejal, zadovoljen. Oppure / Ali: Marso suto e avril bagnado, beato ’l campagnol che ga somenado. Marzo asciutto e aprile bagnato, beato il campagnolo che ha seminato. Če marec suh je in april moker, presrečni kmetič, ki je sejal. Spiegazione: Stesso contenuto del proverbio precedente con la variazione di “campagnol” al posto di “vilan”. 40 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za enako sporočilo kot v predhodnem pregovoru, le da se tokrat namesto kmeta uporablja “kmetič”. Marso souto, apreil bagnà, bijato al cuntadeìn ch’a jò seminà. Marzo asciutto e aprile bagnato, beato il contadino che ha seminato. Če marec suh je in april moker, blagor kmetu, ki je sejal. Spiegazione: Detto nella versione del dialetto dignanese con lo stesso significato di quelli precedenti. Razlaga: Različica reka v vodnjanskem narečju z enakim pomenom. Oppure / Ali: Marso souto, apreil bagnà, majo temperà, bijato al cuntadeìn ch’a jò seminà. Marzo asciutto, aprile bagnato, maggio temperato, beato il contadino che ha seminato. Če je marec suh, april moker in maj zmeren, blagor kmetu, ki je sejal. Spiegazione: Versione nel dialetto dignanese, leggermente modificata rispetto a quella precedente con l’aggiunta del mese di maggio. Razlaga: Različica v vodnjanskem narečju, z manjšo spremembo, ki dodaja še mesec maj. A marso i venti, ad avril i serpenti. A marzo i venti, ad aprile i serpenti. V marcu vetrovi, v aprilu kače. Spiegazione: Previsioni del tempo. Marzo è il mese dei venti mentre ad aprile con le giornate soleggiate i serpenti e le bisce escono dalle loro tane. Razlaga: Gre za napovedovanje vremena: marec je vetroven mesec, v aprilu pa so dnevi sončni, ko se na plano priplazijo kače. I pulesi marzolini, i beca de sassini. Le pulci di marzo morsicano come assassine. Marčevske bolhe divje grizejo. Spiegazione: Marzo è un mese estroso, pazzerello, e anche le pulci morsicano più rabbiose che mai. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 41 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Marec je muhast in navihan mesec, zato takrat tudi bolhe močneje grizejo. Marso, mese dei denti longhi. Marzo mese dei denti lunghi. Marec je mesec dolgih zob. Spiegazione: Efficace proverbio capodistriano per illustrare che a marzo nei campi non c’è ancora niente da raccogliere e quindi occorre stringere i denti, cioè mangiare poco. Razlaga: Prepričljiv koprski pregovor pravi, da na poljih v marcu še ni kaj pobirati in je potrebno takrat stisniti zobe oziroma malo jesti. Ai primi de marso, se pronta l’aratro. Ai primi di marzo si prepara l’aratro. V začetku marca pripravimo plug. Spiegazione: Marzo è il mese di intensi lavori nei campi e questo detto annuncia al contadino che già il primo giorno di marzo occorre preparare l’aratro. Razlaga: Marec je mesec številnih del na poljih. Rek naznanja kmetu, naj že prvi dan marca pripravi plug. Pasar o no pasar, xe ora de arar. Passa o non passa è ora di arare. Ne glede na vse, zdaj je čas za oranje. Spiegazione: Altro modo di dire per definire che il mese di marzo è il mese delle arature dei campi. Razlaga: Še nekoliko drugačna različica, ki opozarja, da je marec čas za oranje polj. A chi in marso non poda la vigna, la vendema ghe se sbrigna. Chi a marzo non pota la vigna, la vendemmia si rovina. Kdor v marcu ne obreže trt, ta ne bo imel trgatve. Spiegazione: È necessario potare le viti a marzo acciocché la vendemmia non si riduca a niente. Razlaga: V marcu je potrebno obrezati trte, da bo dobra letina. 42 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Marso capita de leon e ’l scanpa de angelon. Marzo arriva da leone e scappa da agnello. Marec vstopi kot lev in zbeži ko jagnje. Spiegazione: Marzo arriva da leone imponendo al contadino ritmi durissimi per i lavori nei campi. Se ne va, fuggendo sconfitto e docile come un agnellino. Razlaga: Marec nastopi kot lev in kmetu naloži težko breme številnih del na polju. Poslovi se kot poraženec, krotek kot jagnje. Punti de stela; sete, diciasete, ventisete marso, suzzede senpre qualche straleca. Punti di stella; sette, diciassette, ventisette marzo, succede sempre qualche burrasca. Zvezdni kraki: na sedmi, sedemnajsti in sedeminvajseti marec se vedno pripeti nevihta. Spiegazione: Modo di dire per confermare il tempo variabile del mese di marzo. Secondo questo detto i giorni del mese contenenti il numero sette erano soggetti a burrasche e tempeste. Razlaga: Rek, ki potrjuje muhasto vreme v marcu in pravi, da je vsak dan v mesecu, ki vsebuje število sedem, podvržen nevihtam in neurjem. Marso intinge, avril dipinge. Marzo intinge e aprile dipinge. Marec namaka, april riše. Spiegazione: Nota poetica per questa massima che raffigura il mese di marzo che intinge i pennelli nella tavolozza dei colori e lo porge ad aprile che inizia a dipingere. Razlaga: Rek s poetično noto, ki pravi, da marec namaka čopiče v barvno paleto in jih podaja aprilu, da ta prične s slikanjem. In primavera, salta fora le magagne. In primavera si vedono le “magagne”. Spomladi so na ogled “hibe”. Spiegazione: Marzo fa sbocciare i fiori, ma fa anche togliere gli abiti grossi alla gente, mettendo inevitabilmente in mostra i corpi sgraziati e pallidi dell’inverno. Razlaga: Marec spodbuja k cvetenju, z ljudi pa slači težka oblačila in na ogled postavi telesa, ki so po prestali zimi neprivlačna in bleda. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 43 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Marso imbroca, avril sbroca. Marzo azzecca, aprile strabocca. Marec podtakne, april vznikne. Spiegazione: Modo di dire che mette a paragone due mesi e due stagioni. Razlaga: Rek, ki med seboj primerja dva meseca in dva letna časa. Marso ingenera, avril intenera. Marzo genera e aprile intenerisce. Marec rodi, april mehča. Spiegazione: Marzo fa nascere e aprile fa crescere, potrebbe essere la Spiegazione di questo proverbio rivolto alle colture nei campi. Razlaga: V marcu rastline vzklijejo, april pa spodbuja njihovo rast. Gre za eno od možnih razlag pregovora, ki se nanaša na obdelovanje polj. Marso, par treisto o bon ch’al seja, al bò ala gierba, al can a la lunbreja. Marzo, per triste o buono che sia, il bue al pascolo e il cane sotto l’ombrello. Marec, najsi bo žalosten ali dober, žene vola na pašo in psa pod dežnik. Spiegazione: Massima popolare nel dialetto dignanese per indicare la natura pazzerella del mese di marzo. Razlaga: Ljudski rek v vodnjanskem narečju, ki opisuje muhavost meseca marca. Marso e avril, cavreto zentil. Marzo e aprile, capretto gentile. Marca in aprila je kozliček prijazen. Spiegazione: Marzo e aprile sono due mesi intensi per i contadini, specie per quelli che dispongono di capre e pecore. Sono i mesi nei quali si macellano gli agnelli e i capretti. Razlaga: Marec in april sta za kmeta zelo naporna meseca, še zlasti, če goji koze in ovce. To je obdobje, ki je primerno za zakol jagnjet in kozličkov. Marso no va, se no le fa. Marzo non se ne va se non le combina. Marec ne oddide, če kakšne ne zakuha. 44 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Il carattere pazzerello del mese di marzo viene confermato da questa massima popolare. Razlaga: Ljudski rek poudarja muhasto plat marca. Avril piovoso, ano frutuoso. Aprile piovoso, anno fruttuoso. Deževni april, obilno leto. Spiegazione: Un aprile piovoso che faccia seguito a un marzo asciutto è quello che si augura ogni contadino istriano e soprattutto i viticoltori. Razlaga: Vsak istrski kmet, predvsem vinogradnik, si želi, da bi suhemu marcu sledil deževen april. Avril sepelissi. Aprile seppellisce. April spravlja pod rušo. Spiegazione: Occorre prestare attenzione alla salute e non spogliarsi troppo velocemente per non prendere qualche raffreddore e andare incontro a complicazioni più gravi che porterebbero anche alla morte. Razlaga: Treba je varovati zdravje in ne prehitro sleči oblačil, kar lahko privede do prehlada in včasih tudi do hudih zapletov, ki povzročijo smrt. Se avril xe fresco, porte ciuse fogoler inpisado. Se aprile e fresco, porte chiuse e fuoco acceso. Če je april svež, zapri vrata in zakuri peč. Spiegazione: Se le giornate sono ancora fresche, allora conviene tenere le porte chiuse, per non avere pericolosi giri d’aria, e il fuoco acceso, per riscaldare gli ambienti. Razlaga: Če so dnevi še vedno sveži, je priporočljivo imeti zaprta vrata, da ne bi staknili nevarnih prepihov. Prav tako moramo prižgati ogenj, da segrejemo bivališče. El siel a piegorele, la piova a cadinele. Cielo a pecorelle, pioggia a catinelle. Če so oblaki kot ovčke, bo lilo kot iz škafa. Spiegazione: Massima popolare per indicare l’arrivo della pioggia se il cielo presenta delle nuvole fitte come un gregge di pecore. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da če je nebo prekrito z gostimi oblaki, ki spominjajo na trop ovac, je to znak, da prihaja dež. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 45 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Avril intenperà, mai no ga falà. Aprile temperato non ha mai sbagliato. Zmerni april še nikoli ni pogrešil. Spiegazione: Il clima temperato del mese di aprile non ha mai fatto danni alle colture nei campi. Razlaga: Zmerno aprilsko vreme še nikoli ni škodovalo rasti poljskih pridelkov. La piova de avril, colma el fienil. La pioggia di aprile riempie il fienile. Aprilski dež napolne senik. Spiegazione: La pioggia che cade in questo mese è un toccasana per l’erba medica, il trifoglio e altri foraggi che il contadino usa come mangime per gli animali. Razlaga: Dež, ki pade v tem mesecu, blagodejno vpliva na rast trave, detelje in ostale krme, ki jo kmet uporablja za hranjenje živali. Oppure / ali: La prima aqua de avril, colma el fienil. La prima acqua di aprile riempie il fienile. Prva aprilska voda napolne senik. Spiegazione: Significato identico al primo proverbio. Spesso la gente istriana invece di pioggia preferisce dire acqua. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnjem reku. Istrani namesto “dež” raje rečejo voda (slednje velja v italijanskem jeziku – op. prev.). De avril, la vecia de l’inverno se scondi in fienil. Ad aprile, la vecchia dell’inverno si nasconde nel fienile. Aprila se starka zima skrije na senik. Spiegazione: La vecchia è intesa come la strega dell’inverno, ovvero la stagione non desiderata definitivamente conclusa, che si nasconde nel fienile. Razlaga: Starka zima je tu mišljena kot nezaželeni letni čas, ki se je dokončno iztekel in se skril na senik. Co toniza de avril, xe bon segno pe ’l baril. Quando tuona in aprile è buon segno per il barile. Če aprila grmi, je to dober znak za sode. 46 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Tuoni e rispettivi acquazzoni di aprile, fanno pronosticare una vendemmia ricca, quindi, molto vino. Razlaga: Grmenje in aprilski nalivi napovedujejo bogato trgatev in polne sode vina. Oppure / Ali: Piova de avril, impinissi el baril. Pioggia di aprile riempie il barile. Aprilski dež napolne sode. Spiegazione: Situazione molto positiva per il contadino che brama una pioggia abbondante nel mese di aprile. Razlaga: Zelo ugodne razmere za kmeta, ki si v mesecu aprilu želi obilnih padavin. Oppure ancora / Ali tudi: Ogni giossa de avril, val un baril. Ogni goccia di aprile vale un barile. Vsaka kapljica v aprilu velja za en sod. Spiegazione: La pioggia è tanto desiderata dopo giorni e giorni di siccità che anche poche gocce sono preziose. Razlaga: Po obdobju sušnih dni je dež tako zaželen, da je dragocenih že nekaj kapljic. Una piova de avril, val più che Venessia son douto el campanil. Una pioggia di aprile vale più che Venezia con il suo campanile. Naliv v aprilu je več vreden kot vse Benetke s svojim zvonikom. Spiegazione: Nonostante il rispetto per Venezia e il suo campanile i contadini istriani davano più valore alla pioggia di aprile. Razlaga: Kljub spoštljivemu odnosu, ki so ga Istrani imeli do Benetk in tamkajšnjega zvonika, so istrski kmetje pripisovali večji pomen aprilskemu dežju. Col giasso de avril, va in malora el vin grosso e anca el sotil. Con il ghiaccio di aprile, si rovina il vino buono e anche quello scarso. Led v aprilu uniči dobro in slabo vino. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 47 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Se però aprile si presenta freddo e ghiacciato con un clima umido, allora nelle cantine va a male sia il vino buono che quello scarso. A questo proposito diremo che gli istriani tenevano in cantina il vino buono che era per la vendita e il guadagno. Quello più scarso invece veniva consumato dalla famiglia. Razlaga: Če je april hladen, leden in vlažen, se v kleteh pokvarita tako dobro kot slabo vino. V povezavi s tem velja dodati, da so Istrani hranili v kleti dobro vino, ki je bilo namenjeno za prodajo in zaslužek, vino slabše kakovosti pa je uživala družina. Ai oto de avril, al cuco devi vignir. L’otto di aprile, arriva il cuculo. Osmega aprila prileti kukavica. Spiegazione: Secondo le convinzioni della gente istriana in questo giorno di solito si inizia a sentire il canto del cuculo. Razlaga: Po prepričanju Istranov se običajno na ta dan začne oglašati kukavica. Avril, dolse dormir. Aprile, dolce dormire. Aprila sladko spanje. Spiegazione: È arrivata la primavera e le giornate sono più calde e soleggiate, una situazione che induce al sonno. Razlaga: Prišla je pomlad, z njo pa daljši in sončni dnevi, ki kar vabijo k spanju. De avril, vien fora la vecia dal covil. Ad aprile la vecchia esce di casa. Aprila tastara stopi iz hiše. Spiegazione: Modo di dire per illustrare l’abitudine delle persone anziane di uscire di casa e sedersi davanti all’uscio per prendere il sole. Razlaga: Rek, ki opisuje navado starejših, da stopijo iz hiše in se ob sedenju na domačem pragu nastavljajo sončnim žarkom. Apreìle, muoglie mia no te descupreìre. Aprile, moglie mia non ti scoprire. Aprila se, ženka moja, ne odkrivaj. Spiegazione: Detto in dialetto rovignese che consiglia alla moglie di non scoprirsi troppo per non prendere qualche scottatura dal sole. 48 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Rek v rovinjskem narečju svetuje ženam, naj se preveč ne odkrivajo, sicer jih bo ožgalo sonce. Avril bel e sgaio, scuro e bruto el majo. Aprile bello e piacevole, oscuro e brutto maggio. April prijeten in lep, maj temačen in grd. Spiegazione: Secondo le previsioni dei contadini se aprile è bello e piacevole, maggio sarà oscuro e brutto. Razlaga: Po kmečkih napovedih sodeč naj bi lepo in prijetno aprilsko vreme napovedovalo oblačno in grdo vreme v maju. Avril no te scoprir, perchè majo te darà travajo. Aprile non ti scoprire perché maggio ti darà travaglio. V aprilu se ne odkrivaj, saj prihaja maj in z njim napor. Spiegazione: Invito a non scoprirti troppo nel mese di aprile perché sta per arrivare maggio che ti darà affanno. Razlaga: Nasvet, naj se v aprilu ne odkivamo preveč, saj maj prinaša napore. Oppure / Ali: Avrile no te scovrir. Aprile non ti scoprire. Aprila se ne odkrivaj. Spiegazione: Detto accorciato con lo stesso significato del precedente in uso principalmente dalla gente dignanese. Razlaga: Skrajšana oblika reka z enakim sporočilom kot v predhodnem primeru, v rabi zlasti med prebivalci Vodnjana. Avril fredo matina e sera, vin e pan per la massera. Aprile freddo dalla mattina alla sera, vino e pane per la massaia. Hladni april od jutra do večera, vino in kruh za gospodinjo. Spiegazione: Se il mese di aprile sarà fresco e piovoso, ci sarà vino per il contadino e pane per la massaia. Razlaga: Če je april svež in deževen, bo dovolj vina za kmeta in dovolj kruha za gospodinjo. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 49 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co l’aqua de avril xe lustro el badil, la piegora ridi ai fiori de spini, el manzo se ingrasa, e el porco se sguassa. Con l’acqua di aprile è lucido il badile, la pecora ride ai fiori di biancospino, il manzo s’ingrassa e il maiale sguazza. Z aprilskim dežjem lopata se sveti, ovca cvetovom belega trna se smeji, vol se redi, prašič pa v mlaki veseli. Spiegazione: La pioggia di aprile fa lucido il badile per il lavoro nei campi. Tutto è gaio, la pecora ride ai fiori di biancospino, il bue mangia con appetito e il maiale sguazza allegramente. Razlaga: Aprilski dež očisti lopato in jo pripravi za delo na polju. Vsi so prešerno razpoloženi: ovca se nasmiha cvetovom belega trna, volu krma dobro tekne, prašič pa veselo čofota. Luna ciara de avril, geme e botoni soto el badil. Luna chiara di aprile, gemme e frutti sotto il badile. Svetla luna v aprilu, popki in sadje pod lopato. Spiegazione: Luna chiara di aprile, quindi notti serene che fanno inturgidire le gemme e sbocciare i germogli (bottoni) di tutte le piante che vanno fiorendo. Razlaga: Svetla aprilska luna in mirne noči napenjajo popke in k rasti spodbujajo poganjke vseh cvetočih rastlin. Avril e majo i xe la ciave de l’ano. Aprile e maggio sono la chiave dell’anno. April in maj sta ključna meseca v letu. Spiegazione: Questi due mesi sono considerati la chiave dei raccolti e della conseguente ricchezza del contadino. Razlaga: Oba meseca sta ključnega pomena za uspešnost letine in posledično za kmetovo blagostanje. No xe avril sensa fior, no xe dona sensa amor. Non c’è aprile senza fiore, non c’è donna senza amore. Ni aprila brez cvetja, ni ženske brez ljubezni. Spiegazione: Aprile è il mese dei fiori e quello degli amori. La natura si dona con tutta la sua bellezza e i suoi profumi. Razlaga: April je mesec cvetja in obenem mesec ljubezni. Narava nam postreže z vso svojo lepoto in opojnimi vonji. 50 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Avril fa el fior e majo ga l’odor. Aprile fa il fiore e maggio gli odori. April ustvarja cvetove, maj vonjave. Spiegazione: Massima popolare per indicare i due mesi più belli dell’anno. In aprile sbocciano i fiori e a maggio emanano il loro profumo intenso. Razlaga: Ljudski rek opisuje dva najlepša meseca v letu. V aprilu se cvetovi odpirajo, v maju pa nas opajajo s svojim čudovitim vonjem. Oppure / Ali: Avril fa ’l fior, majo ga l’onor. Aprile fa il fiore e maggio si prende gli onori. April cvetove ustvarja, maj si jemlje zasluge. Spiegazione: Un altro modo di dire in uso tra la gente istriana per definire la comunione tra i due mesi. Razlaga: Še ena različica reka, ki je v rabi med istrskim prebivalstvom, ko želijo poudariti povezanosti obeh mesecev. Avril spareser, majo sareser. Aprile degli asparagi, maggio delle ciliege. April s šparglji, maj s češnjami. Spiegazione: Per i prodotti della terra aprile è il mese nel quale si raccolgono gli asparagi, mentre maggio è il mese delle ciliege. Razlaga: April je mesec za obiranje špargljev, maj pa čas, ko obiramo češnje. Oppure / Ali: Avril, el sparis passa ’l spin. Aprile, l’asparago sbuca dall’asparagina. Aprila špargelj pokuka na plan. Spiegazione: Aprile è il mese degli asparagi che crescono e sbucano fuori dalle siepi della macchia. Razlaga: April je mesec špargljev, ki rasejo in poganjajo ob živih mejah travnikov. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 51 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Avril piovoso, majo generoso, ano frutuoso. Aprile piovoso, maggio generoso, anno fruttuoso. April deževen, maj velikodušen, rodovitno leto. Spiegazione: Se aprile sarà piovoso, allora si prevede che maggio sarà generoso e si avrà un anno fruttuoso. Razlaga: Če je april deževen, si lahko obetamo ugodno vreme v maju in dobro letino. Se l’ulio buta in avril, va col baril; se ’l buta in majo, sarà per assaio; se ’l buta in zugno, va pur co ’l pugno. Se l’olivo fiorisce in aprile vai con il barile, se fiorisce in maggio sarà per assaggio e se fiorisce in giugno, va pure con il pugno. Če oljka cveti aprila, jo pojdi obirat s sodom; če cveti maja, bo pridelka za pokušino, če cveti junija, bo pridelka za pest. Spiegazione: Se l’olivo cresce fecondo in aprile, potrai andare con il barile, tanta sarà la quantità di olive da raccogliere, altrimenti ricaverai così poco da poter solamente assaggiare l’olio. Razlaga: Če oljka aprila plodno raste, jo boš obiral s sodom, toliko bo pridelka. V obratnem primeru bo plodov le za pokušino. Co fiorisi la zinestra, i sparesi xe boni più che la minestra. Quando fiorisce la ginestra gli asparagi sono più buoni che la minestra. Ko cveti brnistra, so šparglji boljši od mineštre. Spiegazione: La ginestra in fiore annuncia il periodo degli asparagi che in questo mese sono più teneri e saporosi delle minestre. Razlaga: Cvetoča brnistra naznanja obdobje špargljev, ki so v tem mesecu mehkejši in okusnejši od mineštre. Majo fresco e luna de zuna umidina, bon pe ’l grano e la cantina. Maggio fresco e Luna di giorno umida, buono per il grano e per la cantina. Sveži maj in vlažna luna čez dan, dobro za pšenico in vinski hram. Spiegazione: Situazione del tempo a maggio che favorisce sia la crescita del grano sia della vite. Razlaga: Gre za opis vremenskih razmer v maju, ki spodbujajo rast pšenice in vinske trte. 52 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Majo per quanto bel de jazo ’l se salva un gratel; un fià per San Pancrazio, un fià per San Servazio e ’l resto per San Bonifazio. Maggio, per quando abbia ancora del ghiaccio, si salva un po’ per San Pancrazio, un po’ per San Servolo e un po’ per San Bonifacio. Če je v maju še led, se ga nekaj ohrani do svetega Pankracija, nekaj do svetega Servacija in nekaj do svetega Bonifacija. Spiegazione: Filastrocca cantata dai piranesi. Razlaga: Gre za rimarijo, ki so jo prepevali Pirančani. La rosada de majo, guarissi le buganse de genaio. La rugiada di maggio guarisce dai geloni di gennaio. Majska rosa pozdravi januarske ozebline. Spiegazione: Un detto della medicina popolare. I nostri antenati credevano che con la rugiada di maggio si potessero guarire i geloni ai piedi. Razlaga: Rek je iz ljudskega zdravilstva. Naši predniki so verjeli, da majska rosa pozdravi ozebline na nogah. Majo suto, formento per tuto. Maggio asciutto, frumento dappertutto. Suhi maj, žita obilo. Spiegazione: Un clima asciutto nel mese di maggio assicura al contadino una buona raccolta del frumento. Razlaga: Suho vreme v maju zagotavlja kmetu dobro žetev. Se de Majo fa vento, tanta paia e poco formento. Se di maggio c’è vento, tanta paglia e poco frumento. Če v maju veter piha, slame veliko in malo žita. Spiegazione: Se invece in maggio c’è troppo vento allora il frumento non avrà spighe ben sviluppate è produrrà solamente paglia. Razlaga: Če je maj preveč vetroven, pšenica ne bo imela klasja in bo obrodila le slamo. De majo fango, de agosto spighe, se no ’l formento lo magna le strighe. Fango a maggio, spighe ad agosto, altrimenti il frumento lo mangiano le streghe. Blato v maju, klasje v avgustu, sicer žito poberejo čarovnice. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 53 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Se di maggio non piove e non fa fango, e ad agosto non ci sono sugli steli spighe grosse, il frumento andrà perduto. Razlaga: Če v maju ne dežuje in ni blata, avgusta na steblih ni debelega klasja in pridelek žita je izgubljen. Cadèle de majo, inpineisso al bajo. Le mignole dell’olivo a maggio riempiono il tino. Brstenje oljk v maju napolni sod. Spiegazione: Modo di dire del dialetto dignanese per illustrare che se a maggio l’olivo è fiorito si avrà un buon raccolto. Razlaga: Rek v vodnjanskem narečju pravi, da cvetenje oljk v maju naznanja dobro letino. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Cadèle de majo, inpineiso al bajo, cadele de sougno, gnanca al pòugno. Le mignole dell’olivo a maggio riempiono il tino, a giugno neanche un pugno. Brstenje oljk v maju napolni sod, brstenje v juniju pa stežka napolni pest. Spiegazione: Massima popolare dei contadnini dignanesi per indicare la situazione della fioritura dell’olivo a seconda del tempo nei mesi di maggio e giugno. Razlaga: Rek vodnjanskih kmetov opisuje, kaj si lahko obetamo od cvetenja oljk v maju in kaj v juniju. Majo in caligo, seca el figo. Maggio nebbioso, secca il fico. Megla v maju suši fige. Spiegazione: La nebbia in questo mese è deprecabile, l’umidità fa seccare anche l’albero di fico. Razlaga: Megla v tem mesecu je škodljiva, saj vlaga presuši tudi steblo fige. Oppure / Ali: Majo in caligo, maza la vida e seca el figo. Maggio in nebbia, ammazza la vite e secca il fico. Maj v megli pomori trto in osuši figo. 54 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra versione di uguale significato. In questo caso al fico viene aggiunta anche la vite. Razlaga: Še drugačna različica pregovora z enakim sporočilom. V tem primeru ob figi nastopi še vinska trta. Majo, co canta el cuco, un’ora bagnato e un’ora suto. Maggio, quando canta il cuculo, un’ora bagnato, un’ora asciutto. Ko maja kukavica zakuka, si eno uro moker, eno uro suh. Spiegazione: Detto capodistriano per indicare che tra un acquazzone e l’altro si sente cantare il cuculo. Razlaga: Koprski rek pravi, da je med enim in drugim nalivom moč slišati kukavico. Oppure / Ali: Quando che canta el cuco, de matina bagnà, de sera suto. Quando canta il cuculo, al mattino bagnato e alla sera asciutto. Ko kukavica zakuka, je zjutraj mokro, zvečer suho. Spiegazione: Sono le improvvise piogge di maggio che di solito durano poco, ma sono comunque preziose per la terra. Razlaga: Nenadni nalivi v maju so običajno kratkotrajni, vendar blagodejno vplivajo na tla. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Cu canta al couco, la miteina mol, la sira souto. Quando canta il cuculo, al mattino bagnato, alla sera asciutto. Ko kukavica zakuka, zjutraj mokro, zvečer suho. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente questa volta però nella versione dignanese. Razlaga: Enako sporočilo kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanski narečni različici. Quando canta el cuco, ghe xe da per duto; e co l’ha finido de cantà, da per duto xe da fà. Quando canta il cuculo, c’è dappertutto, e quando finisce di cantare dappertutto c’è da fare. Ko zapoje kukavica, se oglaša povsod in ko konča s petjem, nas povsod čaka delo. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 55 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto piranese che ricorre al cuculo per indicare la mole di lavoro che spetta al contadino. Razlaga: Piranski rek, ki s kukavičjim petjem opisuje obilo dela, ki se ga mora lotiti kmet. Variante dignanese / Različica iz Vodnjana: Cu canta al couco zi lavor par douto, cu ’l lassa de cantà zi ancora pioun de fà. Quando canta il cuculo c’è lavoro dappertutto, quando smette di cantare c’è ancora più da fare. Ko kukavica poje, je dela povsod, ko neha peti, je dela še več. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente solamente nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v vodnjanskem narečju. Variante vallese / Različica iz Bal: De majo el contadin devi lavorà dodese giorni per dodise mesi, e ghe vansarò anca per i forastieri. Nel mese di maggio il contadino deve lavorare dodici giorni per dodici mesi e ne rimarrà anche per gli stranieri. V mesecu maju mora kmet delati dvanajst dni za dvanajst mesecev in vsega bo v izobilju. Spiegazione: Modo di dire che illustra il grande lavoro che devono svolgere i contadini istriani nel mese di maggio. Razlaga: Rek kaže na velik obseg dela istrskega kmeta v maju. De majo i usei, grandi e pissinini, i ga in nido ovi e pulisini. A maggio gli uccelli grandi e piccini, hanno nei nidi uova e pulcini. V mesecu maju imajo male in velike ptice v gnezdih jajca in goliče. Spiegazione: Maggio è il mese degli uccelli. Nei loro nidi le uova iniziano a schiudersi facendo apparire i primi pulcini. Razlaga: Maj je mesec ptic, v njihovih gnezdih iz jajc že kukajo prvi mladiči. 56 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Majo ortolan, assai paja e poco gran. Maggio ortolano, tanta paglia e poco grano. Maj zelenjadar, veliko slame, malo žita. Spiegazione: Se il tempo di maggio è buono per le colture dell’orto, non lo è invece per il grano. Razlaga: Če je majsko vreme naklonjeno povrtninam, ni blagodejno za žito. Oppure / Ali: Majo zardinier, el fa ben per i fiori e no per el graner. Maggio giardiniere, fa bene per i fiori ma non per il granaio. Maj vrtnar, rožam koristi, kašči pa ne. Spiegazione: Detto identico al primo, con l’inserimento della variante del giardiniere al posto dell’ortolano. Razlaga: Enak smisel kot v predhodnem reku, tokrat namesto zelenjadarja nastopi vrtnar. Oppure / Ali: Majo umido e caldan, sai paia e poco gran. Maggio umido e caldo molta paglia e poco grano. Vlažen in topel maj, veliko slame in malo žita. Spiegazione: Modo di dire che illustra la situazione climatica del mese di maggio che se si presenta caldo e umido non assicura un buon raccolto del grano. Razlaga: Rek, ki opisuje vreme v maju: če je toplo in vlažno, ne zagotavlja dobre žetve. Variante dignanese / Različica iz Vodnjana: Majo mol, ortolan, purisè paja e poco gran. Maggio umido, porta paglia e poco grano. Vlažni maj nosi slamo in malo žita. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente, questa volta nella variante del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v vodnjanski narečni različici. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 57 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Majo, brusera de can, val più el saco che ìl gran. Maggio, caldo cane, vale più il sacco che il grano. Majska pasja vročina, vreča dragocenejša od žita. Spiegazione: Modo di dire per confermare che le grandi calure di maggio non portano un buon raccolto del grano. Razlaga: Rek potrjuje, da visoke pripeke v maju ne prinašajo dobre žetve. De majo se taia el foraio. Di maggio si taglia il foraggio. V maju se krma reže. Spiegazione: Il mese di maggio è dedicato al taglio del foraggio, uno dei lavori più duri ma obbligatori per assicurare nel fienile il cibo per gli animali. Razlaga: Mesec maj je namenjen košnji sena. Gre za eno izmed najtežjih del, ki zagotavlja zadostno krmo za živali. La metà de majo per l’inverno ga ancora un cason averto. La metà di maggio per l’inverno ha ancora un cassone aperto. Sredina maja ima za zimo še vedno odprto skrinjo. Spiegazione: Massima popolare per ammonire che a maggio sono ancora possibili situazioni climatiche simili a quelle di gennaio. Razlaga: Ljudski rek opozarja, da so v maju še vedno možne podobne vremenske razmere kot v janurju. Se majo se rivolta, vien avril un’altra volta. Se maggio si rivolta, ritorna aprile un’altra volta. Če se maj prevrne, se april spet vrne. Spiegazione: Modo di dire delle genti di Pirano per illustrare la situazione non ancora stabile del tempo nel mese di maggio. Razlaga: Piranski rek opozarja na še vedno nestabilne vremenske razmere v maju. Majo va adajo. Maggio va adagio. Maj se počasi odvija. 58 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto riferito allo spogliarsi dagli abiti primaverili più grossi. Conviene procedere con prudenza per non andare incontro a qualche malanno. Razlaga: Rek se navezuje na odlaganje debelih pomladnih oblačil. Opozarja, naj bomo pri slačenju oblačil previdni, da se izognemo boleznim. Oppure / Ali: Majo, majon, no sta cavarte el capoton. Maggio, non levarti il soprabito. V maju ne odlagaj plašča. Spiegazione: Significato uguale al detto precedente nella variante in uso tra le genti di Capodistria. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v koprski različici. Oppure / Ali: Majo, majoto, no meti in pèvere el capoto. Maggio, maggione, non mettere via il cappotto. Maj, majček, ne vstavljaj še popra v plašč. Spiegazione: Variante con lo stesso significato di quella precedente con l’aggiunta del pepe. Senso figurato per illustrare il fatto di mettere gli abiti grossi e invernali in naftalina. Razlaga: Različica z enakim pomenom kot v predhodnem reku, tokrat z dodanim poprom. Poper se tu navezuje na naftalin, ki ga uporabljamo pri spravljanju debelih zimskih plaščev. Oppure / Ali: In magio, cavete el bagagio. In maggio levati il bagaglio. V maju odloži prtljago. Spiegazione: Modo di dire del dialetto dignanese che non accetta i consigli dei precedenti due proverbi, ma incita a liberarsi dei panni grossi. Razlaga: Rek v vodnjanskem narečju ne upošteva priporočil predhodnih dveh pregovorov, temveč spodbuja k odlaganju debelih kosov obleke. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 59 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Majo de fango, formento de agosto. Maggio fangoso, frumento in agosto. Maj v blatu, žito v avgustu. Spiegazione: Se maggio è piovoso e fangoso, occorrerà rinviare la mietitura e quindi si mieterà ad agosto (quello che rimarrà). Razlaga: Če je maj deževen in blaten, bo potrebno preložiti žetev na avgust (in požeti to, kar bo ostalo). Majo xe al mese dei mussi. Maggio è il mese degli asini. Maj je oslovski mesec. Spiegazione: Massima popolare che sottolinea che questo è il mese degli accoppiamenti degli asini. Razlaga: Ljudski rek poudarja, da se v maju parijo osli. Co ’l zizolaro se vesti: despoiete; co’l zizolaro se despoia: vestete. Quando il giuggiolo si veste, spogliati, quando il giuggiolo si spoglia, vestiti. Ko se žižola oblači, se sleci; ko se žižola slači, se obleci. Spiegazione: Consiglio dei contadini a osservare il giuggiolo. Quando questo fa le foglie si consiglia di spogliarsi dei panni grossi, viceversa, quando le foglie cadono (fine ottobre) è consigliabile vestirsi meglio. Razlaga: Nasvet kmeta, da je treba opazovati žižolo. Ko rastlina poganja liste, je priporočljivo sleči debela oblačila, ko pa listi žižole odpadajo (konec oktobra), je priporočljivo, da si nadeneš debelejša oblačila. L’aqua de majo fa bele le done. L’acqua di maggio fa belle le donne. Majska voda lepša ženske. Spiegazione: Il significato non si riferisce alla pioggia come si potrebbe presumere ma all’usanza antichissima delle donne istriane di lavarsi e rinfrescarsi il viso con l’acqua profumata da petali di rose. Razlaga: Voda se v tem primeru ne navezuje na dež, kot bi lahko sklepali, temveč na starodavni običaj istrskih žena, ki so si umivale in osvežile obraz z vodo, odišavljeno z lističi vrtnic. 60 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori El majo più bel e più rico, no pol far bel quel che xe antico. Maggio più bello e ricco non può far diventare bello quello che è vecchio. Maj, najlepši in najbogatejši, ne more polepšati tistega, kar je staro. Spiegazione: Detto che si riferisce a quello precedente e riservato alle donne che dicevano che con l’acqua di maggio si diventava più belle. Razlaga: Rek se nanaša na predhodnega in je namenjen ženskam, ki so govorile, da majska voda lepša ženske. Prima che majo el vaga, fiorissi anche la fava. Prima che maggio se ne vada, fiorisce anche la fava. Predno maj se poslovi, tudi bob zacveti. Spiegazione: Altro detto popolare per indicare una delle colture istriane. Alla fine di maggio fioriscono le fave. Razlaga: Še en ljudski rek, ki se nanaša na enega izmed istrskih poljskih pridelkov. Konec maja namreč cveti bob. Majo de la bela vigorìa, che in t’un’ora se suga la lissìa. Maggio bello e vigoroso che in un’ora fa asciugare il bucato. Lepi in krepki maj v eni sami uri posuši perilo. Spiegazione: Modo di dire per elogiare il tempo di maggio che aiuta le massaie asciugando in fretta i panni. Razlaga: Rek, ki poje hvalnice majskemu vremenu, saj gospodinjam pomaga hitro posušiti perilo. Se majo in tempesta, gnente no resta. Se maggio porta tempesta, non rimane niente. Če maj nevihto nosi, nič ne bo ostalo. Spiegazione: Non fa bene per i raccolti nei campi l’arrivo delle tempeste nel mese di maggio, rischiano di rovinare tutto il lavoro. Razlaga: Majske nevihte niso blagodejne za poljske pridelke, saj lahko uničijo vse opravljeno delo. A la fin de majo, le lumète cominsia a sgolàr. Alla fine di maggio iniziano a volare le lucciole. Ob koncu maja začenjajo leteti kresničke. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 61 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Espressione usata dai capodistriani per illustrare che alla fine di maggio si ripresentano le lucciole. Razlaga: Rek, s katerim so Koprčani napovedovali, da ob koncu maja ponovno zasvetijo kresničke. Ai primi de zugno, la false in pugno. Ai primi di giugno la falce in pugno. V začetku junija poprimi za srp. Spiegazione: Detto che avvisa il contadino sui lavori da fare. Chi ha grano da mietere deve falciarlo in questo periodo. Razlaga: Rek opozarja kmeta na potrebna opravila. Kdor mora žeti žito, naj to naredi v tem obdobju. Zugno, buta zo el codigugno. Giugno, levati i panni grossi. Junij, odvrzi debela oblačila. Spiegazione: Finalmente è arrivato il mese che annuncia il grande caldo e quindi ci si può definitivamente levare tutti i panni più grossi. Razlaga: Končno je nastopil mesec, ki prinaša visoke temperature. Zdaj je pravi čas, da zares odvržemo vsa debela oblačila. Oppure / Ali: Zugno cavete ’l cudegugno e no stalo impegnà pe’ quel che te pol capità. Giugno, levati i panni grossi e non riporli per quello che può ancora capitare. Junij, odvrzi debela oblačila, vendar jih ne spravljaj, saj se še vedno lahko kaj pripeti. Spiegazione: La volubilità del tempo in questo mese non permette giudizi definitivi. Possono capitare temporali improvvisi che fanno rinfrescare l’aria, quindi conviene tenere i panni più grossi a portata di mano. Razlaga: Spremenljvost vremena v tem mesecu ne dopušča prehitrih zaključkov. Nenadoma se lahko pojavijo nevihte, ki ohladijo ozračje, zato je debela oblačila priporočljivo imeti stalno pri roki. Zugno di tuto cugno. Giugno spogliati di tutto. Junija vse odvrzi. 62 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Finalmente è arrivato il bel tempo che rimarrà stabile e allora tra gli istriani la situazione è tale da dire: levati tutto. Razlaga: Naposled je nastopilo lepo vreme, ki se bo obdržalo. Med Istrani je bila zato ob tem navada reči, da je treba odvreči vsa oblačila. Co de zugno canta el cuco, la matina bagnà, la sera suto. Quando a giugno canta il cuculo, al mattino bagnato e alla sera asciutto. Ko junija poje kukavica, si zjutraj moker, zvečer pa suh. Spiegazione: Situazione identica a quella sentita precedentemente per quanto riguarda il mese di maggio. Razlaga: Enak opis razmer, kot smo jih že zasledili za mesec maj. Co zugno toniza, l’està se inturbia. Quando tuona a giugno l’estate si intorbida. Ko junija grmi, poletje se skali. Spiegazione: Detto per mettere in guardia il contadino. A giugno la volubilità del tempo non permette giudizi definitivi e possono capitare ancora fenomeni temporaleschi. Razlaga: Rek opominja kmeta, da nestabilno vreme v juniju ne dopušča prehitrih zaključkov in da se še vedno lahko pojavijo neurja. Zugno seren, assai fien. Giugno sereno, molto fieno. Junij jasen, veliko sena. Spiegazione: Previsioni pessimistiche del contadino che prevede molto fieno e poco grano se il mese di giugno sarà sereno. Razlaga: Gre za črnogledo kmetovo napoved, ki si v primeru, da je junij jasen, obeta veliko sena in malo žita. Zugno risplendente: beato el posidente. Giugno splendente, beato il possidente. Sončni junij, blagor temu, kdor ima. Spiegazione: Diametralmente opposta invece questa considerazione rispetto a quelle citate sopra. Razlaga: Povsem nasprotna napoved od zgoraj navedenih. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 63 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Zugno de piove intenperà, la canpagna no ’l ga mai ruinà. Giugno con la pioggia temperata, non ha mai rovinato la campagna. Junij z zmernim dežjem še nikoli ni uničil pridelkov. Spiegazione: Viceversa, un mese di giugno temperato, è stato sempre favorevole alle colture nei campi. Razlaga: Obratna trditev: zmerni junij je vselej spodbujal rast poljskih pridelkov. Zugno suto e sol infogà, duto el formento xe rovina. Giugno asciutto e infuocato, tutto il frumento è rovinato. Suh in presušeni junij uniči vso pšenico. Spiegazione: Il troppo caldo in questo periodo, senza una goccia di pioggia, compromette tutta la produzione di frumento. Razlaga: Prevelika vročina v tem obdobju, brez kaplje dežja, je usodna za pridelavo žita. Zugno sensa vento, gnente sal ma solo tormento. Giugno senza vento, gnente sale ma solo tormento. Junij brez vetra, nič soli, samo skrbi. Spiegazione: Modo di dire dei piranesi che nel mese di giugno senza vento non avranno una buona produzione di sale. Razlaga: Piranski rek pravi, da junij brez vetra napoveduje slabo žetev soli. Mi son zugno che tajo; tajo l’orzo e la segala, el formento e l’erbaspagna perchè posso più de majo. Io sono giugno che taglio; taglio l’orzo e la segale, il frumento e l’erba medica perché posso più di maggio. Junij sem in žanjem: žanjem ječmen in rž, pšenico in travo, saj boljši sem od maja. Spiegazione: Proverbio che descrive le principali attività che il contadino ha da svolgere nel mese di giugno. Razlaga: Pregovor opisuje glavna kmečka opravila v juniju. Zugno, le sariese xe in pugno. Giugno, le ciliege sono in pugno. Junij, češenj polna pest. 64 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Mese in cui le ciliege sono mature e vengono raccolte per portarle al mercato, ma anche per confezionare marmellate e liquori. Razlaga: Gre za mesec, ko dozorijo češnje. Kmetje jih obirajo, da bi jih odnesli na tržnico in obenem pripravili marmelade in likerje. Se ’l fiorissi in zugno, el melon xe pien de sugo. Se fiorisce in giugno il melone sarà succoso. Če melona junija cveti, bo sočna. Spiegazione: Altro prodotto della campagna istriana. Il melone, che, se fiorisce a giugno sarà certamente ottimo, succoso e con la polpa delicata. Razlaga: Melona, istrski poljski pridelek, bo zanesljivo okusna, sočna in mehka, če cveti v juniju. Aqua de zugno rovina el muliner. Acqua di giugno rovina il mugnaio. Junijski dež mlinarja spravi na kant. Spiegazione: Perché non avrà cosa macinare, mentre gli sarebbe stato più utile avere la pioggia più tardi. Razlaga: Mlinar zaradi obilice dežja ne bo imel kaj mleti, medtem ko bi mu dež kasneje prišel prav. De zugno la falza in pugno, e se no la xe ben, lujo a criar ne vien. A giugno la falce in pugno, per chi non la prende, arriva luglio a sgridarlo. Junija v roke srp: kdor ga ne vzame, ga julij nahruli. Spiegazione: Detto che critica gli scansafatiche che a giugno non hanno ancora falciato il grano. Razlaga: Rek ošteva lenuhe, ki junija še niso poželi žita. E mi son lujo che bati el formento in mezo l’era de matina fin a sera, soto ’l sol che brusa e mi son lujo che bati i mati. Io sono luglio che batte il frumento in mezzo all’aia da sera a mattina sotto il sole cocente, e io sono luglio che batte i matti. Julij sem, ki mlati žito na skednju od jutra do večera na žgočem soncu, jaz pa sem julij, ki mlati norce. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 65 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Filastrocca dei contadini piranesi per sottolineare che a luglio nonostante il sole cocente si deve mietere e battere il frumento. Razlaga: Rimarija piranskih kmetov poudarja, da je navkljub žgočemu soncu potrebno v juliju žeti in mlatiti žito. Co in lujo le formighe le tribia più de ’l usà, neverini bonorivi gavarà l’inverno ingelà. Se in luglio le formiche tribolano più del solito, avremo nevicate precoci e gelate d’inverno. Če mravlje v juliju mrgolijo bolj kot običajno, se obetajo zgodnji snežni meteži in hud zimski mraz. Spiegazione: Se in questo periodo le formiche sono più attive del solito, si prevedono nevicate precoci e gelate invernali. Razlaga: Če so mravlje v tem obdobju bolj živahne kot običajno, je pričakovati zgodnje snežne padavine in hud mraz. De lujo la quaia canta alsano el piè; venì, sfalzè, venì, sfalzè. A luglio la quaglia canta alzando un piede; venite falciate, venite, falciate. Julija prepelica prepeva in ob tem dvigne nogo; pridite žet, pridite žet. Spiegazione: Metafora che avvisa il contadino ad affrettarsi ad andare nei campi a falciare il grano. Razlaga: Prispodoba, ki kmeta opozarja, naj se odpravi na polje žet žito. Lujo un temporal dura poco e no’l fa mal. Luglio un temporale dura poco e non fa male. Julijska nevihta je kratkotrajna in nikogar ne prizadene. Spiegazione: In luglio i temporali hanno poca durata e non provocano eccessivi danni alle colture. Razlaga: V juliju so nevihte kratkotrajne in ne prizadenejo poljščin. No fa tenpesta lujo mio, se no el vin adio. Non fare tempesta luglio mio, se no addio al vino. Ne povzročaj neviht moj dragi julij, sicer zbogom vino. Spiegazione: I contadini temono una tempesta a luglio, quando i grappoli di uva stanno per ingrossarsi. Razlaga: Kmetje se bojijo julijske nevihte, saj takrat dozorevajo grozdi vinske trte. 66 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Se de lujo le ave fa ’l miel in alto, comprarse legna no xe de avanzo. Se a luglio le api fanno il miele, conviene fare la scorta di legna. Če julija čebele delajo med, pripravi si zalogo drv. Spiegazione: Segno premonitore delle api ai contadini istriani. Se fanno il miele a luglio, è meglio procurarsi una provvista di legna. Razlaga: Opozorilo istrskemu kmetu: če čebele julija nabirajo med, si je priporočljivo pripraviti zalogo drv. Chi vol un bel rapujo, lo semini in lujo. Chi vuole avere belle rape, le semini a luglio. Kdor želi veliko repe, naj jo seje v juliju. Spiegazione: Consiglio dei contadini istriani per quelli che seminano le rape. Conviene farlo nel mese di luglio. Razlaga: Nasvet istrskih kmetov vsem, ki sejejo repo. Takšno opravilo je priporočljivo opraviti v juliju. Co lujo bati el gran, el ghe cava a duti la fam. Quando a luglio si batte il grano toglie a tutti la fame. Ko julija mlatimo žito, se glad poslovi. Spiegazione: Periodo dedicato alla battitura del grano per ricavare la farina e quindi togliere la fame a tutta la famiglia. Razlaga: Gre za obdobje, ko se mlati žito za pridobivanje moke. Takrat nihče v družini ni več lačen. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Luogio, se bato al gran, al countadein se jo cavà la fam. Luglio, si batte il grano, il contadino si toglie la fame. Julija mlatimo žito, kmet se končno naje. Spiegazione: Versione del dialetto dignanese con lo stesso significato del modo di dire precedente. Razlaga: Gre za različico v vodnjanskem narečju z enakim sporočilom kot v predhodnjem reku. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 67 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: A loujo se bato ’l gran, de agusto madoura ’l teran. A luglio si batte il grano, ad agosto matura il terrano. Julija mlatimo žito, avgusta dozoreva teran. Spiegazione: Nella versione del dialetto dignanese si sottolinea che a luglio si batte il grano mentre ad agosto inizia a maturare l’uva della qualità terrano. Razlaga: Različica v vodnjanskem narečju poudarja, da v juliju mlatimo žito, v avgustu pa pričenja zoreti vinska trta sorte teran. Oppure / Ali: Massa de corgnal, e talpa de caval porta i granai a casa. Bacchetta di corniolo e zoccoli di cavallo portano il grano a casa. Drenova palica in podkve prinašajo žito v dom. Spiegazione: Questo proverbio ci riporta ai tempi antichi quando con i cavalli sollecitati dalle bacchette di legno di corniolo, si pestavano con gli zoccoli sull’aia le spighe di grano facendone uscire i grani. Razlaga: Pregovor nas ponese v daljno preteklost, ko so žitno klasje na skednju še teptali s konji. Ti so ob priganjanju z drenovimi palicami s svojimi kopiti teptali žitno klasje, da je odstopilo zrnje. Lòujo scunèiso, agùsto indebolèiso, setenbro sepelèiso. Luglio inizia, agosto indebolisce, settembre seppellisce. Julij prične, avgust oslabi, september pokoplje. Spiegazione: Modo di dire del dialetto dignanese per indicare che il gran caldo portava malattie, specialmente tra i bambini. Razlaga: Rek v vodnjanskem narečju opozarja, da velika vročina prinaša bolezni, zlasti med otroke. Quel che lujo e agosto no vol, anca setenbre no pol. Quello che luglio e agosto non vogliono, anche settembre non può. Kar julij in avgust ne želita, tudi september ne zmore. Spiegazione: Riferito al sole e alla sua forza. Razlaga: Pregovor se nanaša na sonce in njegovo moč. 68 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co toniza de lujo a luna nova, la segala in vale, e l’orzo in monte, nè pase, nè vita no trova. Quando tuona di luglio, la segale in valle, l’orzo in monte, non trovano né pace né vita. Ko julija grmi, rž v dolini in ječmen na brežini nimata miru in umreta. Spiegazione: Quando tuona e ci sono i temporali nel mese di luglio, tutto il raccolto va in malora. Razlaga: Ko v juliju grmi in so nevihte, gre ves pridelek po zlu. In lujo, rica la tera, povero el mar. In luglio ricca la terra, povero il mare. V juliju zemlja bogata, morje revno. Spiegazione: Luglio è buono per l’agricoltore ma povero per il pescatore. L’acqua del mare è troppo calda e i pesci cercano zone più fresche lontano dalla costa. Razlaga: Julij je naklonjen poljedelcu, do ribiča pa je skop. Morska voda je namreč pretopla in ribe iščejo hladnejše tokove daleč stran od obale. Le suchete nate fra le Madone, xe senpre le più bone. Le zucchine nate tra le Madonne (tra Carmine e Ferragosto), sono sempre le più buone. Bučke, dozorjene med Marijama (Karmelsko in velikim šmarnom), so vedno najboljše. Spiegazione: Detto che indica il periodo tra le due Madonne il migliore per la raccolta delle zucchine. Razlaga: Pregovor opozarja, da je obdobje med dvema Marijinima praznikoma najboljše za pobiranje bučk. La prima domeniga de agosto: gai, galeti, galoni, minestre e minestroni. La prima domenica di agosto si mangiano galli, galletti, capponi, minestre e minestroni. Prvo nedeljo v avgustu jejmo peteline, petelinčke, kopune, mineštre in enolončnice. Spiegazione: Massima popolare per confermare che la prima domenica di agosto si preparano pranzi sostanziosi con gallina, galletti, capponi, minestre di verdure e minestroni (pasta e fagioli). Razlaga: Ljudski rek potrjuje, da se na prvo nedeljo v avgustu pripravljajo izdatni obroki z mesom kokoši, petelinov in kopunov, kot tudi zelenjavne mineštre in enolončnice (s testeninami in fižolom). Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 69 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Agosto, agosto, moglie mia non ti conosco. Agosto, agosto, moglie mia non ti conosco. Avgust, avgust, ženka ne poznam te več. Spiegazione: Tanto è il lavoro nel mese di agosto, che il contadino rimane nei campi da mattina a sera, e quando ritorna a casa esclama: “agosto, moglie mia non ti conosco”. Razlaga: V avgustu je toliko dela, da kmet ostaja na polju od jutra do večera. Ko se zvečer vrne domov, pa vzklikne: “V avgustu, ženka, ne poznam te več!”. Ma co setenbre e otobre vegnerà, te me conosserà. Quanto arriveranno settembre e ottobre mi riconoscerai. Ko se vrneta september in oktober, me spet boš prepoznal. Spiegazione: Risposta scherzosa e maliziosetta della moglie del contadino che ha recitato il proverbio precedente. Razlaga: Gre za šaljiv in hudomušen odgovor kmetove žene na predhodni pregovor. De agosto valora el carer, da setenbre el boter. Ad agosto lavora il carraio, da settembre il bottaio. Avgusta dela kolar, od septembra dalje sodar. Spiegazione: Modo di dire per illustrare i massimi impegni degli artigiani nei mesi di agosto e settembre. Razlaga: Rek opisuje glavna opravila obrtnikov v avgustu in septembru. Agosto matura, settenbre vendemia. Agosto matura, settembre vendemmia. Avgust zori, september obira. Spiegazione: Detto riferito all’uva che ad agosto matura, ingrossa gli acini del prezioso nettare e a settembre è pronta per la vendemmia. Razlaga: Rek se nanaša na grozdje: v avgustu zori dragoceni sok v napenjajočih se grozdnih jagodah, v septembru pa so grozdi pripravljeni na trgatev. Agosto madurèisso al teran. Ad agosto matura l’uva di terrano. V avgustu zori teranova trta. 70 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto popolare del dialetto dignanese per annunciare la maturazione dell’uva nera con la quale viene fatto il noto vino terrano. Razlaga: Ljudski rek v vodnjanskem narečju naznanja zorenje rdeče sorte, iz katere se prideluje priznano vino teran. Agosto madura el gran e ’l mosto. Ad agosto matura il grano e il mosto. V avgustu zorita žito in mošt. Spiegazione: Nel mese di agosto matura il grano e l’uva inizia a ingrossare gli acini con il prezioso mosto. Razlaga: V avgustu zori žito, grozdne jagode, polne dragocenega soka, pa iz dneva v dan rastejo. Il sole de agosto prepara un bon mosto. Il sole di agosto prepara un buon mosto. Avgustovsko sonce pripravlja dober mošt. Spiegazione: Le giornate soleggiate ad agosto contribuiscono a ingrossare gli acini del mosto. Proverbio dallo stesso significato di quello precedente. Razlaga: Sončni avgustovski dnevi spodbujajo rast groznih jagod, polnih soka. Enako sporočilo kot v predhodnjem pregovoru. Chi va a nudà d’agusto, nun bivo musto. Chi va al mare d’agosto non beve il mosto. Kdor na morje gre avgusta, ta ne pije mošta. Spiegazione: Modo di dire del dialetto rovignese per sottolineare che chi va al mare in agosto trascura i lavori nella vigna e di conseguenza non avrà un buon raccolto. Razlaga: Rek v vodnjanskem narečju poudarja, da tisti, ki gre na morje avgusta, zanemarja dela v vinogradu in zaradi tega ne bo imel zadovoljivega pridelka. Chi che sapa la vigna de agosto, inpinissi la canova de mosto. Chi zappa la vigna ad agosto, riempie la cantina di mosto. Kdor okopava vinograd v avgustu, ta polni klet z moštom. Spiegazione: Uno degli ultimi lavori nella vigna, la zappatura di agosto con la quale si ricopre di terra il fusto della vite per mantenerlo più fresco, contribuirà ad avere una maggiore vendemmia. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 71 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Okopavanje vinograda v avgustu je eno izmed zadnjih opravil pred trgatvijo. Stebla trt takrat pokrijemo z zemljo, da ostanejo bolj sveža in bolje rodijo. Agosto, la prima piova rinfresca ’l bosco. Agosto, la prima pioggia rinfresca il bosco. Avgusta prvi dež osveži gozd. Spiegazione: Anche per i boschi è necessaria una pioggia nel mese di agosto, se non altro per stimolare la crescita dei funghi. Razlaga: Tudi gozdovi potrebujejo dež v avgustu, med ostalim tudi kot spodbudo za rast gob. Oppure / Ali: La piova de agosto la fa fresco ’l bosco. La pioggia di agosto rinfresca il bosco. Avgustovski dež osveži gozd. Spiegazione: Versione in uso tra le genti piranesi con lo stesso significato del detto precedente. Razlaga: Različica pregovora je bila v rabi med prebivalci Pirana in ima enak pomen kot predhodi pregovor. Per agosto bagnà, anema mia, no mai nata la carestìa. Agosto bagnato non ha fatto mai carestia. Mokri avgust ni nikoli povzročil pomanjkanja. Spiegazione: Versetto ritmato per illustrare che una pioggia d’agosto non ha mai provocato carestie. Razlaga: Ritmični verz sporoča, da avgustovski dež še nikoli ni povzročil pomanjkanja. Se de agosto le note no ga stele, el giorno drio piovi a sgionfe vele. Se di agosto la notte non ha stelle, il giorno dopo piove a gonfie vele. Če je avgustovska noč brez zvezd, bo naslednjega dne deževalo brez predaha. Spiegazione: Anche guardando le stelle i nostri avi sapevano prevedere il tempo. In questo caso se ad agosto le notti non presentavano le stelle, allora il giorno dopo pioveva a dirotto. 72 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Naši predniki so znali napovedovati vreme že ob pogledu na zvezdnato nebo. Pregovor pravi, da če na avgustovsko noč ni zvezd, bo naslednjega dne verjetno deževalo. Seco e rosto come i copi de agosto. Secco e caldo come i tetti ad agosto. Suho in vroče kot strehe v avgustu. Spiegazione: Modo di dire per illustrare il gran caldo e l’arsura agostana che scotta come le tegole dei tetti. Razlaga: Izrek pravi, da velika vročina in suša v avgustu žgeta kot razbeljeni strešniki na strehah. Piova de agosto, l’ua fa el mosto. Pioggia di agosto, l’uva fa il mosto. Dež v avgustu, grozdje dela mošt. Spiegazione: Una leggera pioggerellina ad agosto non può che fare bene all’uva che si prepara a contenere il mosto. Razlaga: Lahkotni dež v avgustu blagodejno vpliva na grozdje, saj v jagodah že zori mošt. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Piovo d’agùsto, l’ouva fa ’l musto. Pioggia d’agosto, l’uva fa il mosto. Dež v avgustu, grozdje dela mošt. Spiegazione: Proverbio identico a quello precedente questa volta nella versione dialettale dignanese. Razlaga: Gre za enak pregovor, tokrat v vodnjanski narečni različici. Se piovi de agosto piovi miel e mosto. Se piove ad agosto ci sarà miele e mosto. Če dežuje v avgustu, bo medu in mošta. Spiegazione: Modo di dire per sottolineare che una pioggia ad agosto favorisce la produzione del miele e anche del mosto. Razlaga: Izrek poudarja, da avgustovski naliv spodbuja nastanek medu in mošta. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 73 Proverbi Istriani / Istrski pregovori La piova setenbrina, per l’ua xe una rovina. La pioggia settembrina, per l’uva è la rovina. Septembrski dež je za grozdje poguben. Spiegazione: Contrariamente, a settembre, quando siamo ormai con la vendemmia alle porte, una pioggia manderebbe in rovina il lavoro di tutto un anno. Razlaga: V septembru, ko je trgatev pred vrati, dež ni več dobrodošel, saj uniči delo celotnega leta. Se de setenbre piovi co’ la luna, sarà de fighi una fortuna. Se di settembre piove con la Luna, sarà dei fichi una fortuna. Če septembra bo ob luni lilo, obetamo si fig obilo. Spiegazione: Se per l’uva la pioggia settembrina è dannosa, non lo è invece per i fichi che ingrossano i frutti. Razlaga: Medtem ko septembrski dež škoduje grozdju, je blagodejen za fige, ki z dežjem rastejo. Oppure / Ali: Se de setenbre piovi co’ la luna, sarà de funghi una fortuna. Se a settembre con la Luna nuova piove, ci saranno molti funghi. Če v septembru dežuje ob mladi luni, bo veliko gob. Spiegazione: Modo di dire delle genti piranesi per confermare che una pioggia a settembre con la Luna piena assicura un buon raccolto di funghi. Razlaga: Rek prebivalcev Pirana pravi, da septembrski dež ob mladi luni zagotavlja obilo gob. In setenbre e in agosto, bevi el vin vecio e lasa star el mosto. A settembre e ad agosto bevi il vino vecchio e lascia stare il mosto. V septembru in avgustu pij staro vino, mošt pa pusti. Spiegazione: Modo di dire per indurre il contadino a svuotare le botti per prepararle a contenere il vino novello. Razlaga: Rek spodbuja kmeta k izpraznitvi sodov, da jih bo lahko napolnil z mladim vinom. 74 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori De setenbre l’ua col figo pende. A settembre sia l’uva che il fico pendono. V septembru visi tako grozdje kot fige. Spiegazione: Due tipici prodotti del mese di settembre, della campagna istriana, che sono pronti per essere raccolti. Razlaga: Gre za dva tipična septembrska plodova istrskih polj, ki čakata, da jih odtrgamo. Anguria e meloni, de setenbre no i xe boni. Anguria e meloni a settembre non sono buoni. Lubenice in melone v septembru niso dobre. Spiegazione: Finisce l’estate e con essa finiscono anche i frutti di quella stagione. Infatti, angurie e meloni in questo periodo non sono più buoni. Razlaga: Poletje se izteka in z njo se poslavljajo tudi poletni sadeži. Lubenice in melone v tem obdobju niso več okusne. Finide le angurie, finida l’istà. Finite le angurie, finita l’estate. Konec lubenic, konec poletja. Spiegazione: Quando finiscono le angurie finisce anche l’estate. L’anguria, infatti, è l’ultimo frutto dell’estate, poi arrivano l’uva, le nespole, le mele cotogne, il melograno, le giuggiole, ecc. Razlaga: S koncem sezone lubenic se konča tudi poletje, saj je lubenica zadnji sadež poletja. Za njo dozorijo grozdje, nešplje, kutine, granatna jabolka, žižole itd. A la luna setenbrina, sete lune ghe se inchina. Alla Luna di settembre, sette lune s’inchinano. Septembrski luni še sedem lun se priklanja. Spiegazione: Il tempo che ci sarà con la Luna di settembre perdurerà, dominante, durante le sette lune successive. Razlaga: Vreme, ki bo ob septembrski luni, bo prevladovalo še sedem naslednjih lun. Oppure / Ali: La luna de setenbre, più de le altre splende. La Luna di settembre splende più delle altre. Septembrska luna sije močneje od ostalih. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 75 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Secondo questa massima la Luna di settembre sarebbe più splendente di quella che appare negli altri mesi dell’anno. Un modo di dire in contrasto con quello che abbiamo incontrato all’inizio riguardante la Luna di febbraio. Razlaga: Pregovor pravi, da luna v septembru sveti močneje kot v ostalih mesecih, kar je v nasprotju z rekom, ki smo ga obravnavali v začetku in velja za februarsko luno. Co i primi freschi de setenbre, vien la pisariola. Con i primi freschi di settembre viene la necessità di urinare più spesso. S prvimi septembrskimi osvežitvami nas bolj tišči lulat. Spiegazione: Detto capodistriano secondo il quale con i primi freschi di settembre, quando le persone hanno ancora indumenti estivi, aumenta la necessità di urinare. Razlaga: Koprski rek pravi, da s prvimi septembrskimi osvežitvami, ko so ljudje še vedno odeti v poletna oblačila, narašča potreba po uriniranju. Se piove a setenbre, se sta a bagno fino a dicembre. Se piove a settembre si rimane bagnati fino a dicembre. Če dežuje septembra, bomo mokri do decembra. Spiegazione: Una pioggia nel mese di settembre potrebbe portare un tempo umido e piovoso fino a dicembre. Razlaga: Dež v septembru lahko prinese vlažno in deževno vreme vse do decembra. La piova de setenbre, per el teren xe oro, per la vida velen. La pioggia di settembre, per il terreno è oro, per la vite è veleno. Septembrski dež je za tla zlato, za trte strup. Spiegazione: La terra secca ha bisogno di acqua, non però la vigna che si prepara all’imminente vendemmia. Razlaga: Suha zemlja potrebuje vodo, kar pa ne velja za vinograd, ki se pripravlja na skorajšnjo trgatev. Oppure / Ali: La piova setenbrina per l’ua xe una rovina. La pioggia settembrina è una rovina per l’uva. Septembrski dež je za grozdje poguba. 76 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra versione con lo stesso significato del detto precedente. Razlaga: Še ena različica predhodnjega reka. Setenbre seco e caldo, otobre fredo e bagnà. Settembre secco e caldo, ottobre freddo e bagnato. Suh in vroč september, mrzel in moker oktober. Spiegazione: Se settembre è secco e caldo allora probabilmente avremo un ottobre freddo e bagnato. Razlaga: Če je september suh in vroč, bo najbrž hladen in moker oktober. L’aria de setenbre per i ovi la ga la febre. L’aria di settembre per le uova ha la febbre. Septembrski zrak jajcem povzroča vročino. Spiegazione: Secondo questa massima popolare se settembre è troppo secco e caldo non nascono buone uova. Razlaga: Ljudski rek pravi, da v presuhem in vročem septembru kokoši ne nesejo dobrih jajc. Setenbre o seca le fonti o porta via i ponti. Settembre, o secca le fonti o porta via i ponti. September izvire suši ali mostove odnaša. Spiegazione: Le condizioni diverse a settembre. Se non c’è pioggia si seccano le fonti. Se piove è capace addirittura di rompere i ponti. Razlaga: Gre za opis spremenljivih razmer v septembru. Če ni padavin, se izviri osušijo, če dežuje, pa močni nalivi lahko odnašajo mostove. Setenbre amico, apre mandole e fico. Settembre amico, apre le mandorle e il fico. September prijatelj, razpira mandeljne in fige. Spiegazione: Settembre è un mese amico del contadino e dopo l’uva regala anche le mandorle e i fichi. Razlaga: September je kmetov prijatelj, saj po grozdju postreže tudi z mandeljni in figami. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 77 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Le mosche de otobre, no morsega più. Le mosche di ottobre non pungono più. Oktobrske muhe ne pikajo več. Spiegazione: È la stagione nella quale perdono la loro forza, la loro agilità, e cadono morte. Razlaga: Gre za letni čas, ko muhe izgubijo svojo moč in gibčnost ter mrtve omagajo. De otobre se xe in cantina de sera e de matina. A ottobre si è in cantina da sera a mattina. V oktobru smo v kleti od večera do jutra. Spiegazione: Conclusa la vendemmia il contadino intensifica il suo lavoro in cantina dove c’è da controllare la fermentazione del mosto. Razlaga: Po zaključeni trgatvi se kmet posveti delu v kleti, kjer nadzira vrenje mošta. Oppure / Ali: Otobre, vin e cantina, de sera a matina. Ottobre vino e cantina da sera a mattina. Oktobra vino in klet, od večera do jutra. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente con l’aggiunta della parola vino come a stabilire il prodotto principale per il quale il contadino è tutto il giorno in cantina. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnjem pregovoru, tokrat z dodano besedo “vino”, ki je tudi glavni pridelek, zaradi katerega kmet preživi ves dan v kleti. Otobre, al vèn ne le doghe. Ottobre il vino nelle doghe. Oktobra vino v dogah. Spiegazione: Proverbio in dialetto dignanese per definire che a ottobre il vino è già nella botte (nelle doghe). Razlaga: Pregovor v vodnjanskem narečju pravi, da je oktobra vino že v dogah (v sodih). 78 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori De otobre un bel oveto xe più dolse de un confeto. Di ottobre un ovetto è più dolce di un confetto. V oktobru je jajček slajši od konfeta. Spiegazione: Un bell’ovetto bevuto crudo alla mattina dà più forza ed è migliore di un confetto, troppo dolce. Razlaga: Slastno jajce, ki ga zjutraj zaužijemo surovega, nam daje moč in je boljše od presladkega konfeta. Otobre boi ’l mosto in tei tinassi, ’l campagnol se la ridi soto i mustaci. Ottobre fermenta il mosto nei tini e il contadino ride sotto i baffi. V oktobru v sodih vre mošt, kmet pa se pod brki smeje. Spiegazione: Il mosto sta fermentando per trasformarsi in vino e il contadino, che sta tutto il giorno in cantina a controllare che tutto sia a posto, ride sotto i baffi contento del proprio prodotto. Razlaga: Mošt vre, da bi se spremenil v vino, kmet, ki dan preživi v kleti in spremlja, ali vse poteka po načrtih, pa se smeji pod brki, zadovoljen s svojim pridelkom. De otobre el vin fa alegria, se ’l se bevi in conpagnia. A ottobre il vino fa allegria se lo si beve in compagnia. V oktobru je vino v veselje, če ga piješ v družbi. Spiegazione: Spesso le giornate trascorse in cantina sono allegre perché ogni tanto qualche vicino o qualche amico si ferma per bere un bicchiere e fare quattro chiacchiere in compagnia. Razlaga: Dnevi v kleti so pogosto veseli, saj se tu občasno ustavi na kozarčku sosed ali prijatelj in steče klepet v veseli družbi. Otobre e marso, per matio, i se someia come pare e fio. Ottobre e marzo si assomigliano come padre e figlio. Oktober in marec sta si podobna kot oče in sin. Spiegazione: Ottobre è un mese bizzarro, come il mese di marzo, perciò si usava dire che si assomigliano come padre e figlio. Razlaga: Oktober je muhast kot marec, od tod tudi izvira pregovor, da sta si podobna kot oče in sin. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 79 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: Con dodise giorni bei, otobre e marso i xe fradei. Con dodici giorni di bel tempo ottobre e marzo sono come fratelli. Z dvanajstimi dnevi lepega vremena sta oktober in marec kot brata. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente. Questa volta invece di padre e figlio, vengono paragonati a due fratelli. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru. Tokrat ju namesto z očetom in sinom primerjajo z bratoma. La canocia novenbrina, la xe meio de una galina. La canocchia di novembre, è meglio di una gallina. Kanoči so v novembru boljši od kokoši. Spiegazione: Nel mese di novembre sono migliori da mangiare le canocchie (mollusco) che la gallina. Razlaga: V novembru gredo bolj v slast raki kanoči kot pa kokoši. Se in novenbre le foie casca de bonora, l’instà che vien sarà duta un’aurora. Se in novembre le foglie cadono precocemente, l’estate sarà tutta un’aurora. Če novembra listje prezgodaj odpada, bo poletje kot jutranja zora. Spiegazione: La caduta precoce delle foglie in novembre annuncia un andamento felice dell’estate. Razlaga: Prezgodnje odpadanje listja v novembru napoveduje lep potek poletja. La neve de novenbre fa ben per le somense. La neve di novembre fa bene per le sementi. Novembrski sneg semenom dobro de. Spiegazione: La neve che cade a novembre è molto utile per le sementi che sono già state interrate. Razlaga: Sneg, ki zapade novembra, je zelo koristen za posevke pod zemljo. De novenbre co le foje casca cavei e voje. A novembre con le foglie cadono capelli e voglie. V novembru z listi odpadajo lasje in želje. 80 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: A novembre non cadono solamente le foglie, ma anche i capelli sono più delicati e cadono più del solito. Razlaga: V novembru ne odpada le listje, tudi lasje so šibkejši in pogosteje odpadajo kot sicer. Chi no ara i campi de novembre, se pentirà in lujo e setenbre. Chi non ara i campi a novembre si pentirà in luglio e settembre. Kdor polj ne zorje v novembru, temu žal bo v juliju in septembru. Spiegazione: È il periodo delle arature dei campi per prepararli alla semina del grano e delle altre piante foraggere. Razlaga: Gre za obdobje, ko je potrebno preorati polja in jih pripraviti za sejanje pšenice in ostalih rastlin za krmo. Novenbre bagnà, ’sai erba sui prà. Novembre bagnato, molta erba sui prati. Moker november, veliko trave na travnikih. Spiegazione: La pioggia novembrina è sempre benefica e fa crescere l’erba sui prati che il contadino poi taglierà e porterà nel fienile per l’inverno. Razlaga: Novembrski dež je vedno blagodejen. Na travnikih spodbuja rast trave, ki jo bo kmet kasneje pokosil in odnesel na senik za zimo. Se piovi sai in novenbre, xe tenpesta in disenbre. Se piove assai in novembre, c’è tempesta in dicembre. Če novembra močno dežuje, bo decembra nevihta. Spiegazione: Altra previsione popolare riguardante il tempo. Una pioggia costante nel mese di novembre annuncia tempeste per dicembre. Razlaga: Še ena ljudska vremenska napoved, ki pravi, da neprekinjeno deževje v novembru napoveduje nevihte v decembru. De novenbre e de disenbre, el videl xe bon senpre. Di novembre e di dicembre, il vitello è sempre buono. Novembra in decembra gre teliček vedno v slast. Spiegazione: Sono due mesi considerati adatti per mangiare la carne di vitello appena macellata. Razlaga: November in december sta najbolj primerna za uživanje mesa pravkar zaklanega teleta. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 81 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Disenbre ciol e no rende. Dicembre prende e non rende. December le jemlje in nič ne daje. Spiegazione: Dicembre è un mese spoglio. Nei campi non c’è niente da raccogliere per cui si usava dire che dicembre prende e non da niente. Razlaga: December je siromašen mesec. Na poljih ni kaj obirati, od tod tudi rek, da december le jemlje in nič ne da. Davanti el te giazza, de drio el te sculazza. Davanti ti ghiaccia e di dietro ti sculaccia. Spredaj te ledi, zadaj po riti tepe. Spiegazione: Massima popolare riferita al tempo di dicembre che è gelido da ghiacciarti la faccia e ventoso da sculacciarti il sedere. Razlaga: Ljudski izrek opisuje decembrsko vreme: ledeno je, da ti zmrzuje obraz in vetrovno, da te kar tepe po zadnji plati. La neve disenbrina tre lune se strassina. La neve dicembrina tre lune si trascina. Decembrski sneg se vleče še tri lune. Spiegazione: Secondo questo modo di dire la neve che cade nel mese di dicembre si trascina per tre mesi. Razlaga: Pregovor pravi, da se bo sneg, ki je zapadel decembra, ohranil še tri mesece. Disenbre variabile e bel, inverno putel. Dicembre variabile e bello, inverno bambino. Spremenljiv in lep december, zima še v povojih. Spiegazione: Si intende che se a dicembre il tempo sarà bello allora l’inverno, e il freddo, dovrà appena venire. Razlaga: Pregovor opozarja, da če je decembrsko vreme še vedno lepo, prava zima in mraz šele prihajata. Disenbre pe’ l’ultimo de l’ano se fa la soma de le spese e de ’l vadagno. Dicembre, per l’ultimo dell’anno si fanno le somme delle spese e del guadagno. Na zadnji dan decembra naredimo obračun stroškov in zaslužka. 82 Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Alla fine dell’anno di solito si fanno i conti, si tirano le somme tra quello che si è speso e quello che si è guadagnato. Razlaga: Ob koncu leta običajno naredimo obračun in ocenimo, koliko smo zapravili in koliko zaslužili. Proverbi relativi ai mesi dell’anno / Pregovori o mesecih v letu 83 PROVERBI RELATIVI AI SANTI Gli istriani sono da sempre un popolo molto cattolico. Lo rivelano anche i proverbi tra i quali ci sono moltissimi legati ai Santi. Il calendario dei Santi era consultato giornalmente per tutti i lavori, sia nei campi sia in casa, o in cantina o nelle stalle, o per le grandi feste. Inoltre ai Santi erano legate anche le situazioni del tempo, comunque molto importanti per i lavori nei campi. Vediamo quindi questa ricca messe di proverbi inerenti ai Santi del calendario. PREGOVORI S SVETNIKI Istrani so bili od nekdaj zelo predani katoliki. To potrjujejo tudi številni pregovori, ki se sklicujejo na svetnike. Cerkveni koledar z imeni svetnikov je služil kot vsakodnevno vodilo za opravila, ki jih je potrebno opraviti na polju, doma, v kleti ali hlevu. Obenem je opozarjal na velike praznike. S svetniki so bile povezane tudi vremenske razmere, ki so bile izjemnega pomena za delo na polju. V nadaljevanju si tako oglejmo bogat nabor pregovorov, ki se navezujejo na svetnike. La Pifaneja, doute le feste la porta via. L’Epifania, tutte le feste si porta via. Gospodovo razglašenje s seboj odnese vse praznike. Spiegazione: Modo di dire nella versione del dialetto dignanese per indicare che con il giorno dell’Epifania finiscono tutte le feste del calendario. Razlaga: Izrek v vodnjanskem narečju opozarja, da se s praznikom Gospodovega razglašenja končajo vsi prazniki. Sant’Antonio abà (17 gennaio), ciò la sapa e va a sapà. Sant’Antonio Abate, prendi la zappa e va a zappare. Na svetega Antona opata dan (17. januarja) vzemi motiko in pojdi kopat. Spiegazione: Gennaio, oltre a essere il mese delle semine, è anche il mese delle zappature, per cui si iniziava con la giornata di Sant’Antonio Abate. Razlaga: Januar ni le mesec setve, temveč tudi mesec okopavanja, ki se prične na dan svetega Antona opata. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 85 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Sant’Antonio de la barba bianca, se no piovi, la neve no manca. Sant’Antonio dalla barba bianca, se non piove, la neve non manca. Sveti Anton z brado belo, če ni dežja, bo snega obilo. Spiegazione: Sant’Antonio è raffigurato con la barba bianca, è un segno che gennaio porta la neve. Razlaga: Svetega Antona upodabljajo z belo brado, ki je znak, da januar prinaša sneg. San’Antonio gran fredura, San Lorenso, gran calura, l’un e l’altro poco dura. Sant’Antonio grande freddo, San Lorenzo grande caldo; tutti e due durano poco. Na svetega Antona velik mraz, na svetega Lovrenca velika vročina, a oba sta kratkotrajna. Spiegazione: Si pongono uno contro l’altro gennaio e agosto per il massimo freddo e per il massimo caldo. Razlaga: Pregovor primerja januar in avgust, in sicer najhujši mraz in največjo vročino. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: San Vincenso gran fredoura, San Lorenso gran caldoura, l’oun e l’altro poco dura. San Vincenzo gran freddo, San Lorenzo gran caldo, l’uno e l’altro durano poco. Na svetega Vincencija velik mraz, na svetega Lovrenca velika vročina, a oba sta kratkotrajna. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente con la sostituzione di San Vincenzo al posto di Sant’Antonio. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, le da se sveti Anton nadomesti s svetim Vincencijem. San Bastian cu la viula in man. San Sebastiano con la viola in mano. Sveti Boštjan z vijolico v roki. Spiegazione: Detto rovignese molto antico, antecedente alla riforma gregoriana che spostò le festività del Santo dal 30 al 20 gennaio, visto che il 20 gennaio è ancora troppo presto perché tale timido fiore faccia capolino. Razlaga: Gre za zelo star rek iz Rovinja. Izhaja še iz časov pred cerkveno (gregorijansko) reformo, po kateri se je dan svetega Boštjana prenesel iz 30. na 20. januar. 20. januarja je namreč še prezgodaj za cvetenje vijolic. 86 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Bastian (20 gennaio), co’ la viola in man; se nol vien co’ la viola el vien co’ la tremariola. San Sebastiano, con la viola in mano; se non viene con la viola, viene con la tremarella. Sveti Boštjan (20. januar) z vijolico v roki; če ne prinese vijolice, prinese drgetanje. Spiegazione: Se gennaio è relativamente caldo e soleggiato, allora per il giorno di San Sebastiano si avranno già le prime violette (non tutti gli anni comunque), altrimenti verrà con un gran freddo. Razlaga: Če je januar dokaj topel in sončen, bomo na dan svetega Boštjana nabirali prve vijolice (kar ne velja za vsako leto). V obratnem primeru sveti Boštjan prinese hud mraz. San Bastian dei: va a lavurà puorco. San Sebastiano dice: vai a lavorare maiale. Sveti Boštjan pravi: loti se kolin. Spiegazione: Detto della tradizione popolare rovignese. Razlaga: Gre za ljudski rek iz Rovinja. San Bastian, co la bora in man. San Sebastiano con la bora in mano. Sveti Boštjan z burjo v roki. Spiegazione: Arriva San Sebastiano che porta la bora. Secondo le credenze degli istriani il giorno che si festeggia questo Santo coincide con l’arrivo della bora. Razlaga: Prihaja sveti Boštjan, ki prinaša burjo. Po prepričanju Istranov naj bi dan, ko obeležujemo god svetega Boštjana, sovpadal s prihodom burje. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: San Bastian cu la bora in man. San Sebastiano con la bora in mano. Sveti Boštjan z burjo v roki. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente, solamente nella versione dialettale rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v rovinjski narečni različici. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 87 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Santa Agnesa (21 gennaio), el sol per ogni ciesa. Sant’Agnese, il sole in tutte le chiese. Na sveto Nežo (21. januarja) je sonce v vsaki cerkvi. Spiegazione: Un tempo soleggiato a gennaio fa entrare il sole anche dai grandi finestroni delle chiese. Razlaga: Ob sončnem januarskem vremenu sonce vstopa v cerkve skozi visoka okna. Sant’Agnesa, co’ la viola in ciesa. Sant’Agnese, con la viola in chiesa. Na sveto Nežo z vijolicami v cerkev. Spiegazione: Parimenti a San Sebastiano, anche per Sant’Agnese, che cade il giorno dopo, si porteranno le violette in chiesa. Razlaga: Podobno kot ob svetem Boštjanu se na dan svete Neže, ki nastopi dan kasneje, nosijo v cerkev vijolice. Da li calenbre nu ma incòuro, basta ca Paulo nu viegno a scouro. Delle calende non me ne curo, basta che il giorno di San Paolo non venga scuro. Za kalende mar mi ni, da se le na svetega Pavla dan ne stemni. Spiegazione: Nella tradizione popolare rovignese si recitava questo proverbio accioché per quel giorno non venisse il brutto tempo. Razlaga: Po ljudskem izročilu iz Rovinja so pregovor izrekali z željo, da bi bilo na dan svetega Pavla lepo vreme. La Madona Candelora (2 febbraio), se la vien con fredo e bora de l’inverno semo fora, se la vien con piova e vento, de l’inverno semo drento. La Madonna Candelora, se viene con freddo e bora, dall’inverno siamo fuori, se viene con pioggia e vento, dall’inverno siamo dentro. Če s svečnico (2. februarja) prideta mraz in burja, zima je za nami; če z njo prideta dež in veter, smo še v polni zimi. Spiegazione: Filastrocca recitata ai bambini per illustrare il cambiamento del tempo previsto nel giorno della Madonna Candelora. Razlaga: Rimarijo so pripovedovali otrokom, da bi pojasnili spremembo vremena na dan Jezusovega darovanja (svečnice). 88 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: La Madona Candelora, la va drento, la ven fora; se la ven cun serenà de l’inverno semo là; se la ven cun piova e bora, de l’inverno semo fora. La Madonna Candelora, va dentro, va fuori; se viene con il sereno, dall’inverno siamo lì; se viene con pioggia e bora, dall’inverno siamo fuori. Svečnica v zimo vstopa ali iz nje izstopa; če nastopi na jasen dan, se zima še ne poslovi, če prineseta jo dež in burja, pa se zima poslovi. Spiegazione: Versione quasi identica alla prima in uso invece tra le genti piranesi. Razlaga: Skorajda enaka različica kot v predhodnem pregovoru, tokrat z izvorom iz Pirana. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: La Madona Candelora, sa la ven con sul e bora de l’inverno i sugnein fora, se la ven con piova e vento, de l’inverno sugnein drento. La Madonna Candelora, se viene con sole e bora dell’inverno siamo fuori, se viene con pioggia e vento, dell’inverno siamo dentro. Če svečnica pride s soncem in burjo, zima je za nami; če prineseta jo dež in veter, je zima še med nami. Spiegazione: Stesso significato delle versioni precedenti, questa volta nel dialetto dignanese secondo la tradizione locale. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnih verzijah, tokrat po ljudskem izročilu iz Vodnjana in v vodnjanskem narečju. La Candelora ciara, la marina scura; naviga mariner, e no gaver paura. La Candelora chiara, il mare scuro, naviga marinaio e non aver paura. Če svečnica je jasna, morje pa temno, pluj mornar le strumno. Spiegazione: Situazione del tempo che permette al marinaio di navigare senza paura. In uso a Pirano. Razlaga: Gre za opis vremenskih razmer, ki omogočajo mornarju brezskrbno plovbo. Pregovor uporabljajo Pirančani. San Biaso (3 febbraio), el fredo taja el naso. San Biagio, il freddo taglia il naso. Sveti Blaž (3. februar), nos nam reže mraz. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 89 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Per San Biagio c’è un gran freddo che addirittura taglia il naso. Proverbio proveniente da Capodistria. Razlaga: Na dan svetega Blaža je tako hud mraz, da kar reže nos. Pregovor izhaja iz Kopra. San Biaso rompo al jaso col majo, Santa Fusca con la ruca. San Biagio rompe il ghiaccio con il maglio, Santa Fosca con la rocca. Sveti Blaž s kladvom razbija led, sveta Foška ga razbija s preslico. Spiegazione: Versione in dialetto dignanese per indicare le condizioni climatiche di febbraio. Razlaga: Različica pregovora v vodnjanskem narečju nakazuje na vremenske razmere v februarju. San Biaso, va adasio. San Biagio, va adagio. Sveti Blaž, le počas’. Spiegazione: Modo di dire in uso a Pirano per indicare la necessità di non svestirsi troppo presto dei panni grossi in quanto le polmoniti sono in agguato. Razlaga: Gre za ustaljeno frazo Pirančanov, s katero so opozarjali, naj ne odvržemo prehitro težkih oblačil, saj tako izpostavimo pljuča. San Biaso de neve, ano bon; San Biaso de sol, ano poco bon. San Biagio di neve, anno buono; San Biagio di sole, anno poco buono. Sveti Blaž v snegu, dobro leto; sveti Blaž v soncu, nič kaj dobro leto. Spiegazione: Se il giorno di San Biagio c’è la neve si avrà un anno buono, diversamente se ci sarà il sole, allora si prospetta un anno poco buono. Razlaga: Če je na dan svetega Blaža sneg, je pred nami dobro leto, če pa na ta dan sije sonce, se ne obeta dobro leto. Santa Fosca (13 febbraio) se la trova el giasso, la lo rompi con la roca, se no la lo trova, la lo fà. Santa Fosca, se trova il ghiaccio lo spezza con la rocca, se non lo trova, allora lo fa. Če sveta Foška (13. februar) led dobi, s preslico ga zdrobi; če leda ne dobi, ga naredi. Spiegazione: È un pronostico per il tempo che di solito arriva il 13 di febbraio, giorno dedicato a Santa Fosca. 90 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za vremensko napoved, ki se običajno uresniči 13. februarja, ko goduje sveta Foška. Per San Valentin (14 febbraio), cavite la calsa e pichila sul spin. Per San Valentino levati la calza e appendila sulle spine. Na svetega Valentina (14. februarja) si sezuj nogavico in jo obesi na robido. Spiegazione: Per San Valentino si può iniziare a liberarsi dei panni grossi, occorre avere prudenza, però. Razlaga: Na dan svetega Valentina lahko začnemo odlagati težka oblačila, vendar še vedno previdno in postopoma. Per San Valentin, l’aria de primavera xe vissin. Per San Valentino l’aria di primavera è vicina. Na svetega Valentina je pomladni zrak blizu. Spiegazione: Modo di dire delle genti piranesi per annunciare l’imminente arrivo della primavera. Razlaga: Gre za izrek Pirančanov, s katerim so naznanjali skorajšnji prihod pomladi. San Valentin, o piova o borin. San Valentino, o pioggia o borino. Sveti Valentin, dež ali burin. Spiegazione: Previsioni del tempo per San Valentino quando quasi sempre piove. Se non piove allora soffia di sicuro la bora. Razlaga: Gre za vremensko napoved za dan svetega Valentina, ko skorajda vedno dežuje ali pa zagotovo piha burja. San Matia (24 febbraio), el vol giasso per la via. San Matteo, vuole ghiaccio per le strade. Sveti Matija (24. februar) želi ledene ceste. Spiegazione: San Matteo è stato designato come l’annunciatore delle giornate fredde e ghiacciate. Razlaga: Sveti Matija je veljal za znanilca hladnih in ledenih dni. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 91 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: San Matia, s’el trova el giasso, el lo porta via. San Matteo, se trova il ghiaccio lo porta via. Če sveti Matija najde led, ga s seboj vzame. Spiegazione: Significato diametralmente opposto al primo. In questo caso San Matteo fa sparire le ultime giornate di freddo. Razlaga: Nasproten pomen kot v predhodnem pregovoru. Tokrat sveti Matija odžene zadnje hladne dni. Per San Casimiro (4 marzo), el vento xe un sospiro. Per San Casimiro il vento è un sospiro. Na svetega Kazimirja (4. marca) je veter kot sapica. Spiegazione: Il vento che soffia in questo giorno dedicato al Santo Casimiro è come una brezza. Razlaga: Veter, ki piha na dan svetega Kazimirja, je kot lahka sapica. San Gregorio papa (12 marzo), le rondole passa l’aqua. San Gregorio Papa, le rondini passano l’acqua. Na Gregorjevo (12. marca) lastovke prečkajo vodo. Spiegazione: San Gregorio annuncia l’arrivo delle rondini che ritornano dai paesi caldi (passano l’acqua ovvero passano l’oceano) nelle contrade istriane. Razlaga: Gregorjevo naznanja prihod lastovk, ki se vračajo iz toplih krajev (ter ob tem preletavajo vodo oziroma prečkajo oceane) in spet prihajajo v Istro. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: San Gregorio papa, li rundule pasa l’aqua. San Gregorio Papa, le rondini attraversano il mare. Na Gregorjevo lastovke prečkajo morje. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente questa volta nella versione dialettale rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v rovinjskem narečju. 92 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Giusepe (19 marzo) ghe porta la pelissa a so mare. San Giuseppe porta la pelliccia a sua madre. Sveti Jožef (19. marec) materi prinaša kožuh. Spiegazione: Le giornate più brutte di marzo arrivano nei giorni attorno al 19, giorno di San Giuseppe, per cui a Capodistria si usava dire che San Giuseppe avrebbe portato la pelliccia a sua madre. Razlaga: Najhladnejši dnevi v marcu so večinoma okrog 19. dneva v mesecu, ko praznujemo god svetega Jožefa. Prav zato so v Kopru govorili, da naj bi sveti Jožef takrat prinašal kožuh svoji materi. Bona anada ven, se per San Bepi fa seren. Sarà una buona annata se per San Giuseppe sarà sereno. Dobra letina se obeta, če je na svetega Jožefa jasno. Spiegazione: Contrariamente invece sarà una buona annata se per il giorno di San Giuseppe ci sarà il sereno. Razlaga: Obratna napoved: če je na svetega Jožefa jasno, bo letina dobra. San Giusepe el ga la barba bianca. San Giuseppe ha la barba bianca. Sveti Jožef ima belo brado. Spiegazione: Comunque sia a San Giuseppe sono ancora possibili nevicate per cui può anche avere la barba bianca. Razlaga: Na dan svetega Jožefa so še vedno možne snežne padavine, zato ima svetnik lahko tudi belo brado. Per San Giusepe, l’inverno scorla la barba. Per San Giuseppe l’inverno si libera della barba. Na svetega Jožefa zima odvrže brado. Spiegazione: L’inverno è oramai agli sgoccioli e anche San Giuseppe cerca di liberarsi dalla barba bianca (la neve). Razlaga: Zima se počasi poslavlja in tudi sveti Jožef poskuša odvreči belo brado (t.j. poskuša se posloviti od snega). Da San Giusepe, l’angusiel move le bieche. Da San Giuseppe, l’aguglia muove le pezze. Po svetem Jožefu morska igla vijuga. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 93 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: In questo periodo dell’anno l’aguglia arriva nelle acque istriane per deporvi le uova. Razlaga: V tem delu leta priplava v istrske vode morska igla, da bi odložila svoja jajčeca. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: San Giuziepe, l’anguziel movo el bieche. San Giuseppe l’aguglia muove le pezze. Na svetega Jožefa morska igla vijuga. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione del dialetto rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v narečju iz Rovinja. Per San Giusepe, sposo de Maria, chi incalma i fruti, no li buta via. Per San Giuseppe sposo di Maria, chi incalma gli alberi da frutto, non li butta via. Kdor cepi sadno drevje na dan svetega Jožefa, Marijinega moža, ta ga ne zavrže. Spiegazione: In marzo riprendono sempre più frenetiche le attività nei campi. Uno dei lavori importanti è anche quello degli incalmi sugli alberi da frutto. Razlaga: Z mesecem marcem postajajo dela na polju vse pogostejša. Eno izmed pomembnih opravil je tudi cepljenje sadnega drevja. Per San Benvenuto (22 marzo), el ga cesà de duto. Per San Benvenuto il vento ha cessato del tutto. Na svetega Benvenuta (22. marca) veter povsem preneha. Spiegazione: Modo di dire ritmato riferito al vento che per questa data, che coincide con la giornata dedicata a San Benvenuto, cessa la sua attività. Razlaga: Ritmična ustaljena fraza pravi, da na dan svetega Benvenuta veter preneha pihati. Per Pasqua de Resuresion, se magna l’ovo per divosion. Per Pasqua alla Resurrezione si mangia l’uovo per devozione. Na veliko noč pobožno jemo pirhe. Spiegazione: Usanza molto sentita dalla gente istriana e in voga ancora oggi. Per Pasqua si mangia l’uovo cotto benedetto dal parroco. 94 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Velikonočno uživanje pirhov, ki jih je blagoslovil duhovnik, je med Istrani še danes, tako kot nekoč, zelo razširjen običaj. Voja o no voja Pasqua ven co la sò foja. Voglia o non voglia Pasqua viene con la sua foglia. Hočeš ali ne, velika noč pride s svojim listjem. Spiegazione: Detto della tradizione popolare dignanese per indicare l’attività per il periodo pasquale. Razlaga: Ljudski rek iz Vodnjana naznanja dela v velikonočnem času. Sa no piou su la palma, a piou sui vuvi. Se non piove per la domenica delle Palme, pioverà sulle uova. Če ne dežuje na cvetno nedeljo, bo deževalo na pirhe. Spiegazione: Massima popolare dignanese per indicare il tempo che ci sarà per la domenica delle Palme. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana napoveduje vreme na cvetno nedeljo. L’aqua dei vuvi de Pasqua fa zi vì le buganse. L’acqua delle uova di Pasqua fanno sparire i geloni. Voda velikonočnih pirhov zdravi ozebline. Spiegazione: Modo di dire dei contadini dignanesi per indicare che l’acqua nella quale sono state cotte le uova di Pasqua fanno bene come impacchi per curare i geloni. Razlaga: Vodnjanski kmetje so z rekom opozarjali, da obkladki iz vode, v kateri so se kuhali velikonočni pirhi, zdravijo ozebline. San Vinsenso (5 aprile), se ’l xe ciaro, assai gran per el granaro. San Vincenzo, se è sereno, porta molto grano nel granaio. Če je na svetega Vincencija (5. aprila) jasno, bo kašča polna žita. Spiegazione: Il tempo sereno nel giorno di San Vincenzo induce il contadino a pronosticare molto grano. Razlaga: Jasno vreme na dan svetega Vincencija obeta kmetu obilo žita. San Giorgio (23 aprile), vien sul caval verde. San Giorgio arriva sul cavallo verde. Sveti Jurij (23. april) prijezdi na zelenem konju. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 95 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: San Giorgio a cavallo porta il verde in tutte le campagne. La natura si risveglia e riprende il ciclo vegetativo. Razlaga: Sveti Jurij prijezdi na konju in s seboj pripelje ozelenitev. Narava se prebuja in začenja svoj razvojni cikel. La più bela setimana per semenà, xe quela de San Marco (25 aprile). La più bella settimana per seminare è quella di San Marco. Najlepši teden za setev je ob dnevu svetega Marka (25. aprila). Spiegazione: Dai contadini istriani il giorno di San Marco era il più indicato per iniziare le semine. Razlaga: Za istrske kmete je bil dan svetega Marka najbolj primeren za začetek setve. Per San Marco (25 aprile), la vida buta l’arco. Per San Marco la vite fa i tralci. Na svetega Marka (25. aprila) trta požene mladice. Spiegazione: In questo periodo cresce il tralcio della vite che i contadini istriani legano ad arco. Razlaga: V tem obdobju na trtah poženejo mladice, ki jih istrski kmetje vežejo h kolom. Co San Marco qua regnava, se pranzava e se zenava; coi Franzesi, bona gente, pranzo sì, ma zena gnente; co la casa de Lorena, no se pranza e no se zena. Quando San Marco qua regnava, si pranzava e si cenava; con i francesi, buona gente, pranzo sì, ma cena niente; con la casa di Lorena (Austria), non si pranza e non si cena. Ko tu je kraljeval sveti Marko, imeli smo kosilo in večerjo; s Francozi, dobrimi ljudmi, kosilo je bilo, večerje nič; pod gospodo iz Lorene (pod Avstrijci) pa nič kosila, nič večerje. Spiegazione: Filastrocca della tradizione popolare istriana per prendersi gioco del periodo della dominazione francese e in seguito di quella austriaca. Razlaga: Rimarija iz istrskega ljudskega izročila na šaljiv način obračunava s časom, ko so bili naši kraji podrejeni francoski in kasneje avstrijski prevladi. Se piovi per Santa Cruz (3 maggio), adio fighi fior. Se piove per Santa Croce addio ai fiori di fico. Če dežuje na svetega Križa dan (3. maja), zbogom figovi cvetovi. 96 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare dei contadini capodistriani per indicare il pericolo di una pioggia nel giorno di Santa Croce per la raccolta dei fichi. Razlaga: Rek koprskih kmetov, ki opozarja na hude posledice, ki jih ima dež na pridelek fig. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Sa piou de Santa Cruz, adeio feighe in fiur. Se piove per Santa Croce, addio fichi in fiore. Če dežuje na svetega Križa dan, zbogom figovi cvetovi. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione dialettale dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanski narečni različici. Santa Cruz de majo, chei no fa marenda cajo. Santa Croce di maggio, chi non fa merenda cade. Na sveti Križ v maju se tisti, ki ne malica, zgrudi. Spiegazione: Detto popolare della tradizione dignanese per indicare la necessità di fare merenda per dare vigore al corpo. Razlaga: Ljudski rek iz vodnjanskega izročila pravi, da je v tem času potrebno malicati in s tem krepiti telo. Per San Urban (25 maggio), ogni formento se fa pan. Per Sant’Urbano ogni frumento diventa pane. Na svetega Urbana (25. maja) iz vsake pšenice nastane kruh. Spiegazione: Secondo la tradizione dei contadini istriani dal 25 maggio il grano matura e ingrossa le spighe. Razlaga: Po istrskem ljudskem izročilu od 25. maja dalje žito zori in njegovo klasje se začenja širiti. Se piovi per San Filipo (26 maggio), el povaro no ga bisogno del rico. Se piove per San Filippo il povero non ha bisogno del ricco. Če na svetega Filipa (26. maja) dežuje, siromak ne potrebuje bogataša. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 97 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Buona la pioggia del 26 maggio per le messi, così il contadino non ha bisogno di chiedere crediti in quanto avrà un buon raccolto. Razlaga: Dež ob 26. maju je blagodejen za poganjke. Kmetu zato ni potrebno prositi za posojilo, saj si lahko obeta dobro letino. Per San Filipo Neri (26 maggio), scominsia la fortuna per i useleri. Per San Filippo Neri inizia la fortuna degli uccellatori. Ko goduje Filip Neri (26. maja), nastopi sreča za lovce na ptice. Spiegazione: Inizia il periodo di caccia ai volatili con gli uccellatori che appostano le reti e le trappole con il vischio. Razlaga: Začenja se obdobje lovljenja ptic, ko lovci nastavljajo mreže in pasti iz omele. Per San Bernardin (29 maggio) fiorisse pan, ojo e vin. Per San Bernardino fiorisce pane, olio e vino. Na svetega Bernarda (29. maja) cvetijo kruh, olje in vino. Spiegazione: Per San Bernardino fiorisce il grano, l’olivo e la vite, i tre principali prodotti della terra istriana. Razlaga: Ko goduje sveti Bernard, cvetijo žito, oljka in trta, ki so trije glavni prideljki istrske zemlje. Per el Cuor de Gesù (1 giugno), el caldo se drissa in sù; per San’Antonio del gilio (13 giugno), el caldo cressi, caro filio; per San Vito (15 giugno), no ti pol starghe drio; per San Giovanni (24 giugno), del caldo siga anche le rane. Per il Cuore di Gesù, il caldo si rizza all’insù; per Sant’Antonio del Giglio, il caldo cresce, caro figlio; per San Vito, non gli puoi stare dietro; per San Giovanni, per il gran caldo gridano anche le rane. Na praznik srca Jezusovega (1. junija) se vročina začenja dvigati, na dan Antona Padovanskega (13. junija) še narašča, sin moj, na svetega Vida (15. junija) je več ne dohajaš, na svetega Janeza Krstnika (24. junija) pa od vročine kričijo že žabe. Spiegazione: Filastrocca per paragonare la crescita del caldo nel mese di giugno secondo i giorni dedicati ai Santi. Razlaga: Rimarija ponazarja naraščanje vročine v mesecu juniju z naštevanjem svetnikov, ki si sledijo v tem mesecu. 98 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori La piova de San Quirein (4 giugno), porta pan e vin. La pioggia per San Quirino, porta pane e vino. Dež na dan svetega Kvirina (4. junija) prinese kruha in vina. Spiegazione: Periodo favorevole per il grano e la vite, quando giunge la pioggia nel giorno dedicato a San Quirino. Razlaga: Dež na dan svetega Kvirina blagodejno vpliva na žito in trte. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Piova de San Chirein, porta pam, ojo e vein. La pioggia per San Quirino porta pane, olio e vino. Dež na dan svetega Kvirina prinese kruha, olja in vina. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente con la midifica dell’aggiunta dell’olio, una delle principali qualità dell’agro dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat z dodanim oljem, saj je pridelava oljčnega olja ena izmed glavnih dejavnosti vodnjanskega kmeta. A San Barnabà (11 giugno), la falce al prà. A San Barnaba, la falce va al prato. Na svetega Barnaba (11. junija) se kosa odpravi na travnik. Spiegazione: Per quanto riguarda i lavori nei campi, in attesa della mietitura del grano il contadino falcia l’erba dei prati per riempire il fienile. Razlaga: V pričakovanju žetve žita kmetje kosijo travo na travnikih, da bi napolnili senik. San Barnabè, chei un samanadi li vaghi a vadè. San Barnaba, chi ha seminato vada a vedere l’esito. Na svetega Barnaba dan naj si pogleda pridelek, kdor je sejal. Spiegazione: Proverbio caratteristico dei contadini rovignesi che incitano a seguire l’esito della semina effettuata nel giorno di San Barnaba. Razlaga: Tipični pregovor rovinjskih kmetov spodbuja, naj si na dan svetega Barnaba vsak pogleda uspešnost svojih posevkov. De San Bernabè, a la sègala se ghe taia el piè. A San Barnaba alla segale si taglia il piede. Na svetega Barnaba dan se rži odreže nogo. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 99 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Per San Barnaba si miete la segale, altro foraggio importante come mangime per gli animali. Razlaga: Na dan svetega Barnaba se žanje rž, ki je pomembna krma za živali. San Barnabè li sarieze un el bibè. San Barnaba, la ciliegia ha il verme. Na svetega Barnaba ima češnja črva. Spiegazione: Secondo la tradizione rovignese la ciliegia ha il verme per San Barnaba e non come in tutte le altre contrade dell’Istria per il giorno di San Vito. Razlaga: Po ljudskem izročilu iz Rovinja ima češnja črva na dan svetega Barnaba in ne na dan svetega Vida, kar velja za ostala področja v Istri. Per San Barnabà, l’ua la vien el fior el va. Per San Barnaba, l’uva viene e il fiore se ne va. Na svetega Barnaba dan pride grozdje, cvet gre stran. Spiegazione: Modo di dire per illustrare che sui tralci della vite il fiore si trasforma in uva. Razlaga: Izrek pravi, da se na ta dan mladice na cvetoči trti spremenijo v grozdje. Se piovi per San Barnabà l’ua bianca se ne va. Se piove per San Barnaba, si rovina l’uva bianca. Če na svetega Barnaba dežuje, bo belo grozdje uničeno. Spiegazione: Il contadino teme la pioggia dell’11 giugno che rovinerebbe l’uva bianca, molto più delicata di quella rossa. Razlaga: Kmet se 11. junija boji dežja, saj bi ta uničil belo grozdje, ki je veliko bolj občutljivo od rdečega. Oppure / Ali: Co piovi el zorno de San Barnabà, no gaveremo ua. Se piove il giorno di San Barnaba, non avremo uva. Če dežuje na svetega Barnaba, ne bomo imeli grozdja. Spiegazione: Variazione del detto precedente, riguardante indistintamente sia l’uva bianca che quella rossa. Razlaga: Še ena različica predhodnega reka, ki se nanaša tako na belo kot rdeče grozdje. 100 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Barnabà, el vermo ghe xe entrà. San Barnaba, il verme è entrato. Sveti Barnaba, vstopil je črv. Spiegazione: Detto riferito alle ciliege che in questo periodo sono già troppo mature e all’interno hanno il verme. Razlaga: Rek se nanaša na češnje, ki so v tem obdobju že prezrele in so v notranjosti črvive. Per San Vito (15 giugno) le sarese ga el marito. Per San Vito le ciliegie hanno il marito. Na svetega Vida (15. junija) imajo češnje moža. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente con la variante che la ciliegia ha il marito (verme). Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat z različico, da ima češnja moža (črva). Per San Vito el merlo ga becà moglie e marito. Per San Vito il merlo ha beccato moglie e marito. Na svetega Vida je kos okljuval ženo in moža. Spiegazione: Riferito alla ciliegia che a San Vito ha il verme (marito), e quindi il merlo ne guadagna. Razlaga: Rek se nanaša na češnjo, ki je ob svetem Vidu črviva. Kos ima s kljuvanjem takšne češnje dvojno korist. Se piove per Sav Vio, al vin corighe drio. Se piove per San Vito, dimentica il vino. Če na svetega Vida dežuje, pozabi na vino. Spiegazione: Anche se cade nella giornata di San Vito la pioggia può compromettere il raccolto dell’uva. Razlaga: Tudi padavine na dan svetega Vida so lahko usodne in uničijo pridelek grozdja. San Vito, mandeme un bon marito; San Modesto, mandemelo presto. San Vito, mandami un buon marito; San Modesto mandamelo presto. Sveti Vid, pošlji mi dobrega moža; sveti Modest, pošlji ga kmalu. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 101 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Preghiera delle giovani donzelle in età da marito acciocché riescano presto ad accasarsi. Razlaga: Molitev mladenk, godnih za možitev, ki se želijo čim prej poročiti in ustvariti dom. Variante rovignese / Različica iz Rovinja: San Veìn mandime oun bon marèin; San Modesto, mandimalo priesto; Santa Crisènsia, s’el zè cativo, c’abia pasiènsa. San Vito mandami un buon marito, San Modesto, mandamelo presto, Santa Crescenza, se è cattivo che abbia pazienza. Sveti Vid, pošlji mi dobrega moža, sveti Modest, pošlji ga kmalu, sveta Krešencija, če je hudoben, naj bo potrpežljiv. Spiegazione: Versione modificata e ampliata della tradizione popolare rovignese, della richiesta delle giovani donzelle in cerca di marito. Razlaga: Gre za nekoliko spremenjeno in razširjeno rovinjsko različico priprošnje mladenk, ki si izbirajo moža. Per San Zuane batisà (24 giugno), ogni agnel xe za castrà. Per San Giovanni Battista, ogni agnello è già castrato. Na Janeza Krstnika (24. junija) je vsako jagnje skopljeno. Spiegazione: Periodo di castratura degli agnelli scelti e rimasti dopo la macellazione di quelli da latte per la vendita. Razlaga: Gre za obdobje, ko se skopijo izbrana jagnjeta, ki so ostala po zakolu jagenjčkov, namenjenih za prodajo. Se la vizilia de San Zuan ’l sol tramonta ciaro, xe bona istade pe ’l salinaro; se ’l va in saca, duta l’istade vento e aqua. Se alla vigilia di San Giovanni il sole tramonta chiaro, sarà una buona estate per il salinaro, se va in sacco si avrà vento e pioggia per tutta l’estate. Če je na vigilijo svetega Janeza jasen sončni zahod, bo to poletje uspešno za solinarja, če pa je sončni zahod oblačen, bo poletje vetrovno in deževno. Spiegazione: Modo di dire proprio dei salinai di Pirano e Sicciole per indicare le condizioni migliori per la raccolta del sale durante il periodo estivo. Razlaga: Ustaljena fraza je bila v rabi med piranskimi in sečoveljskimi solinarji, ko so opisovali najboljše razmere za žetev soli v poletnem času. 102 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Da San Zuane chi sì e chi nò, da San Piero duti chi ne jò. Per San Giovanni chi ne ha, per San Pietro tutti quanti. Na svetega Janeza nekateri da, drugi ne, na svetega Petra prav vsi. Spiegazione: Massima riferita alla mietitura. Per San Giovanni c’è chi miete e chi non miete, ma per San Pietro, tutti devono mietere. Razlaga: Izrek se nanaša na žetev: na svetega Janeza nekateri žanjejo, drugi spet ne, za svetega Petra pa morajo žeti vsi. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: De San Zuane, taja ’l gran chei no, cheim sì, a San Pijro douti a vajei. Per San Giovanni tagliano il grano qualcuno sì e qualcuno no, per San Pietro lo tagliano tutti. Na svetega Janeza nekateri žanjeno, drugi ne, na svetega Petra pa žanjejo vsi. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. San Zuane brusa, San Piero taja. San Giovanni brucia, San Pietro taglia. Sveti Janez žge, sveti Peter reže. Spiegazione: Per San Giovanni il sole brucia, per San Pietro il contadino suda mentre miete il grano. Razlaga: Na svetega Janeza sonce žge, na svetega Petra pa se kmet znoji, ko žanje pšenico. San Zuane Batista, Apostolo Evangelista, protetor de le vedovele, paron de le donzele, vù che semenè par douti, semenè anca par mi, che diman savarò, chi sarà mio marì. San Giovanni Battista, Apostolo Evangelista, protettore delle vedovelle, patrono delle fanciulle, voi che seminate per tutti, seminate anche per me, che domani saprò chi sarà mio marito. Sveti Janez Krstnik, apostol evangelist, zaščitnik vdov, patron mladenk, vi, ki sejete za vse, zasejte še zame, da jutri izvem, kdo bo postal moj mož. Spiegazione: Filastrocca cantata dalle giovani donne, in attesa di maritarsi, con la quale si rivolgevano a San Giovanni per avere un buon marito. Di solito si cantava alla vigilia dei tradizionali fuochi. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 103 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Rimarija je bila razširjena med dekleti, godnimi za možitev. Z njo so se obračale na svetega Janeza Krstnika s priprošnjo, da bi izbrale dobrega moža. Rimarijo se je običajno deklamiralo na predvečer tradicionalnih kresov. San Piiro deizi senpro al viro. San Pietro (29 giugno) dice sempre il vero. Sveti Peter (29. junij) pove vselej, kar je res. Spiegazione: Massima popolare del dialetto rovignese che sta a indicare che San Pietro dice sempre la verità. Razlaga: Ljudski izrek v rovinjskem narečju pravi, da sveti Peter vedno pove resnico. Per San Dorligo (4 luglio) se mola la pele al figo. Per San Dorligo si sbuccia il fico. Na svetega Urha (4. julija) se lupi figa. Spiegazione: Detto capodistriano per indicare che per quel Santo è già tempo di raccogliere e mangiare i fichi. Razlaga: Koprski rek opozarja, da je ob svetem Urhu pravi čas za obiranje in uživanje fig. Lujo per San Dorligo le menole fa ’l figo. Luglio, per San Dorligo le menole fanno il fico. Julija, ob svetem Urhu, girice odstopijo mesto figam. Spiegazione: Nella giornata di San Dorligo le menole (che non sono più tanto buone) fanno posto al fico. Razlaga: Na dan svetega Urha girice (ki niso več tako okusne) odstopijo mesto figam. San Benedeto (11 luglio), le rondole soto ’l teto. San Benedetto, le rondini sotto il tetto. Na svetega Benedikta (11. julija) so lastovke pod streho. Spiegazione: Per San Benedetto le rondini si sono già accomodate nei nidi costruiti sotto i tetti delle case. Razlaga: Na svetega Benedikta lastovke že prebivajo v svojih gnezdih, ki so jih postavile pod strehami hiš. 104 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Benedeto, la coverta zo del leto. San Benedetto, la coperta giù dal letto. Ob svetem Benediktu naj gre odeja iz postelje. Spiegazione: Le giornate si fanno più calde ed è tempo di togliere le grosse coperte imbottite dal letto. Razlaga: Dnevi postajajo toplejši in čas je, da s postelje odstranimo težke in puhaste odeje. Se la Madona del Carmine trova bagnà, la lassa bagnà; se la trova suto, la lassa suto. Se la Madonna del Carmine trova bagnato, lascerà bagnato, se trova asciutto, lascerà asciutto. Če Karmelska Mati Božja naleti na mokroto, bo mokroto pustila, če naleti na suhoto, bo suhoto pustila. Spiegazione: Non porta mutamenti nel bagnato o nell’asciutto la giornata del 16 luglio dedicata alla Madonna del Carmine. Razlaga: 16. julij, posvečen Karmelski Materi Božji, ne prinaša vremenskih sprememb: če je vreme suho, ostaja suho, če pa mokro, ostaja mokro. San Marcòra (12 luglio) le menole va in malora. Santa Ermagora le menole vanno in malora. Za svetega Mohora (12. julija) so girice zanič. Spiegazione: Siamo oramai alla fine di luglio e le menole non sono più apprezzate come prima. La loro carne è troppo dura e insipida. Razlaga: Smo že ob koncu julija in girice niso več tako zelo cenjene. Njihovo meso je preveč trdo in brez okusa. Sant’Ileja, chi fivi ca nu piovo? La gierba ’nde se sica, li pigure ’nde moro. Sant’Elia che fate che non piove? L’erba si secca e le pecore muoiono. Sveti Elij, le kaj počnete, da ne dežuje? Trava vene in ovce ginejo. Spiegazione: Nella tradizione popolare istriana a Sant’Elia veniva attribuita la facoltà di far piovere. Razlaga: Po istrskem ljudskem izročilu naj bi sveti Elij znal priklicati dež. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 105 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Santa Maria Madalena (22 luglio), la menola volta la schena. Santa Maria Maddalena, la menola mostra la schiena. Na sveto Magdaleno (22. julija) girica pokaže hrbet. Spiegazione: In questo periodo le menole non sono molto buone, la loro carne e asciutta e troppo secca. Razlaga: V tem obdobju girice niso ravno dobre: imajo le malo mesa, ki je presuho. Per Santa Madalena la nosela xe piena, el figo ben maduro, el gran bondante e duro, il grapo svilupà, e ’l vin xe sicurà. Per Santa Maddalena la nocciola è piena, il fico è maturo, il grano è abbondante e duro, il grappolo è ben sviluppato e il vino è assicurato. Na sveto Magdaleno je leska obložena, figa je že zrela, pšenice je v izobilju in je zrela, grozdi so obilni in vino je zagotovljeno. Spiegazione: Modo di dire per illustrare la situazione delle colture nel giorno di Santa Maddalena. Razlaga: Reklo opisuje razmere na področju poljskih pridelkov na dan svete Magdalene. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Santa Mandalena, la nuziela piena. Santa Maddalena, la nocciola è matura. Sveta Magdalena, leska je obložena. Spiegazione: Modifica accorciata del detto precedente tipico della tradizione popolare rovignese. Razlaga: Krajša različica predhodnega reka iz rovinjskega ljudskega izročila. Vuojo cantà na biela urasione, li parte de Mareìa Mandalena. Quando su pare gira per mureìre,el ga lassiato oun biel castielo d’uoro, oun biel castielo d’uoro e anca d’arzento. Mareìa Mandalena in nel castielo, la vido el bon Gizoù che loui passava; de la verguogna la se teìra indrento. El bon Simon ghe deize: “Chi zì quila? “Mareìa Mandalena pecatreise”. E la se meto a pianzi e lagremare, de lagreme la fiva ouna funtana, per lavaghe i piè a nostro Signore. La nu truva ne manto ne tuvaja, par sugarghe li piedi al nostro Signoure, cu li bionde drisse la li sughiva. “Mei vojo fa ouna granda pinitensia”. Chi pinitensia voustu Mandalena? Int’ouna scoùra gruota mei andareja. Nè puorte 106 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori nè finiestre che nun seìa. Duve ti durmiravi, o Mandalena? Soùn quila nouda tiera i durmireìa. Cuossa di mangereja, o Mandalena? De quila crouda gierba i mangiareìa. Cuossa di bevareja, o Mandalena? Oun può de aqua salsa i bevareja. Fineita zì l’urasion di Mandalena, int’ouna scoura gruota la stansiava. Voglio cantare una bella orazione, che parla di Maria Maddalena. Quando suo padre stava per morire, le lasciò un bel castello d’oro, un bel castello d’oro e anche d’argento. Maria Maddalena nel castello vede il buon Gesù passare; di vergogna si tira indietro. Il buon Signore le dice: chi è quella? “Maria Maddalena peccatrice”. E lei si mette a piangere e lacrimare, di lacrima faceva una fontana, per lavare i piedi a nostro Signore. Non trova né manto né tovaglia, per asciugare i piedi al nostro Signore. Con le bionde trecce lei li asciugava. Io voglio fare una grande penitenza. “Che penitenza vuoi fare Maddalena?” In una grotta oscura io andrei. Che non abbia né porte né finestre. Dove dormiresti? Su quella nuda terra io dormirei. Cosa mangeresti, o Maddalena? Di quell’erba cruda io mangerei. Cosa berresti, o Maddalena? Un po’ d’acqua salsa io berrei. Finita l’orazione di Maddalena in una grotta oscura lei dimorava. Naj vam zapojem lepo priliko o Mariji Magdaleni. Ko je njen oče umiral, ji je zapustil lep zlati grad, lep zlati in tudi srebrni grad. Maria Magdalena je iz gradu videla, kako gre mimo Jezus. Od sramote se je potuhnila. Dobri gospod pa vpraša, kdo je ta žena. “To je Marija Magdalena, grešnica”. Marija Magdalena ob tem bruhne v solze in jok in iz solza naredi izvir, s katerim umije noge našemu Gospodu. Ne najde ogrinjala ali prta, s katerim bi obrisala noge našemu Gospodu, zato jih obriše s svojimi svetlimi kitami. “Želim se globoko pokesati”. “Kako se želiš pokesati?” “Odšla bi v temno jamo brez oken in vrat”. “Kje bi spala?” “Na golih tleh bi spala”. “Le kaj bi jedla, Magdalena?” “Surovo travo bi jedla”. “Le kaj bi pila, Magdalena?” “Malo slane vode bi pila”. Po končani priliki je Magdalena zaživela v temni jami. Spiegazione: Filastrocca cantata dalle genti rovignesi in onore di Maria Maddalena. Razlaga: Rimarija, ki so jo Rovinjčani deklamirali v čast Mariji Magdaleni. La setemana de la Mandalena nu se và par le piantade, parchè l’oua se sica. La settimana della Maddalena non si va nella vigna perché l’uva si secca. V tednu svete Magdalene ne odhajaj v vinograd, sicer se osuši grozdje. Spiegazione: Massima popolare propria dei contadini dignanesi, superstiziosi nell’effettuare dei lavori il giorno dedicato a Santa Maddalena. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana vraževerno odsvetuje dela v vinogradu na dan svete Magdalene. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 107 Proverbi Istriani / Istrski pregovori La setemana de la Mandalena nu se meto al verghèin in tera. La settimana della Maddalena non si mette l’aratro in terra. V tednu, ko goduje sveta Magdalena, ne dajaj pluga v zemljo. Spiegazione: Altro proverbio dei contadini dignanesi che conferma la superstizione a non lavorare la terra il giorno di Santa Maddalena. Razlaga: Še en pregovor vodnjanskih kmetov potrjuje vraževerno prepričanje, da se na dan svete Magdalene ne sme obdelovati zemlje. Da San Giacomo (25 luglio) a Santa Ana (26 luglio), el formenton fa la pana. Da San Giacomo a Sant’Anna il granoturco fa la pannocchia. Med svetim Jakobom (25. julijem) in sveto Ano (26. julijem) koruza naredi storž. Spiegazione: In questi giorni che si susseguono nel calendario, il granoturco fa la pannocchia che viene raccolta e cucinata. Nelle contrade istriane in questi giorni si vedevano sempre le donne con delle ceste in vimini vendere le “pane cote” agli angoli delle vie. Razlaga: Ob omenjenih dnevih, ki si sledijo po koledarju, koruza razvije storž, ki ga kmetje obirajo in kuhajo. Po Istri je bilo v tem obdobju vedno v navadi srečevati ženske, ki so na vogalih ulic v pletenih košarah ponujale “pečeno koruzo”. San Giacomo dei meloni, chi no ga la britola, xe mincioni. San Giacomo dei meloni, chi non ha il coltello a serramanico è un gran minchione. Ob svetem Jakobu, ko zorijo melone, je velik bedak, kdor nima pipca. Spiegazione: Erano prese in giro le persone che si recavano nei campi senza un coltello a serramanico per cogliere e assaporare i prelibati meloni. Razlaga: Ljudje so se norčevali iz vsakogar, ki se je odpravil na polje brez pipca in ni mogel pobirati in uživati slastnih melon. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: San Giacomo dei Maloni, chei nu uò breitula ze mincioni. San Giacomo dei meloni chi non ha un coltello è un minchione. Ob svetem Jakobu, ko zorijo melone, je velik bedak, kdor nima noža. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente nel dialetto rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v rovinjskem narečju. 108 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Giacomo dei meloni, San Luca de le nespole, San Martin de inbriagoni. San Giacomo dei meloni, San Luca delle nespole, San Martino degli ubriaconi. Ob svetem Jakobu melone, ob svetem Luki nešplje, ob svetem Martinu pijanci. Spiegazione: Tre Santi importanti per tre importanti prodotti della campagna istriana; il melone, le nespole e l’uva. Razlaga: Trije pomembni svetniki za tri pomembne istrske poljske pridelke: melono, nešplje in grozdje. Se piovi per Santa Ana (26 luglio) l’aqua diventa mana. Se piove per Sant’Anna, l’acqua diventa una manna. Če dežuje na sveto Ano (26. julija), se voda spremeni v mano. Spiegazione: Una pioggia in questo giorno è una manna per l’agricoltura. Luglio, infatti, di solito è molto asciutto. Razlaga: Dež v tem obdobju je za poljedelce prava mana, saj je julij poznan kot zelo suh mesec. Per Santa Ana entra l’anema ne la castagna. Per Sant’Anna entra l’anima nella castagna. Na sveto Ano v kostanj vstopi duša. Spiegazione: La castagna sviluppa la sua parte nutritiva (intesa come anima) all’interno del riccio. Razlaga: Gre za obdobje, ko kostanj razvije svojo sredico (v tem primeru pojmovano kot dušo) znotraj ježice. Per Santa Ana, el formenton fa la pana. Per Sant’Anna il granoturco fa la pannocchia. Na sveto Ano koruza razvije storž. Spiegazione: Modo di dire simile a quello segnalato più sopra nel quale Sant’Anna è affiancata a San Giacomo. Razlaga: Gre za podobno reklo, kot smo ga že zasledili, kjer namesto svetega Jakoba nastopa sveta Ana. Per San Pantalion (27 luglio), tenpo brontolon. Per San Pantaleone, tempo brontolone. Na svetega Pantaleona (27. julija) je vreme godrnjavo. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 109 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Per San Pantaleone il tempo brontola e annuncia burrasche che poi non si rivelano di grande intensità. Razlaga: Ob svetem Pantaleonu je vreme zoprno: napoveduje hude nevihte, ki se kasneje izkažejo le za manjše nalive. Per San Donato (7 agosto) l’inverno xe nato. Per San Donato, l’inverno è nato. Na svetega Donata (7. avgusta) se rodi zima. Spiegazione: Previsione alquanto azzardata nell’asserire che già il 7 agosto nasce l’inverno. Razlaga: Nekoliko predrzna napoved, ki pravi, da se s 7. avgustom začenja zima. San Dunà, el tenpo lu uò cujonà. San Donato il tempo lo ha fregato. Sveti Donat, vreme mu je obrnilo hrbet. Spiegazione: Nella tradizione popolare rovignese sembra che il 7 agosto segni un brusco cambiamento delle condizioni metereologiche. Razlaga: Po ljudskem izročilu iz Rovinja naj bi se 7. avgusta vreme nenadoma izrazito spremenilo. Se la vien per San Donà, el formenton xe comodà. Se viene (la pioggia) per San Donato, il granoturco è accomodato. Če pride (dež) na svetega Donata, je koruza že pod streho. Spiegazione: La pioggia nel giorno di San Donato rinfresca l’aria, ma non danneggia il granoturco che è già “accomodato” nei solai. Razlaga: Dež ob svetem Donatu osveži zrak, ne škoduje pa koruzi, ki je že varno spravljena na kašči. Per San Lorenso (10 agosto) la vien a tenpo; per la Madona (15 agosto) la xe ancora bona; per San Bartolomìo (24 agosto), petitela sul de drio. Per San Lorenzo viene a tempo (la pioggia); per la Madonna è ancora utile, per San Bartolomeo mettitela nel di dietro. Na svetega Lovrenca (10. avgusta) pride (dež) občasno, ob Marijinem vnebovzetju (15. avgusta) je še koristen, po svetem Bartolomeju (24. avgusta) pa si ga lahko nekam vtakneš. 110 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Stando ai desideri dei contadini la pioggia dovrebbe cadere entro la metà del mese, poi è superflua. Razlaga: Kmetje si želijo, da bi največ dežja padlo v prvi polovici meseca, kasneje ni več tako pomemben. Co piovi el dì de la Sensa, molta paja e poca semensa. Quando piove il giorno dell’Ascensione, molta paglia e poca semenza. Ko dežuje na dan vnebovzetja, bo veliko sena in malo plodov. Spiegazione: Vento e pioggia nel giorno dell’Ascensione fa sì che il contadino abbia seminato invano. Razlaga: Če sta na Marijino vnebovzetje veter in dež, je kmet sejal zaman. Co piovi el giorno de la Sensa, per quaranta zorni no semo sensa. Se piove il giorno dell’Ascensione, per quaranta giorni non siamo senza. Če dežuje na dan vnebovzetja, bo dež še štirideset dni. Spiegazione: Detto simile a quello precedente con il fatto che se piove in quel giorno dovrebbe piovere costantemente per altri trentanove giorni. Razlaga: Gre za podoben rek, kot je predhodnji in opozarja, da če dežuje na ta dan, bo deževalo še naslednjih štirideset dni. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Sa piou al dei de la Sensa, par quaranta dei no resta sensa. Se piove il giorno dell’Ascensione, per quaranta giorni non siamo senza. Če dežuje na dan vnebovzetja, ne bomo brez dežja še štirideset dni. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente questa volta nella versione dialettale dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. Se piovi per la Sensa, gnanca per Pentecoste e Corpusdomini no se xe sensa. Se piove per l’Ascensione, neanche nei giorni di Pentecoste e Corpus Domini siamo senza. Če dežuje ob vnebovzetju, ne bomo brez dežja še do binkošti in praznika svetega rešnjega telesa. Spiegazione: Secondo i nostri vecchi sono le conseguenze di una pioggia prevista nel giorno dell’Ascensione. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 111 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Po izročilu naših prednikov naj bi dež na dan Marijinega vnebovzetja naznanjal daljše deževno obdobje. Per la festa de la Sensa, chi lingua no magna, resta sensa. Per la festa dell’Ascensione, chi non mangia la lingua essiccata, resta senza. Kdor na praznik vnebovzetja ne je posušenega jezika, ta ostane brez njega. Spiegazione: Usanza istriana di mangiare la lingua del maiale, cucinata nella minestra, per quel giorno. Razlaga: Rek se navezuje na istrski običaj, po katerem se je na ta dan v mineštri kuhalo tudi posušen svinjski jezik. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Per la Sensa bègna magnà la laèngua se se vol sezùlà inseina dulur de lonbo. Per l’Ascensione bisogna mangiare la lingua se si vuole mietere senza dolori di schiena. Kdor želi žeti brez bolečin v križu, naj na dan vnebovzetja uživa jezik. Spiegazione: Proverbio della tradizione contadina dignanese simile al precedente, ma con l’aggiunta della Spiegazione. Razlaga: Pregovor izvira iz ljudskega izročila vodnjanskih kmetov. Podoben je predhodnemu, vendar dodaja še obrazložitev. Se piovi per San Roco (16 agosto), la piova ga spetà tropo. Se piove per San Rocco, la pioggia ha aspettato troppo. Če dežuje na svetega Roka (16. avgusta), je dež predolgo čakal. Spiegazione: Se cade la pioggia il giorno dopo Ferragosto, per i contadini istriani ha piovuto invano. Razlaga: Če dežuje šele po prazniku Marijinega vnebovzetja, je za istrskega kmeta to žal prepozno. San Vincenso (21 agosto) gran frescura, San Lorenso (10 agosto) gran calura, l’uno e l’altro poco dura. San Vincenzo, grande fresco, San Lorenzo grande caldo, uno e l’altro durano poco. Na svetega Vincenca (21. avgusta) velika osvežitev, na svetega Lovrenca (10. avgusta) huda vročina, oboje kratkotrajno. 112 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Confronto della situazione climatica nei giorni dedicati ai due Santi, stabilita dopo anni e anni di studi. Razlaga: Primerjava med vremenskimi razmerami ob dnevih obeh svetnikov je rezultat dolgoletnega preučevanja. San Bartolomìo (24 agosto), ciapa la brenta e sera il calìo. San Bartolomeo, prendi la brenta e chiudi la paratia. Sveti Jernej (24. avgusta), vzemi brento in zapahni pregrado. Spiegazione: Detto piranese rivolto ai salinai invitati per quel giorno a interrompere i lavori nelle saline e ad andare a vendemmiare. Razlaga: Piranski rek je namenjen solinarjem in pravi, da je na ta dan potrebno prekiniti delo v solinah in se odpraviti na trgatev v vinograd. Oppure / Ali: San Bartolomìo, ciote la sapa e sera ’l calio. San Bartolomeo prendi la zappa e chiudi la paratia. Sveti Jernej, vzemi motiko in zapahni pregrado. Spiegazione: Versione modificata nel tempo rispetto alla prima ma comunque il significato non cambia. Razlaga: Gre za nekoliko drugačno različico kot v predhodnem pregovoru, smisel pa ostaja nespremenjen. Se la ven da Sabìn Bartulumejo, nu ze altro ca la mizaricuordia d’Idejo. Se viene (la pioggia) per San Bartolomeo, non c’è che da sperare nella misericordia di Dio. Če pride (dež) na sveteja Jerneja, nas lahko reši le Božje usmiljenje. Spiegazione: Detto caratteristico del dialetto rovignese per indicare la pericolosità per il raccolto del brutto tempo nel giorno di San Bartolomeo. Razlaga: Tipičen pregovor v vodnjanskem narečju opozarja na nevarne posledice, ki jih ima za letino slabo vreme ob svetem Jerneju. San Bartolomìo le rondole va con Dio. San Bartolomeo le rondini vanno con Dio. Sveti Jernej, lastovke gredo zbogom. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 113 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Il giorno di San Bartolomeo era indicato come il giorno dell’inizio della migrazione delle rondini. Razlaga: Sveti Jernej je veljal za dan, ko se začnejo lastovke seliti v tople kraje. San Egidio (1 settembre) te dirà, che color che ’l mese gavarà. Sant’Egidio ti dirà di che colore sarà il mese. Sveti Egidij (1. septembra) ti bo povedal, kakšne barve bo mesec. Spiegazione: Sant’Egidio pronosticherà e annuncerà al contadino di che umore sarà il mese di settembre. Razlaga: Sveti Egidij bo napovedal kmetu, kakšno vreme si lahko obeta v septembru. Per Santa Crose (14 settembre), pan e nose. Per Santa Croce, pane e noci. Ob prazniku povišanja svetega Križa (14. septembra) kruh in orehi. Spiegazione: Uno dei pasti semplici dei contadini quando si recavano nei campi era anche solamente un pezzo di pane con quattro noci. Razlaga: Eden izmed najbolj skromnih kmetovih obrokov med delom na poljih je bil tudi le kos kruha in pest orehov. Se piovi el zorno de Santa Crose (14 settembre), no gavemo le nose. Se piove il giorno di Santa Croce, non avremo le noci. Če na dan svetega Križa (14. septembra) dežuje, ne bomo imeli orehov. Spiegazione: Non era gradita una pioggia per il giorno di Santa Croce in quanto rischiava di far perdere il raccolto delle noci. Razlaga: Dež na dan svetega Križa ni bil dobrodošel, saj je lahko ogrozil pridelek orehov. Santa Crose sbusa le nose. Santa Croce buca le noci. Sveti Križ luknja orehe. Spiegazione: Detto popolare per indicare che la pioggia che cade in questo giorno è dannosa perché rischia di bucare e rovinare le noci. Razlaga: Ljudski rek pravi, da je dež na ta dan škodljiv, saj utegne preluknjati in uničiti orehe. 114 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per Sant’Eufemia (16 settembre), le rondole parti. Per Sant’Eufemia le rondini partono. Na sveto Evfemijo (16. septembra) se lastovke odpravijo na pot. Spiegazione: Sentendo la fine del periodo caldo le rondini partono per migrare nei paesi più caldi. Razlaga: Lastovke so začutile konec vročega obdobja in se odpravljajo na pot v tople kraje. Per Sant’Eufemia scominsia la vendemia. Per Sant’Eufemia, inizia la vendemmia. Na sveto Evfemijo začni s trgatvijo. Spiegazione: Un tempo era in uso iniziare a vendemmiare il 16 settembre, giorno di Sant’Eufemia. Razlaga: Nekoč je bilo v navadi, da se s trgatvijo začne 16. septembra, na dan svete Evfemije. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Per Santa Femia, scoumeinsia la vendema. Per Sant’Eufemia inizia la vendemmia. Na sveto Evfemijo začni trgatev. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente con la variante nel dialetto dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. Per San Matio (21 settembre), le nose se cori drio. Per San Matteo le noci si corrono dietro. Na svetega Mateja (21. septembra) se orehi lovijo. Spiegazione: Detto capodistriano per indicare che le noci sono mature e cadono già dall’albero rotolando sul terreno. Razlaga: Koprski rek pravi, da so orehi zreli, saj že padajo z dreves in se kotalijo. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 115 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per San Matio, chi buta in tera spera in Dio. Per San Matteo, chi semina spera in Dio. Kdor seje na svetega Mateja, ta upa v Boga. Spiegazione: Per il giorno di San Matteo, chi semina avrà seminato bene e potrà sperare nella clemenza di Dio. Razlaga: Kdor je sejal na svetega Mateja, je dobro sejal in si lahko obeta Gospodove prizanesljivosti. Variante dignanese / Različica iz Vodnjana: Par le tempore de San Matejo, chei ch’a bouta in tera spera in Dejo. Per il tempo di San Matteo, chi semina spera in Dio. Kdor seje v času svetega Mateja, ta upa v Boga. Spiegazione: Identico significato rispetto al detto precedente questa volta nella versione dialettale dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v vodnjanskem narečju. Variante rovignese / Različica iz Rovinja: San Mateio, chei bouta in tiera spira in Dejo. San Matteo chi butta in terra spera in Dio. Sveti Matej, kdor je odvrgel seme, ta upa v Boga. Spiegazione: Variante rovignese con lo stesso significato delle due varianti precedenti. Razlaga: Gre za različico iz Rovinja, ki ima enak pomen, kot ga zasledimo v predhodnih dveh rekih. Per San Matio, l’uselador xe drio. Per San Matteo, l’uccellatore è al lavoro. Na svetega Mateja je lovec na ptice pri delu. Spiegazione: È un giorno nel quale gli uccellatori sono al lavoro con gli attrezzi, reti e vischio, per catturare gli uccelli. Razlaga: Gre za dan, ko lovci na ptice začnejo loviti, opremljeni s pripomočki, mrežami in omelo. 116 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Matio (21 settembre), s’el trova el giasso, el lo porta via. San Matteo, se trova il ghiaccio, lo porta via. Če sveti Matej (21. september) naleti na led, ga vzame s seboj. Spiegazione: Talvolta le condizioni climatiche possono far gelare nella giornata del 21 settembre, allora ci pensa San Matteo a portare via il ghiaccio. Razlaga: Na dan 21. septembra lahko že ledi, od tod razmišljanje, da sveti Matej s seboj odnaša led. Per San Matio, pianta la capusine, e no pensarghe drio. Per San Matteo pianta i cappucci e non pensarci più. Na svetega Mateja zasadi zelje in o tem več ne razmišljaj. Spiegazione: La vendemmia non è l’unico lavoro di questo periodo. C’è, infatti, da piantare verze e cappucci. Razlaga: Trgatev v tem času ni edino opravilo. Potrebno je posaditi tudi ohrovt in zelje. Per San Grispin (25 settembre), chi no gà bacalà, se contenta de un bicier de vin. Per San Crispino, chi non ha il baccalà, si accontenta di un bicchiere di vino. Kdor nima bakalaja (polenovke) na svetega Krišpina (25. septembra), se mora zadovoljiti s kozarcem vina. Spiegazione: Era usanza in questo giorno, quando le vendemmie erano nel pieno della loro attività, mangiare baccalà. Razlaga: Na dan, ko je bila trgatev na vrhuncu, je bil običaj uživati sušeno polenovko (bakala). Oppure / Ali: Per San Grispin, chi no gà bacalà, se contenta de un susin. Per San Crispino, chi non ha baccalà, si accontenta di un susino. Kdor nima bakalaja na svetega Krišpina, se zadovolji s slivo. Spiegazione: In questo caso al posto del baccalà mantecato o del bicchiere di vino basta un susino. Razlaga: V tem primeru namesto polenovke ali kozarca vina zadostuje sliva. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 117 Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Micel (29 settembre), le brente su l’asinel. San Michele, le brente sull’asinello. Na svetega Mihaela (29. septembra) naloži brente na oslička. Spiegazione: Il lavoro nelle vigne è in pieno svolgimento e i contadini caricano le brente sulla schiena degli asini. Razlaga: Delo v vinogradih je v polnem teku in kmetje natovarjajo brente na osličke. Per San Micel, la castagna va e vien. Per San Michele la castagna va e viene. Na svetega Mihaela kostanj gre in pride. Spiegazione: Si usava dire che per San Michele la castagna, va (cade dall’albero) e viene (nelle tavole). Razlaga: V navadi je bilo reči, da na svetega Mihaela kostanj gre (pade z drevesa) in pride (na mizo). San Micel polenta e ciouche, de Carnaval, lasagne spurche. Per San Michele polenta e lumache, per carnevale lasagne sporche. Na svetega Mihaela polento in polže, za pust umazano lazanjo. Spiegazione: Detto della tradizione culinaria dignanese per indicare il periodo migliore per mangiare la polenta con le lumache, una delle specialità dell’agro dignanese. Razlaga: Rek izhaja iz vodnjanskega kulinaričnega izročila in opozarja, da je sedaj pravi čas za uživanje polente s polži, ene izmed specialitet vodnjanskega podeželja. San Micel, porta la marenda in ciel e ’l lume in tera per lavorar la sera. San Michele, porta la merenda in cielo e il lume in terra per lavorare di sera. Sveti Mihael, odnesi malico v nebo in svečo na zemljo, da lahko zvečer delamo. Spiegazione: Con il giorno di San Michele le giornate si fanno più corte e i contadini impegnati nei campi riducono i pasti. Alla sera nelle cantine lavorano fino a tardi con l’aiuto del lume e della candela. Razlaga: S svetim Mihaelom se dnevi pričnejo krajšati. Zaradi obilice dela na polju kmetje zmanjšujejo svoje obroke, zvečer pa do poznega delajo v kleti ob soju sveče. 118 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: San Micel porta la merenda in ciel. San Michele porta la merenda in cielo. Sveti Mihael nosi malico v nebo. Spiegazione: Versione ridotta nella tradizione popolare dignanese, ma dello stesso significato di quella precedente. Razlaga: Skrajšana različica pregovora iz vodnjanskega ljudskega izročila, ki ima enako sporočilo kot predhodni pregovor. San Francesco (4 ottobre), tuto quel che se trova, se meti in cesto. San Francesco, tutto quello che si trova si mette nel cesto. Na svetega Frančiška (4. oktobra) vse, kar dobiš, v koš položiš. Spiegazione: Detto comune dei piranesi. In ottobre oramai, nei campi, non c’è più cosa raccogliere, ma si va comunque a controllare se sia rimasto qualche grappolo dimenticato sui tralci o qualche noce nascosta sotto il fogliame. Razlaga: Rek izvira iz Pirana in pravi, da čeprav v oktobru na poljih ni več kaj obirati, se kmet vendarle odpravi preverit, ali je na trtah ostal še kakšen grozd in ali se pod listi še skriva kakšen oreh. San Francesco, l’oliva ga l’ojo drento. San Francesco, l’oliva ha l’olio dentro. Na svetega Frančiška ima oljka v sebi olje. Spiegazione: Per questo giorno l’oliva inizia a maturare e la sua polpa contiene già il pregiato olio. Razlaga: Na ta dan začnejo dozorevati oljke in njihovo meso že vsebuje dragoceno olje. Per San Brunon (6 ottobre), causa ’l tenpo sera prima el porton. Per San Brunone, a causa del tempo chiudi prima il portone. Na svetega Bruna (6. oktobra) zaradi vremena najprej zapri vrata. Spiegazione: San Brunone porta forti venti che impongono di chiudere prima le porte per non provocare correnti d’aria. Razlaga: Sveti Bruno nosi s seboj močan veter, zato je treba temeljito zapreti vrata, da bi se izognili prepihom. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 119 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per Santa Reparata (8 ottobre) ogni uliva xe inoliata. Per Santa Reparata, ogni oliva è inoliata. Na sveto Reparato (8. oktobra) je vsaka oljka naoljena. Spiegazione: Per l’otto di ottobre, secondo l’esperienza dei contadini istriani, l’oliva è matura, piena d’olio. Razlaga: Osmega oktobra je, po izkušnjah istrskih kmetov, oljka že zrela in polna olja. Per Santa Teresa (15 ottobre), prepara i vergoni e sta in atesa. Per Santa Teresa, prepara le verghe e attendi. Na sveto Terezijo (15. oktobra) pripravi šibo in čakaj. Spiegazione: È il periodo dell’uccellagione e chi svolgeva questa attività doveva preparare le grandi verghe. Razlaga: Gre za obdobje lovljenja ptic in vsak, ki je to počel, si je moral zagotoviti dolge šibe. Per San Gal (16 ottobre), gran fortunal. Per San Gallo, grande burrasca. Na svetega Gala (16. oktobra) huda nevihta. Spiegazione: In questo giorno di ottobre dedicato a questo Santo, di solito venivano annunciati forti temporali. Razlaga: Za svetega Gala, ki goduje v oktobru, so bile običajno napovedane hude nevihte. Se la piova non vien vanti San Luca (18 ottobre), l’ojo trabuca. Se la pioggia non viene prima di San Luca, l’olio trabocca. Če dežja ni pred svetim Luko (18. oktobra), je olja obilo. Spiegazione: Se fino al giorno di San Luca non sarà arrivata la pioggia, ci sarà un buon raccolto dell’oliva. Razlaga: Če vse do svetega Luke ni dežja, bo dobra letina oljk. Per San Luca lanpi e toni più no se cuca. Per San Luca non ci sono più tuoni e fulmini. Na svetega Luko nič več gromov in strel. 120 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Secondo la tradizione della gente istriana per il giorno di San Luca finiscono i temporali. Razlaga: Po istrskem ljudskem izročilu naj bi na dan svetega Luke prenehale vse nevihte. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: San Louca, lampo e ton va in souca. San Luca lampi e tuoni vanno in testa. Na svetega Luko prenehata strela in grom. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v vodnjanskem narečju. Per San Luca, i bransini novi e la suca. Per San Luca, i branzini nuovi e la zucca. Na svetega Luko novi brancini in buča. Spiegazione: Per San Luca si pescano i branzini giovani e si mangia la zucca. Modo di dire dei pescatori. Razlaga: Reklo ribičev pravi, naj bi se na svetega Luko lovili mladi brancini in uživala buča. Per San Luca, la nespola se spiluca. Per San Luca, si pilucca la nespola. Na svetega Luko trgamo nešplje. Spiegazione: Come stabilito da questa massima popolare, in questo giorno si iniziano a piluccare le nespole. Razlaga: Ljudski izrek naznanja, da se na ta dan začenja obiranje nešpelj. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: San Louca, li nispule sa mangiouca. San Luca, si mangiucchiano le nespole. Na svetega Luko zobamo nešplje. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 121 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto popolare espresso nel dialetto rovignese di identico significato del precedente. Razlaga: Ljudski rek v rovinjskem narečju ima enak pomen kot predhodni pregovor. San Grispein, la festa dei caligheri. San Crispino (25 ottobre), la festa dei calzolai. Na svetega Krišpina (25. oktobra) praznujejo čevljarji. Spiegazione: Detto popolare della tradizione rovignese per indicare il patrono dei calzolai, San Crispino. Razlaga: Rek iz rovinjskega ljudskega izročila pravi, da je sveti Krišpin zavetnik čevljarjev. San Simon (28 ottobre), sbrega le vele e rompi ’l timon. San Simeone, straccia le vele e spezza il timone. Za svetega Simona (28. oktobra) trga jadra in lomi krmilo. Spiegazione: Detto dei pescatori che preferiscono rimanere a terra che affrontare gli impetuosi venti che soffiano il giorno di San Simeone. Razlaga: Rek prihaja iz vrst ribičev, ki raje ostanejo na kopnem, kot da bi se soočili z močnim vetrom, ki piha na dan svetega Simona. Oppure / Ali: Co sbrega le vele San Simon, dura el vento una stagion. Quando per San Simeone si stracciano le vele, il vento dura una stagione intera. Ko se za svetega Simona strgajo jadra, bo veter pihal cel letni čas. Spiegazione: Altra variante riguardante i venti che soffiano nel giorno dedicato a San Simeone, questa volta della tradizione capodistriana. Razlaga: Gre še za eno različico pregovora, ki se nanaša na močan veter na dan svetega Simona, tokrat iz koprskega ljudskega izročila. A San Simon, el ventaio in un canton. A San Simeone il ventaglio in un angolo. Na svetega Simona odloži pahljačo v kot. Spiegazione: Modo di dire capodistriano per indicare che con l’arrivo del giorno di San Simeone se ne va il caldo e quindi si può riporre il ventaglio. 122 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ustaljena fraza Koprčanov sporoča, da se s prihodom svetega Simona vročina poslavlja in lahko odložimo pahljačo. Per San Simon, la nespola in un canton. Per San Simeone le nespole in un angolo. Na svetega Simona odloži nešplje v kot. Spiegazione: È tempo di riporre le nespole raccolte a maturare meglio, di solito, in un angolo del solaio. Razlaga: Nastopil je čas, ko je treba nabrane nešplje zložiti in odložiti v kot kašče, da bodo dokončno dozorele. Per San Simon, el galo se fa capon. Per San Simeone il gallo si fa cappone. Na svetega Simona petelin postane kopun. Spiegazione: Periodo in cui si castrano i galli per farli diventare capponi, la cui carne è migliore e più tenera. Razlaga: Gre za obdobje, ko s skopljenjem petelini postanejo kopuni, njihovo meso pa s tem boljše in mehkejše. San Giuda (28 ottobre) e San Simon, sbrega le vele e ronpe el timon. San Giuda e San Simeone, stracciano le vele e spezzano il timone. Sveti Juda (18. oktober) in sveti Simon trgata jadra in lomita krmilo. Spiegazione: In mare invece, nel periodo di questi due Santi, impervia il brutto tempo che spezza i timoni e straccia le vele delle imbarcazioni. Razlaga: Ko godujeta omenjena svetnika, se na morju pojavlja slabo vreme, ki plovilom lomi krmilo in trga jadra. Pe’ i Santi (1 novembre) tira fora i guanti. Per i Santi tira fuori i guanti. Za vse svete (1. novembra) povleci na plan rokavice. Spiegazione: Il primo di novembre può già fare tanto freddo da dover tirare fuori dall’armadio i guanti di lana. Razlaga: Za 1. novembra je lahko že tako mraz, da je potrebno iz omare povleči volnene rokavice. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 123 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Par i Santi teira fora i guanti. Per i Santi tira fuori i guanti. Za vse svete povleci na plan rokavice. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente questa volta nella tradizione rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v rovinjskem narečju. Co se movi i Santi, piove de sicuro. Quando si muovono i Santi, piove di sicuro. Ko se premikajo svetniki, zagotovo dežuje. Spiegazione: È convinzione generale in tutto il territorio istriano che per la giornata di Tutti i Santi piove sempre. Razlaga: Po splošnem prepričanju Istranov naj bi na praznik vseh svetih vselej deževalo. Variante rovignese / Različica iz Rovinja: Cu i Santi sa movo, da sigouro a piovo. Quando i Santi si muovono piove di sicuro. Ko se svetniki premikajo, zagotovo dežuje. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta espresso nel dialetto rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat v rovinjskem narečju. Se i Santi ridi, i Morti pianzi. Se i Santi ridono i Morti piangono. Če se vsi sveti smejejo, mrtvi jokajo. Spiegazione: Detto relativo al tempo. Se il primo di novembre fa bel tempo allora quasi sicuramente il giorno dopo, per i Morti, pioverà. Razlaga: Rek se nanaša na vreme: če je na 1. november lepo vreme, bo zagotovo naslednjega dne, na praznik spomina vernih rajnih, skoraj gotovo deževalo. 124 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Par zei zù, douti i Santi giuta, par zei soun, oun sol. Ad andare giù aiutano tutti i Santi, per andare sù uno solo. Ko gremo navzdol, pomagajo vsi svetniki, ko gremo navzgor, samo eden. Spiegazione: Massima popolare caratteristica della tradizione rovignese relativa al comportamento dei Santi. Razlaga: Tipičen rek iz rovinskega ljudskega izročila, ki opisuje obnašanje svetnikov. Dei Santi se vesti douti quanti. Per i Santi si vestono a festa tutti quanti. Za vse svete se vsi pražnje oblečejo. Spiegazione: Una festa molto sentita degli istriani che si vestono a festa, mettendo gli abiti più belli, per andare in chiesa. Razlaga: Istrani zelo predano obeležujejo praznik vseh svetih in se na ta dan, ob odhodu v cerkev, odenejo v najlepša praznična oblačila. A nu sa vol cridi al Santo, sa nu sa vido el miraculo. Non si vuole credere al Santo se non si vede il miracolo. Težko verjamemo svetniku, če ne vidimo čudeža. Spiegazione: Scetticismo dei rovignesi nei confronti dei Santi i quali non sono creduti se non fanno dei miracoli. Razlaga: Rek izraža nezauplivost prebivalcev Rovinja do svetnikov: ne verjamejo jim, dokler ne naredijo čudeža. San Zousto, l’uoio xe douto. San Giusto, l’olio è tutto. Na svetega Justa je olje gotovo. Spiegazione: Nella tradizione popolare rovignese il giorno di San Giusto stava a indicare la conclusione della spremitura delle olive. Razlaga: Po ljudskem izročilu iz Rovinja naj bi se na dan svetega Justa zaključilo stiskanje in pridobivanje oljčnega olja. Per San Martin (11 novembre), pianta le capuzine e no pensarghe drio. Per San Martino, pianta i cappucci e non pensarci troppo. Na svetega Martina (11. novembra) posadi zelje in ne razmišljaj preveč. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 125 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Per questo giorno il calendario dei lavori nei campi prevede la posa in terra delle piantine di verze e cappucci. Razlaga: Setveni koledar na ta dan zapoveduje posaditev sadik ohrovta in zelja. San Martin el vesti el grando e ’l pissinin. San Martino veste il grande e il piccino. Sveti Martin obleče velike in male. Spiegazione: Il proverbio si riferisce alla svinatura e al travaso, che hanno per conseguenza la vendita del vino nuovo. Un momento importante per le famiglie contadine che ricevono dei denari per poter acquistare l’occorrente per vestire tutta la famiglia. Razlaga: Pregovor se navezuje na pretakanje vina v kleti, ki mu sledi prodaja mladega vina. Gre za pomembno obdobje v življenju kmečkih družin, ki ob tem času prejmejo plačilo in lahko kupijo potrebno obleko za družino. Fin San Martin, meio in tera che in mulin. San Martino, meglio in terra che in mulino. Sveti Martin, bolje v zemlji kot v mlinu. Spiegazione: Detto riferito al grano che in questo periodo è meglio averlo in terra, già seminato, che in mulino. Razlaga: Rek se nanaša na žito, ki ga je v tem obdobju bolje imeti že posejanega v zemlji, kot pa v mlinu. Novenbre l’istadela de Samartin de dute le bote se serca ’l vin. Novembre l’estate di San Martino da tutte le botti si assaggia il vino. November je poletje svetega Martina, ko se iz vseh sodov okuša vino. Spiegazione: Per San Martino si assaggia il vino novello da tutte le botti. Occorre accertarsi he in tutte le botti il vino stia maturando bene. Razlaga: Na svetega Martina se okuša mlado vino iz vseh sodov. Potrebno je preveriti, da vino enako dobro zori v vseh sodih. L’istadela de Samartin dura tre zorni e un giossetin. L’estate di San Martino dura tre giorni e un goccettino. Poletje svetega Martina traja tri dni in še kapljico vina. Spiegazione: Il bel tempo (denominato estate di San Martino) per il giorno di San Martino dura poco, solo tre giorni e un po’. 126 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Lepo vreme (poimenovano “poletje svetega Martina”) je na svetega Martina kratkotrajno, saj traja le tri dni in še kaj malega. Oppure / Ali: L’istadela de San Martin dura tre giorni e un fiatin. L’estate di San Martino dura tre giorni e un poco. Poletje svetega Martina traja tri dni in še malo. Spiegazione: Altra versione (in uso tra la gente capodistriana) dallo stesso significato del proverbio precedente. Razlaga: Še ena različica (v rabi med Koprčani) z enakim sporočilom kot v predhodnem pregovoru. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: L’istadela de San Martein, la doura tre zorni e un fiatein. L’estate di San Martino dura tre giorni e un pochino. Poletje svetega Martina traja tri dni in še malo. Spiegazione: Stesso sinificato delle due precedenti questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnih pregovorih, tokrat v vodnjanskem narečju. L’istadela de San Martin sensa forsa e sensa morbin. L’estate di San Martino senza forza e senza brio. Poletje svetega Martina brez moči in vedrine. Spiegazione: Il bel tempo per il giorno di San Martino è debole, senza forza di riscaldare a dovere e senza brio, oramai l’inverno è alle porte. Razlaga: Lepo vreme za martinovo je kratkotrajno in nima moči, da bi nas ogrelo. Prav nič ni živahno, saj je zima že pred vrati. Oppure / Ali: San Martin istà dele vecie, sensa forsa e sensa morbin. San Martino l’estate delle vecchie, senza forza e senza brio. Sveti Martin je poletje stark, brez moči in živahnosti. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 127 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare per indicare che le vecchie anziane del paese nonostante il vino novello siano senza brio. Razlaga: Ljudski rek pravi, da stare gospe iz vasi navkljub mlademu vinu niso živahne. San Martin, meti in saco e va al mulin. A San Martino metti il grano nel sacco e va al mulino. Na svetega Martina daj žito v vrečo in pojdi v mlin. Spiegazione: Se non sei riuscito a seminare per San Martino, puoi macinare il frumento da semina. Razlaga: Če ti za svetega Martina ni uspelo sejati, lahko setveno žito zmelješ v mlinu. De San Martin, el mosto fa el vin. Per San Martino il mosto si fa vino. Za svetega Martina iz mošta nastaja vino. Spiegazione: Grandi feste in tutte le contrade istriane per il giorno di San Martino quando il mosto si fa vino e iniziano le “travase”. Razlaga: Na svetega Martina, ko iz mošta nastane vino in se začenja pretakanje, so povsod po Istri potekala velika praznovanja. Per San Martin se travasa el vin. Per San Martino si travasa il vino. Za svetega Martina se pretaka vino. Spiegazione: Come detto in questo giorno si travasa il vino, ormai fermentato, e pronto per venir messo nelle botti a maturare. Razlaga: Kot rečeno, se na ta dan pretaka vino, ki je že opravilo vretje in je pripravljeno, da ga spravimo v sode, kjer bo zorelo. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Par San Martein, se travasa al vein. Per San Martino si travasa il vino. Za svetega Martina se pretaka vino. 128 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione dialettale dignanese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. Per San Martin nespole e vin. Per San Martino, nespole e vino. Za svetega Martina nešplje in vino. Spiegazione: In questo giorno per assaggiare il vino novello si usava accompagnarlo con le nespole. Razlaga: V Istri je bila navada, da se na ta dan pokušino mladega vina dopolni z uživanjem nešpelj. Per San Martin, castagne e vin. Per San Martino, castagne e vino. Za svetega Martina kostanj in vino. Spiegazione: Anche le castagne come le nespole sono frutti novembrini e venivano offerte al momento di assaggiare il vino nuovo. Razlaga: Tako kot nešplje je tudi kostanj novembrski sadež, ki so ga kmetje ponujali ob pokušini mladega vina. Oppure / Ali: Per San Martin maroni rosti e novo vin. Per San Martino, marroni arrostiti e vino nuovo. Za svetega Martina pečeni maroni in mlado vino. Spiegazione: Oltre alle nespole e alle castagne si offrivano anche i marroni arrosti per accompagnare un bicchiere di vino. Razlaga: Poleg nešpelj in kostanja so kmetje ob kozarcu vina ponujali tudi pečene marone. Per San Martin se rosti e se magna el dindio in tecia co la lasagna. Per San Martino si cucina e si mangia il tacchino stufato con le lasagne. Na svetega Martina se kuha in je dušenega purana z lazanjo. Spiegazione: Una delle pietanze che si cucinava per San Martino era il tacchino in sugo con le lasagne. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 129 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ena izmed jedi, ki so jih pripravljali na svetega Martina, je bil puran v omaki z lazanjo. Oca, dindio e vin, polenta de sansarin: e viva San Martin. Oca, tacchino e vino, polenta di grano saraceno, evviva San Martino. Gos, puran in vino ter ajdova polenta, naj živi sveti Martin. Spiegazione: In altri casi si abbondava con la carne affiancando al tacchino, l’oca, e come contorno la polenta di grano saraceno. Razlaga: V nekaterih primerih je bilo mesnih jedi več, saj se je puranu dodala še gos, kot prilogo pa se je postreglo ajdovo polento. San Martin xe bon compagno, mi no bevo se no magno. San Martino è un buon compagno, io non bevo se non mangio. Sveti Martin je dober prijatelj, jaz ne pijem, če ne jem. Spiegazione: Prudenza nel bere a digiuno. In questo detto il contadino saggio dice di non voler bere se prima non mette qualcosa nello stomaco. Razlaga: Pregovor opozarja na previdnost pri pitju na prazen želodec. Pameten kmet pravi, da ne želi piti, če pred tem ne zaužije nekaj hrane. San Martin me ga mandà, che me fe la carità, se no me fe la carità, ve butemo zo la porta con duto el balconsin, eviva San Martin. San Martino mi ha mandato; fatemi la carità, se non me la fate, vi butteremo giù la porta con tutto il balconcino, evviva San Martino. Poslal me je sveti Martin, le dajte vbogajme; če tega ne boste storili, vam vrata iz tečajev bomo izbili, naj živi sveti Martin. Spiegazione: Filastrocca recitata dai barboni andando di casa in casa, per le contrade istriane, a chiedere l’elemosina. Razlaga: Rimarija klatežev, ki so postopali od vrat do vrat istrskih domov in prosili vbogajme. San Martin m’uò mandà quà, ch’i me fi la carità; perchì anca loù, quando el ’nde aviva a douti quanti el ghe la fiva. San Martino mi ha mandato, fatemi la carità perché anche lui quando ne aveva a tutti quanti la faceva. Poslal me je sveti Martin, le dajte vbogajme, saj je tudi on, ko je imel, vsakomur dal. 130 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare per indicare la generosità di San Martino nel fare la carità ai poveri e bisognosi. Razlaga: Ljudki rek se sklicuje na svetega Martina, ki je namenjal miloščino revnim in nudil pomoč potrebnim. A San Martin se sposa la fia del contadin. Per San Martino si sposa la figlia del contadino. Na svetega Martina se poroči kmetova hči. Spiegazione: Usanza di organizzare nozze e matrimoni per il giorno di San Martino quando in cantina le botti sono piene e nei solai ci sono numerose provviste. Razlaga: Pregovor se sklicuje na običaj, ko so se poroke prirejale na dan svetega Martina. Sodi v kleti so bili takrat polni, kašče pa so se šibile od zalog hrane. San Martin dei sapadori, Sant’Andrea dei pescadori. San Martino degli zappatori, Sant’Andrea dei pescatori. Sveti Martin zavetnik kopačev, sveti Andrej zavetnik ribičev. Spiegazione: Con questa massima popolare si pongono in evidenza i Santi protettori dei rispettivi mestieri. Razlaga: Ljudski rek predstavlja zavetnike omenjenih poklicev. San Clemente papa (23 novembre), le rondole passa l’aqua. San Clemente Papa, le rondini annunciano l’acqua. Na dan svetega Klemena papeža (23. novembra) lastovice prečkajo vodo. Spiegazione: Anche le ultime rondini rimaste oramai si avviano al lungo viaggio oltre oceano, alla ricerca di luoghi caldi. Razlaga: Še zadnje lastovice se odpravljajo na dolgo pot čez oceane, v tople kraje. Per San Clemente, l’inverno meti un dente. Per San Clemente l’inverno mette un dente. Na svetega Klemena zima pokaže zobe. Spiegazione: Da questo giorno in poi l’inverno si fa sentire sempre di più con le giornate che progressivamente si fanno più fredde. Razlaga: Od tega dne dalje čedalje bolj občutimo zimo, saj dnevi postopoma postajajo hladnejši. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 131 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per Santa Caterina (25 novembre) l’ojo se rifina. Per Santa Caterina, l’olio si raffina. Na sveto Katarino (25. novembra) se olje zbistri. Spiegazione: Detto riferito a quelli che hanno già raccolto l’oliva e spremuto l’olio che è già raffinato dopo aver riposato in cantina nelle apposite giare di pietra. Razlaga: Rek nagovarja vse, ki so že obrali oljke in stisnili olje. Olje, ki je do tedaj počivalo v kleti v kamnitih vrčih, se do tega dne zbistri. Diventa oca fina, quela mesa a incogonar per Santa Caterina. Diventa un’oca sopraffina, quella messa a ingozzare per Santa Caterina. Gos postane slastna, če jo začnemo pitati na sveto Katarino. Spiegazione: Modo di dire riguardante l’abitudine di ingozzare l’oca per questa data. Secondo il detto avrebbe una carne molto più gustosa. Razlaga: Reklo se nanaša na običaj, ko se je na ta dan začelo pitati gos. Po reku sodeč naj bi imela takšna gos precej okusnejše meso. Per Santa Caterina xe meio una canocia che una galina. Per Santa Caterina è meglio una canocchia che una gallina. Na sveto Katarino so kanoči boljši od kokoši. Spiegazione: Non bisogna neppure trascurare i prodotti del mare e quindi in questo periodo è meglio una cannocchia (mollusco) che una gallina. Razlaga: Morskih sadežev prav tako ne gre zanemarjati. V tem času je boljša kanoča (mehkužec) kot pa kokoš. Oppure / Ali: Santa Caterina, el giasso ala marina; xe mejo una canocia che una galina. Santa Caterina, il ghiaccio nella marina; è meglio una cannocchia che una gallina. Na sveto Katarino je led v pristanišču; kanoči so boljši od kokoši. Spiegazione: Piccola variante, con l’inserimento della situazione climatica all’interno dei porticcioli, ma con lo stesso significato del proverbio precedente. Razlaga: Nekoliko spremenjena različica dodaja še opis vremenskih razmer v pristaniščih, vendar z enakim sporočilom kot predhodni pregovor. 132 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: Santa Caterina, el giasso per marina; si nò, Andrea spetime. Santa Caterina, il ghiaccio nella marina; se non c’è, Andrea aspettami. Na sveto Katarino je led v pristanišču; če ga ni, Andrej, počakaj me. Spiegazione: Modo di dire capodistriano riferito al prossimo Santo del calendario, Sant’Andrea. Razlaga: Reklo z izvorom iz Kopra se nanaša že na naslednjega svetnika po koledarju, na svetega Andreja. Sant’Andrea ai trenta a iera su marì de Santa Caterina. Sant’Andrea il giorno 30 (novembre) era il marito di Santa Caterina. Sveti Andrej 30. dan (novembra) je bil mož svete Katarine. Spiegazione: Anche questo detto ha origini capodistriane. Se il ghiaccio non si è formato per Santa Caterina allora si presenterà certamente per Sant’Andrea. Razlaga: Še en rek, ki izvira iz Kopra in pravi, da če do svete Katarine še ni nastal led, potem bo zagotovo nastal za svetega Andreja. Vuojo cantà ouna nuobile dutreina, d’ouna devuota Santa Catareina: e puovara, urfaniela, pichineina, zi stada sensa pare e sensa mare, sensa ningoun de lo su parentado. Li pagani la fise dumandare: “Catareina, te vousto maridare?” “Nu me mareido nè cun tourchi nè coun pagani, mnemieno cun fidij boni cristiani; vuoi iessi spoùza del filgiol d’Ideìo. Devuota de la Vergine Mareìa...” Quando che li pagani sento quisto, fise pilgià la biela Catareina; la fise meti in la scoura prigione, duve che stansia i serpi e i dragoni. A cao a siete ani siete giuorni, zemo a vidi la biela Catareina; si la zì muorta, scuvein la prezon, si la zì veiva, la lassemo stare. La zi pioun bianca che la nio e l’lato, pioun frisca e la ruza in su la speina; pioun zguarda che lo el sango e dragone, Catareina zi muorta in orazione. Voglio cantare una nobile dottrina, di una devota Santa Caterina: è povera, orfanella, piccolina, è rimasta senza padre e senza madre, senza nessun parente. I pagani le chiesero: “Caterina, ti vuoi sposare?” “Non mi sposo né con turchi, né con pagani, nemmeno con dei fidi e buoni cristiani; voglio esser sposa del figliolo d’Iddio. Devota alla Vergine Maria...” Quando i pagani sentirono questo, fecero prendere Caterina, la fecero mettere nell’oscura prigione, dove stavano serpenti e dragoni. Dopo sette anni e sette giorni, andiamo a vedere la bella Caterina; se è Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 133 Proverbi Istriani / Istrski pregovori morta, ripuliamo la prigione, se è viva la lasciamo andare. Lei è più bianca della neve e del latte, più fresca della rosa sul roseto; più sgargiante del sangue del dragone. Caterina è morta in orazione. Radi bi vam zapeli plemenito priliko o pobožni sveti Katarini: uboga je sirotica, saj je že kot majhna deklica izgubila očeta in mater ter ostala brez sorodnikov. Pogani so jo vprašali: “Katarina, bi se rada poročila?” “Ne želim se poročiti niti s Turki, niti s pogani, niti z zanesljivimi in dobrimi kristjani; želim biti nevesta sina Božjega, predana Devici Mariji …” Ko so pogani to slišali, so naročili, naj Katarino ujamejo in so jo zaprli v temno ječo, s kačami in zmaji. Po sedmih letih in sedmih dneh pojdimo pogledat lepo Katarino; če je umrla, počistimo ječo, če je živa, ji damo svobodo. Bolj je bela od snega in mleka, bolj je sveža od vrtnice iz rožnega vrta; bolj živahna od zmajeve krvi. Katarina je umrla med molitvijo. Spiegazione: Filastrocca cantata dalla gente rovignese in lode a Santa Caterina. Razlaga: Rimarijo so prepevali prebivalci Rovinja v čast sveti Katarini. Se piovi per Santa Bibiana (2 dicembre), piovi quaranta zorni e una setimana. Se piove per Santa Bibbiana, piove per quaranta giorni e una settimana. Če dežuje na sveto Bibijano (2. decembra), bo deževalo štirideset dni in en teden. Spiegazione: Previsioni climatiche relative alla giornata di Santa Bibbiana. Se c’è la pioggia non ci si libererà per quaranta giorni e una settimana. Razlaga: Vremenska napoved za dan svete Bibiane pravi, da če je tega dne dež, se ga ne bomo znebili še naslednjih štirideset dni in en teden. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Sa piou per Santa Bibiana, piou par ouna setemana e ouna par so zermana. Se piove per Santa Bibbiana, piove per una settimana e anche per sua cugina. Če dežuje na sveto Bibijano, bo deževalo cel teden in še več. Spiegazione: Detto della tradizione popolare dignanese con lo stesso significato di quello precedente. Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila z enakim pomenom kot predhodni pregovor. 134 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Sa piovo el dei da Santa Bibiana, piovo quaranta dei e ouna satamana par ouna su zarmana. Se piove il giorno di Santa Bibbiana, piove quaranta giorni e una settimana per una sua cugina. Če dežuje na dan svete Bibijane, bo deževalo štirideset dni in še en teden za povrh. Spiegazione: Versione in dialetto rovignese dello stesso proverbio un po’ modificato nel finale. Razlaga: Gre za enako različica pregovora v vodnjanskem narečju, tokrat z nekoliko spremenjenim koncem. Santa Barbara (4 dicembre), San Simon, libereme de sto ton, se sto ton xe una saeta, Santa Barbara benedeta. Santa Barbara e San Simeone, liberatemi da questi tuoni, se invece sono saette, Santa Barbara benedetta. Sveta Barbara (4. december) in sveti Simon, rešita me tega grmenja; če pa so to strele, sveta Barbara bodi blažena. Spiegazione: Filastrocca delle genti di Pirano riguardante le condizioni del tempo annunciate per il giorno di Santa Barbara. Razlaga: Rimarija Pirančanov se nanaša na vremenske razmere, napovedane za dan svete Barbare. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Santa Barbara e San Simon, dalibarende da stu ton, dalibarende da sta saèta, Santa Barbara banadeta. Santa Barbara e San Simeone, liberateci da questo tuono, liberateci da questa saetta, Santa Barbara benedetta. Sveta Barbara in sveti Simon, rešita me tega grmenja; če pa so strele, sveta Barbara bodi blažena. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta espresso nella versione dialettale rovignese. Razlaga: Gre za enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat izražen v rovinjskem narečju. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 135 Proverbi Istriani / Istrski pregovori San Nicolò de Bari (6 dicembre), xe festa dei scolari, se no ghe xe la festa, col scagno per la testa! San Nicolò di Bari, è la festa degli scolari, se non c’è la festa, con lo scranno per la testa. Na svetega Miklavža iz Barija (6. decembra) je praznik šolarjev; če praznika ni, pa naslonjalo za glavo stoji. Spiegazione: Filastrocca recitata dai bambini per il Santo che portava in dono dolciumi e frutta. Razlaga: Rimarijo so otroci deklamirali ob svetem Miklavžu, ki je poklanjal slaščice in sadje. San Niculuò de Bari, la festa dei marinari. San Nicolò di Bari, la festa dei marinai. Sveti Miklavž iz Barija, praznik mornarjev. Spiegazione: Secondo la tradizione popolare rovignese era la festa dei marinai e delle persone che in qualche modo avevano da fare con il mare. Razlaga: Po ljudskem običaju iz Rovinja je bil to praznik mornarjev in vseh, ki so bili kakor koli povezani z morjem. De Santa Lucia (13 dicembre) a Nadal, cresse el giorno un piè de gal; da Nadal fino Pasqueta, cresse el giorno de mez’oreta. Da Santa Lucia a Natale, il giorno cresce un piede di gallo; da Natale a Pasquetta il giorno cresce di mezz’oretta. Od svete Lucije (13. decembra) do božiča dan zraste za petelinji krempelj; od božiča do velikonočnega ponedeljka pa zraste za pol urice. Spiegazione: Modo di dire per illustrare la crescita e l’allungamento delle giornate in questo periodo dell’anno. Razlaga: Fraza pojasnjuje, kako se v tem delu leta daljšajo dnevi. Oppure / Ali: Da Santa Lucia a Nadal cressi el giorno un piè del gal; da Nadal a Pasqueta el cressi un’oreta, da Pasqueta a la Candelora el se slonga un’altra ora. Da Santa Lucia a Natale il giorno cresce un piede di gallo; da Natale a Pasquetta cresce di mezz’oretta, da Pasquetta alla Candelora, si allunga ancora di un’ora. 136 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Od svete Lucije do božiča dan zraste za petelinji krempelj; od božiča do velikonočnega ponedeljka zraste za pol urice, od velikonočnega ponedeljka do svečnice se podaljša še za dodatno uro. Spiegazione: Filastrocca recitata dalle genti piranesi inerente al cambiamento delle giornate in questo periodo. Razlaga: Rimarija Pirančanov, s katero so opisovali daljšanje dnevov v tem obdobju. El dì de Santa Lucia, el più picio che ge sia. Il giorno di Santa Lucia è il più piccolo che ci sia. Dan svete Lucije ja najkrajši, kar jih obstaja. Spiegazione: Infatti, il giorno di Santa Lucia ha meno ore di luce che tutti gli altri. Da questo momento il giorno comincia ad allungarsi. Razlaga: Na sveto Lucijo je dan najkrajši, od tega dne dalje pa se dnevi začnejo daljšati. Oppure / Ali: De Santa Lussia la zornada più curta che sia. Santa Lucia la giornata più piccola che ci sia. Na sveto Lucijo je najkrajši dan, kar jih obstaja. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente nella variante del dialetto capodistriano. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v koprskem narečju. Versione rovignese / Različica iz Rovinja: Santa Luseia, el pioun peicio dei ca seja. Santa Lucia il giorno più piccolo che ci sia. Sveta Lucija, najkrajši dan, kar jih obstaja. Spiegazione: Altra variante, questa volta nel dialetto rovignese, dello stesso proverbio sopra citato. Razlaga: Še ena različica zgornjega pregovora, tokrat v rovinjskem narečju. Santa Lucia, la note più longa che ghe sia. Santa Lucia, la notte più lunga che ci sia. Sveta Lucija, najdaljša noč, kar jih obstaja. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 137 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: È naturale quindi che come conseguenza al giorno più corto abbiamo la notte più lunga. Razlaga: Povsem naravno je, da imamo zaradi najkrajšega dne tokrat najdaljšo noč. De Santa Lusia a l’Epifania, el porco gria. Da Santa Lucia all’Epifania il maiale grida. Od svete Lucije do treh kraljev prašič cvili. Spiegazione: Infatti, questo è il periodo della macellazione dei maiali e quindi lungo le contrade istriane si sentono le grida dei maiali. Razlaga: Gre za obdobje, ki je v znamenju kolin in ko po istrskih krajih odzvanja prašičje cviljenje. De Nadal el bransineto, co la sfoia e col bisato. De Pasqua l’agneleto, coi ovi e pinsa in piato. Di Natale il branzino con la sogliola e l’anguilla. A Pasqua l’agnello con uova e pinza in piatto. Na božič brancin z listom in jeguljo; na veliko noč jagnje z jajci in pinco na krožniku. Spiegazione: Un proverbio che consiglia quali pietanze cucinare per le festività di Natale e Pasqua. Razlaga: Pregovor svetuje, katere jedi naj pripravimo ob božiču in veliki noči. De Nadal le fritole, de Pasqua pinse e titole. Per Natale le frittole, per Pasqua pinze e tittole. Za božič fritole (miške), za veliko noč pince in pletenke. Spiegazione: In questa massima invece vengono suggeriti i dolci che si usavano fare per queste festività. Razlaga: Izrek svetuje izbor peciv, ki se jih je običajno pripravljalo ob teh praznikih. In fin a Nadal, che fredo pol far? De Nadal indrio, el fredo xe andà con Dio. Alla fine di Natale, che freddo può fare? Da Natale indietro, il freddo se n’è andato con Dio. Ob koncu božiča, le kakšen mraz je še možen? Od božiča nazaj, mraz je odšel zbogom. 138 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire capodistriano. Fatta l’abitudine delle giornate fredde non si ha più tanta paura del freddo. Razlaga: Koprska fraza pravi, da ko se navadimo na hladne dni, se mraza več ne bojimo v tolikšni meri. Feinta Nadal nè frido nè fan; de Nadal indreito douto curo de drejo. Fino a Natale né freddo né fame; da Natale avanti tutto corre dietro. Do božiča ne mraza ne lakote; od božiča dalje vse teče za nami. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per indicare che da Natale in poi iniziano a intensificarsi i lavori e le attività del contadino. Razlaga: Ljudski izrek v vodnjanskem narečju pravi, da od božiča dalje začenja naraščati število opravil in del na poljih. Nadal de foia, Pasqua de poca voia. Natale di foglia, Pasqua di poca voglia. Božič v listju, velika noč z malo volje. Spiegazione: Se a Natale c’è ancora del verde, allora per Pasqua non ci sarà ancora l’umore primaverile. Razlaga: Če je ob božiču narava še zelena, ob veliki noči še ne bo pomladnega razpoloženja. De Nadal al sol, de Pasqua al fogo. Di Natale il sole, per Pasqua il fuoco. Za božič sonce, na veliko noč ogenj. Spiegazione: Secondo i nostri antenati se per Natale c’era il sole a Pasqua questo avrebbe riscaldato ancora di più. Razlaga: Naši predniki so bili mnenja, da če je ob božiču sončno, bo velika noč še toplejša in obsijana s soncem. Nadal al fogo, Carnaval al zogo, Pasqua dei bei drapi. Natale il fuoco, carnevale il gioco e Pasqua i begli abiti. Za božič ogenj, za pusta igre in za veliko noč lepa oblačila. Spiegazione: Massima popolare caratteristica di Dignano per indicare le attività delle principali feste del calendario religioso. Razlaga: Ljudsko reklo iz Vodnjana opisuje dejavnosti ob glavnih praznikih po cerkvenem koledarju. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 139 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Fin a Nadal ne tanto ben ne tanto mal; de Nadal indrio el fredo e la fame cori drio. Fino a Natale né tanto bene, né tanto male; da Natale indietro il freddo e la fame corrono dietro. Do božiča ne posebej dobro, ne posebej slabo; po božiču nas mraz in glad lovita. Spiegazione: Altra massima popolare questa volta facente parte della tradizione popolare del territorio capodistriano. Razlaga: Še eno ljudsko reklo, tokrat iz koprskega ljudskega izročila. Da Nadal a la Pifaneja le sornade criso, cumo ’l sion jo longo ’l bico. Da Natale all’Epifania le giornate crescono come il becco dello scricciolo. Od božiča do treh kraljev se dnevi daljšajo kot stržkov kljun. Spiegazione: Detto popolare della tradizione dignanese per indicare la crescita delle giornate paragonate al becco di un uccello. Razlaga: Ljudski rek iz vodnjanskega ljudskega izročila primerja postopno daljšanje dnevov s ptičjim kljunom. Nadal, Carneval e Pasqueta, no te cori la jacheta; per la Sensa, chi no ga scarpe va sensa. Natale, carnevale e Pasquetta, non ti occorre la giacca; per l’Ascensione, chi non ha scarpe, va scalzo. Na božič, za pusta in na veliki ponedeljek ne potrebuješ suknjiča; za vnebovhod, kdor nima čevljev, gre bos. Spiegazione: Natale, carnevale, Pasquetta, a volte sono così miti da non rendere indispensabile portare la giacca, per l’Ascensione si potrebbe addirittura andare scalzi. Razlaga: Vreme ob božiču, za pusta in na veliki ponedeljek je včasih tako milo, da ni potrebno nositi suknjiča, za vnebovhod bi lahko celo hodili bosi. Se i tre Re l’inverno no xe vignù, no ’l vien più. Se per i tre Re non è arrivato l’inverno, non arriva più. Če do svetih treh kraljev ne pride zima, je ne bo več. Spiegazione: Se per quella data non è iniziato l’inverno, allora non arriverà più, almeno non così freddo come di solito. Razlaga: Če na praznik svetih treh kraljev še ni začela zima, potem je več ne bo, oziroma ne bo tako mrzlo kot običajno. 140 Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki Proverbi Istriani / Istrski pregovori Epifania, dute le feste la scova via. Epifania, tutte le feste le scopa via. Sveti trije kralji pometejo z vsemi prazniki. Spiegazione: Finiscono tutte le feste del calendario. Razlaga: Vsi koledarski prazniki so pri koncu. Oppure / Ali: Pasqua e Pifania, dute le feste scova via; po’ co vien San Benedeto, el ghe ne porta un bel sacheto. Pasqua ed Epifania tutte le feste portano via, poi quando viene San Benedetto, ne porta un bel sacchetto. Velika noč in trije kralji vse praznike odnesejo s seboj, ko pa pride sveti Benedikt, jih spet prinese v mali vreči. Spiegazione: Variante leggermente diversa di quella precedente con l’aggiunta di San Benedetto che porta altre feste nel sacchetto. Razlaga: Gre za nekoliko drugačno različico od predhodnje, saj je tokrat dodan še sveti Benedikt, ki v svoji mali vreči nosi nove praznike. Proverbi relativi ai Santi / Pregovori s svetniki 141 PROVERBI SUL TEMPO Dopo i proverbi sui mesi dell’anno e sui Santi del calendario un altro capitolo consistente era quello dei proverbi legati al tempo. La conoscenza delle condizioni atmosferiche mese per mese, giorno per giorno, era molto importante specialmente per i contadini che trascorrevano le giornate nei campi e negli orti, da mattina a sera. Sapere, o almeno prevedere, che tempo avrebbe fatto era essenziale per avere dei buoni raccolti, e per i pescatori delle buone uscite in mare. Ecco allora che i nostri avi studiavano le particolarità del cielo, della Luna, delle stelle, ma anche del comportamento degli animali nei confronti degli astri o del tempo, che si ripetevano con costanza e precisione di anno in anno, inserendo queste nozioni nei proverbi. Molti proverbi riguardano i venti, la cui conoscenza era essenziale soprattutto per quelli che andavano in mare. Tra tutti quelli che soffiano lungo la costa istriana, quello che ha il maggior numero di proverbi o di detti è senz’altro il vento di bora, frequente in quest’area del Nord Adriatico. PREGOVORI O VREMENU Po pregovorih o mesecih v letu in dnevih, ko godujejo svetniki, predstavljajo posebno poglavje tudi pregovori o vremenu. Poznavanje vremenskih razmer po mesecih in dnevih je bilo izjemnega pomena zlasti za kmete, ki so bili od zore do mraka na poljih in vrtovih. Vedeti ali vsaj znati napovedati, kakšno bo vreme, je bilo kmetom ključno za dober pridelek, ribičem pa pomembno za dober ulov na morju. Naši predniki so zato skrbno preučevali posebnosti na nebu, položaj lune in zvezd, kot tudi obnašanje živali glede na zvezde ali vreme. Ugotovitve o vsem, kar se je ponavljalo po ustaljenem vzorcu iz leta v leto, so prenesli v pregovore. Veliko je pregovorov, ki se nanašajo na veter, saj je bilo vedenje o tem neizogibno za vse, ki so se odpravljali na morje. Izmed vseh vetrov, ki pihajo vzdolž istrske obale, se z največjim številom pregovorov in rekov ponaša prav burja, ki pogosto piha na tem delu severnega Jadrana. Co canta el rospo, l’inverno xe morto. Quando canta il rospo l’inverno è morto. Ko zapoje žaba, je zime konec. Spiegazione: Anche il canto del rospo era importante per conoscere i cambiamenti del clima. In questo caso si diceva che annunciava la fine dell’inverno. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 143 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Za prepoznavanje vremenskih sprememb je bilo pomembno tudi žabje regljanje. V tem primeru regljanje naznanja konec zime. La neve ingrasa la canpagna. La neve ingrassa la campagna. Sneg odebeli polja. Spiegazione: D’inverno i contadini auspicavano un’abbondante nevicata perché la neve faceva riposare e rigenerare la terra. Razlaga: Kmetje so si pozimi želeli obilni snežni metež, saj se je zemlja pod snegom odpočila in se obnovila. Quando la neve la casca grosa, se no xe pan sarà pagnoca; se la casca a fiochisini, no sarà gnanca semolini. Quando la neve cade in quantità non ci saranno né pane né pagnotte; quando cade a piccoli fiocchi non ci saranno nemmeno i semolini. Ko močno sneži, ne bo ne kruha ne hlebcev; ko pada v malih snežinkah, ne bo niti zdroba. Spiegazione: Come detto prima, in inverno si auspicava la neve, ma non in grandi quantità, altrimenti avrebbe compromesso tutto il raccolto del grano. Razlaga: Kmetje so si pozimi želeli snega, vendar v manjših količinah, saj bi sicer sneg uničil celoten pridelek žita. Soto la neve, pane, soto la piova, fame. Sotto la neve il pane, sotto la pioggia la fame. Pod snegom kruh, pod dežjem glad. Spiegazione: La neve proteggeva le sementi del grano permettendo loro di germogliare bene. La pioggia invece avrebbe fatto marcire i semi. Razlaga: Sneg je zaščitil semena žita in jim omogočil dobro kaljenje. Ob dežju bi semena zgnila. Arcobalen porta el seren. Arcobaleno porta il sereno. Mavrica prinaša vedrino. Spiegazione: Dopo la pioggia, specialmente nei mesi estivi appare l’arcobaleno che annuncia l’arrivo di giornate serene. 144 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Po dežju, še zlasti v poletnih mesecih, se na nebu izriše mavrica, ki naznanja prihod jasnega vremena. Arcobalen de matin, preparite el capotin; arcobalen de sera, bel tenpo se spera. Arcobaleno di mattina, preparati un cappottino; arcobaleno di sera, bel tempo si spera. Če je mavrica na nebu zjutraj, si pripravi plašček; če je mavrica na nebu zvečer, se obeta lepo vreme. Spiegazione: In questo caso però un arcobaleno di mattina annunciava l’arrivo della pioggia mentre un arcobaleno di sera era ambasciatore del bel tempo. Razlaga: V tem primeru je mavrica na jutranjem nebu naznanjala dež, večerna mavrica pa je bila znanilka lepega vremena. Un gropo per levante ciama una ponenatada. Un cumulo di nuvole a levante chiama forte vento da ponente. Kopica oblakov na vzhodu kliče močan veter od zahoda. Spiegazione: Massima popolare capodistriana riguardante la situazione del tempo. Se le nubi si addensano a levante annunciano un forte vento da ponente. Razlaga: Ljudski rek iz Kopra se nanaša na vremenske razmere in pravi, da če se na vzhodu tvorijo gruče oblakov, te naznanjajo močan veter od zahoda. Montagna ciara e marina scura, verzi le vele sensa paura. Se dalla montagna viene il chiaro e nella marina c’è più buio, spiega le vele senza timore. Če je nad gorami svetlo, v pristanišču pa tema, razvij jadra brez bojazni. Spiegazione: Altra situazione del tempo, questa volta dei pescatori piranesi che osservavano i monti alle spalle della cittadina. Razlaga: Drugačna vremenska napoved piranskih ribičev, ki so opazovali gore v zaledju mesta. Piova e sol, ’l giavolo va in amor. Pioggia e sole il diavolo è in amore. Dež in sonce, vrag je zaljubljen. Spiegazione: D’estate spesso si assiste al fenomeno della pioggia nonostante la presenza del sole. Un tempo strano che i nostri avi associavano al diavolo. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 145 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Poleti smo pogosto priča pojavu, ko kljub soncu dežuje. Gre za nenavadno vreme, ki so ga naši predniki povezovali s hudičem. Oppure / Ali: Sol e piova ’l giavolo se sposa. Sole e pioggia il diavolo si sposa. Dež in sonce, vrag se ženi. Spiegazione: Altra variante del proverbio precedente con la convinzione che quando piove e contemporaneamente splende il sole allora il diavolo si sposa. Razlaga: Drugačna različica predhodnega pregovora, ki zatrjuje, da ko sočasno dežuje in sije sonce, se vrag ženi. Oppure ancora / Ali tudi: Sol e piova le strighe se sposa. Sole e pioggia le streghe si sposano. Sonce in dež, čarovnice se možijo. Spiegazione: Altra variante del primo proverbio con l’inserimento delle streghe al posto del diavolo. Razlaga: Drugačna različica prvega pregovora, tokrat namesto hudiča nastopajo čarovnice. Piova de mar, inpinissi el bucal; piova de tera, inpinissi la scudela. Pioggia dal mare riempie un boccale, pioggia da terra riempie una scodella. Dež z morja napolni bokal, dež s kopnega napolni skodelo. Spiegazione: È importante anche conoscere da che parte arriva la pioggia. Infatti, se arrivava dal mare era abbondante, altrimenti, se arrivava da terra, era scarsa. Razlaga: Pomembno je bilo tudi vedeti, s katere strani je prihajal dež. Če je prihajal z morja, ga je bilo obilo, če pa je prihajal iz zaledja, je bilo padavin malo. Chi brama piova, tempesta trova. Chi brama la pioggia, troverà la tempesta. Kdor hrepeni po dežju, bo našel nevihto. Spiegazione: Massima popolare delle genti di Pirano inerente alla richiesta dell’arrivo della pioggia nel periodo estivo che potrebbe trasformarsi in tempesta. 146 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ljudski rek iz Pirana se nanaša na poletno hrepenenje po dežju, ki se lahko spremeni v nevihto. Co la gata la fa el fuso, el tempo fa de muso. Quando la gatta fa le fusa, il tempo si rovina. Ko mačka prede, se vreme poslabša. Spiegazione: Osservando il comportamento dei gatti si giungeva alla conclusione che il tempo si sarebbe rovinato. Razlaga: Opazovanje mačk je privedlo do zaključka, da se bo vreme poslabšalo. Co ’l gato pasa la recia, piovi presto. Quando il gatto si strofina l’orecchio, pioverà presto. Ko si maček drgne uho, bo kmalu deževalo. Spiegazione: Altro detto nato dall’osservazione del comportamento del gatto. Se si strofinava l’orecchio era segno che presto sarebbe arrivata la pioggia. Razlaga: Še en rek, ki izvira iz opazovanja mačke. Če si je maček drgnil uho, je bil to znak, da bo kmalu deževalo. Inverno suto, primavera bagnada, sarà una bona anada. Inverno asciutto, primavera bagnata, sarà una buona annata. Zima suha, pomlad mokra, to bo dobra letina. Spiegazione: Un inverno asciutto e una primavera bagnata di solito annunciavano un buon raccolto. Razlaga: Suha zima in mokra pomlad sta običajno naznanjali dobro letino. Ciaro de note, no vol do balote. Chiaro di notte non vale due pallottole. Svetlo ponoči ne velja počenega groša. Spiegazione: Modo di dire piranese. Razlaga: Fraza z izvorom iz Pirana. Ciaro de matina, bon tenpo se vissina. Chiaro di mattina buon tempo si avvicina. Če zjutraj je svetlo, prihaja lepo vreme. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 147 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Contrariamente al detto precedente, se il mattino si presenta chiaro allora è segno che sta per arrivare il bel tempo. Razlaga: V nasprotju s predhodnim rekom slednji pravi, da če je jutro jasno, si lahko obetamo lepo vreme. Se ’l pese nuda sora de l’aqua, piova sicura. Se il pesce nuota sopra l’acqua, pioggia sicura. Če riba plava nad vodo, bo zanesljivo dež. Spiegazione: Situazione del comportamento dei pesci prima di una pioggia, secondo i pescatori piranesi. Razlaga: Pregovor opisuje obnašanje rib pred dežjem po mnenju piranskih ribičev. Se piove sul covon le castagne saran bone. Se piove sul covone, le castagne saranno buone. Če dežuje na snop, bo kostanj dober. Spiegazione: In verità è un modo di dire un po’ strano. Non si comprende perché una pioggia sui covoni di fieno annunci una buona annata per le castagne. Razlaga: Gre za nekoliko nenavaden rek, saj ni razumljivo, zakaj naj bi deževanje po snopih privedlo do dobre letine kostanja. Co canta el cuco, de matina bagnado, de sera suto. Quando canta il cuculo, di mattina bagnato, di sera asciutto. Ko poje kukavica, je zjutraj mokro, zvečer suho. Spiegazione: Anche il canto del cuculo era stato studiato per definire le condizioni del tempo. Quando cantava, annunciava la pioggia per la mattina e tempo asciutto per la sera. Razlaga: Za napovedovanje vremena so nekoč preučevali tudi kukavičje petje. Ko je kukavica zakukala, je napovedala deževno jutro in suho večerno vreme. L’istade xe ’l paradiso dei poveri. L’estate è il paradiso dei poveri. Poletje je paradiž revežev. Spiegazione: Si tratta di un periodo nel quale la terra sta dando i suoi prodotti e anche il povero è contento potendo ricevere aiuti da chi ne ha raccolti in esubero. 148 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za obdobje, ko zemlja nudi svoje plodove. Siromak je zadovoljen, saj prejme pomoč od tistega, ki je imel obilen pridelek. Se ’l galo canta fora de ora el tempo va in malora. Se il gallo canta fuori orario il tempo va in malora. Če petelin ne poje ob običajni uri, se bo vreme poslabšalo. Spiegazione: Studiando il comportamento del gallo, presente in ogni pollaio, si è giunti a questa conclusione. Razlaga: Do takšnega zaključka je pripeljalo opazovanje petelina, ki je prisoten v vsakem kurniku. A Fiume la nassi a Segna la cressi, a Trieste la finissi. A Fiume nasce, a Segna cresce, a Trieste muore (la bora). Na Reki se rodi, v Senju raste, v Trstu umre (burja). Spiegazione: Proverbio relativo alla bora, vento possente che spazza la penisola istriana. Secondo questo detto la bora nasce a Fiume, cresce a Segna e muore a Trieste. Razlaga: Pregovor se nanaša na burjo, močan veter, ki piha po istrskem polotoku. Po tem reku sodeč naj bi se burja rodila na Reki, rasla na Senju in umrla v Trstu. Oppure / Ali: A Fiume la nasse, a Segna la fiorisse, a Trieste la crepa. A Fiume nasce, a Segna fiorisce e a Trieste muore. Na Reki se rodi, v Senju cveti in v Trstu umre. Spiegazione: Altra variante dello stesso modo di dire delativo al percorso evolutivo della bora lungo il territorio dalmato-istriano. Razlaga: Še ena različica enake fraze, ki se nanaša na razvojni cikel burje na območju Istre in Dalmacije. Tre giorni la nassi, tre giorni la cressi, tre giorni la crepa. Tre giorni nasce, tre giorni cresce e tre giorni muore. (la bora). Tri dni se rojeva, tri dni raste in tri dni umira (burja). Spiegazione: Altro proverbio riguardante la bora. In questo caso viene studiata la sua durata. Tre giorni nasce, tre giorni cresce (aumenta d’intensità) e tre giorni muore. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 149 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Še en pregovor o burji, ki se tokrat nanaša na njeno trajanje. Tri dni se rojeva, tri dni raste (in se krepi) in tri dni umira. Se la bora salta fora de zoba, oto la sufia, e quindese la zoga. Se la bora giunge di giovedì, soffierà per otto giorni e per quindici giocherà. Če burja pride na četrtek, bo pihala še osem dni in nagajala še naslednjih petnajst. Spiegazione: Altra massima popolare piranese riguardante la bora e legata al giorno della sua apparizione. Razlaga: Še en ljudski izrek iz Pirana, ki se nanaša na burjo in dan njenega nastanka. Bora che baia xe fogo de paia; bora scura, poco la dura; bora a trati, xe quela che bati. Bora che abbaia è fuoco di paglia; bora scura, poco dura; bora a tratti, è quella che batte. Burja, ki laja, je kot ogenj v senu; temna burja malo traja; burja na sunke pa je tista, ki tepe. Spiegazione: In questo proverbio sono studiati gli umori della bora, quando sbraita, quando è scura, ossia con nuvolo, e quando alterna le impetuose raffiche. Razlaga: Pregovor preučuje razpoloženje burje: ko razgraja, ko je temna (ko jo spremljajo oblaki) in ko piha v silovitih sunkih. Tri rusade fa ouna piova, tri calieghi fa ouna bora. Tre rugiade fanno una pioggia, tre nebbie fanno una bora. Tri rose naredijo dež, tri meglice naredijo burjo. Spiegazione: Detto della tradizione popolare dignanese secondo la quale tre rugiade annunciano la pioggia mentre tre nebbie fanno giungere la bora. Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila, po katerem naj bi tri rose napovedovale dež, megla trikrat zapored pa naj bi priklicala burjo. Bora de note, no dura più che tre balote. Bora di notte non dura più di tre palline. Burja ponoči ne traja dlje od treh krogel. Spiegazione: Se la bora soffiava di notte allora la sua azione non durava molto e non era così forte. Razlaga: Če je burja pihala ponoči, ni dolgo trajala in ni bila posebno močna. 150 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Bora scura, poco dura. Bora scura, dura poco. Temna burja malo traja. Spiegazione: Altro detto riguardante la bora. In questo caso se arriva con un cielo oscuro, allora la sua durata è breve. Razlaga: Še en pregovor o burji. Če nastopi sočasno z oblačnim nebom, ne bo dolgo trajala. Oppure / Ali: Bora scura, metite in mar sensa paura. Bora oscura, mettiti in mare senza paura. Temna burja, odpluj na morje brez strahu. Spiegazione: Consigli dei marinai e dei pescatori di Pirano secondo i quali una bora oscura non è così forte da impedire di uscire in mare con le barche. Razlaga: Nasvet mornarjev in ribičev iz Pirana, ki pravi, da burja ob oblačnem vremenu ni tako močna, da bi preprečila izplutje barke. Bora sabatina, la piova xe visina. Bora di sabato, la pioggia è vicina. Burja na soboto, bliža se dež. Spiegazione: In questa massima invece si asserisce che se la bora iniziava a soffiare di sabato, annunciava una pioggia imminente. Razlaga: Rek zagotavlja, da če začne burja pihati v soboto, napoveduje skorajšnji dež. Quando la bora se move, o uno o tre o sinque o nove. Quando la bora si muove, o uno o tre o cinque o nove. Ko se premika burja, ali eden ali tri ali pet ali devet. Spiegazione: In questo caso i numeri si riferiscono ai giorni di durata che, secondo i marinai, è sempre dispari. Razlaga: Števila se v tem primeru navezujejo na število dni, ko piha burja. Po mnenju mornarjev je to število vedno neparno. Oppure / Ali: Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 151 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Bora, tre zorni la dura; se la va de troto, la dura più de oto. Bora, tre giorni dura; se va al trotto, durerà più di otto. Burja traja tri dni: če gre v diru, bo trajala dlje od osem dni. Spiegazione: Altra variante riguardante la durata della bora che a seconda della sua irruenza dura da tre a più di otto giorni. Razlaga: Še ena različica glede trajanja burje, ki glede na svojo jakost lahko traja od treh pa do osem dni ali več. Bora che sufia, aria che sbanbola, sol che slusi, tenpo che dura. Bora che soffia, aria che si agita, sole che luccica, tempo che dura. Burja, ki piha; zrak, ki se meša; sonce, ki sveti; vreme, ki traja. Spiegazione: Spiegazione delle diverse situazioni climatiche secondo i marinai e i pescatori di Capodistria. Razlaga: Gre za razlago različnih vremenskih razmer po mnenju mornarjev in ribičev iz Kopra. La bora la scassa la piova, el siroco ghe schissa de ocio. La bora scaccia la pioggia, lo scirocco le fa l’occhiolino. Burja odžene dež, široko pa mu mežika. Spiegazione: Dopo anni e anni di analisi e comparazioni era stato stabilito che la bora scaccia la pioggia, mentre lo scirocco la chiama. Razlaga: Po letih raziskav in primerjav se je izkazalo kot resnično, da burja odžene dež, široko pa ga kliče. Bela fortuna, fortuna de bora. Bella fortuna, fortuna di bora. Lepa sreča, sreča kot burja. Spiegazione: Detto popolare che sta a significare che la fortuna è come la bora, dura poco, al messimo qualche giorno. Razlaga: Ljudski rek pravi, da je sreča kot burja: traja malo, največ kakšen dan. Te ga bora in scarsela. Hai la bora in tasca. V žepu imaš burjo. 152 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire della gente istriana che sta a significare che non hai che aria in tasca. Razlaga: Ustaljena fraza Istranov, s katero želijo reči, da nekdo nima v žepu nič drugega kot zrak. Nembo in Levante scuro, segno de bora sicuro. Nuvole scure di levante, segno sicuro di bora. Temni oblaki na vzhodu, zanesljiv znak za burjo. Spiegazione: Previsione dei marinai e pescatori della costa istriana e in particolare di Capodistria. Razlaga: Napoved mornarjev in ribičev z istrske obale, še zlasti iz Kopra. El vento de Venere Santo, domina l’ano duto quanto. Il vento di Venerdì Santo, domina l’anno tutto quanto. Veter na veliki petek kraljuje čez vse leto. Spiegazione: Un tempo si usava affermare che il vento di Venerdì Santo avrebbe dominato tutto l’anno. Razlaga: Nekoč so trdili, da bo veter, ki piha na veliki petek, kraljeval skozi vse leto. Tramontana, bora ciama. Tramontana chiama la bora. Tramontana vabi burjo. Spiegazione: Analizzando le diverse azioni dei venti i nostri antenati erano giunti alla conclusione che il vento di tramontana di solito era seguito dal vento di bora. Razlaga: Po preučevanju različnih dejavnosti vetra so se naši predniki dokopali do zaključka, da je tramontani (severnemu vetru) običajno sledila burja. Lanpa de tramontana, bora pareciana. Lampi di tramontana, si prepara la bora. Če bliska ob tramontani, se pripravlja burja. Spiegazione: Situazione del tempo. Secondo i pescatori piranesi, lampi da tramontana annunciavano l’arrivo della bora. Razlaga: Piranski ribiči so zatrjevali, da bliskanje ob tramontani naznanja prihod burje. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 153 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Se lanpa e tona, ’l vento ven de dove che sona. I lampi e i tuoni provengono da dove suonano. Bliski in gromi izvirajo od tam, kjer se oglašajo. Spiegazione: Modo di dire per indicare da quale parte occorre tutelarsi quando si sentono i tuoni e si vedono i lampi. Razlaga: Ustaljena fraza svetuje, v katero smer se je potrebno zateči, ko vidimo bliske in zaslišimo grome. Tramontana nera e siroco ciaro, sta tento mariner. Tramontana nera e scirocco chiaro, stai attento marinaio. Tramontana z oblaki in jasen široko: bodi pozoren, mornar. Spiegazione: Detto piranese per avvisare i marinai dei pericoli che si celano con la tramontana nera e con lo scirocco chiaro. Razlaga: Piranski rek je služil kot opozorilo mornarjem pred nevarnostjo, ki se skriva za oblačnostjo ob tramontani in jasnem široku. Greco co nuvoli e vento, speta la bora e sta contento. Il greco con nuvoli e vento, aspetta la bora e sii contento. Če piha grego (severovzhodnik) z oblaki in vetrom, počakaj na burjo in bodi zadovoljen. Spiegazione: Altro vento analizzato dai nostri vecchi. Il greco era ritenuto più pericoloso della bora e quindi, dovendo scegliere, si preferiva la seconda. Razlaga: Še en tip vetra, ki so ga preučevali naši dedje. Grego je veljal za nevarnejšega od burje in če bi se morali odločati med njima, bi se odločili za burjo. Garbin bardassa, quel che ’l trova el lassa. Il libeccio non cambierà il tempo. Lebič (jugozahodnik) ne bo spremenil vremena. Spiegazione: Il vento di libeccio invece non era considerato pericoloso, come arrivava così se ne andava, lasciando invariata la situazione. Razlaga: Lebič ni veljal za nevaren veter, saj je tako, kot je prišel, tudi odšel in ni vplival na obstoječe vremenske razmere. Oppure / Ali: Garbinasso, quel che trovo lasso. Libeccio, quello che trova lascia. Lebič, kar dobi, to pusti. 154 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire dei pescatori piranesi che ha lo stesso significato di quello precedente. Razlaga: Ustaljena fraza piranskih ribičev, ki ima enak pomen kot predhodna. Mar de garbin, caval de bora. Mare di libeccio, cavalca la bora. Morje ob lebiču jezdi burjo. Spiegazione: Altro modo di dire dei piranesi sulle condizioni del tempo in mare riguardanti il vento di libeccio. Razlaga: Še ena ustaljena fraza Pirančanov o vremenskih razmerah na morju, ko piha lebič. Quando el scoio xe imbianchisà, el garbin l’ha rosegà; ma se ’l pescador lo vedi scuro, el ga la posta al sicuro. Quando lo scoglio è stato imbiancato indica che è stato rosicato dal libeccio, se il pescatore lo vede scuro può stare sicuro sul posto della pesca. Če so se čeri pobelile, jih je oplazil lebič; če so čeri temne, lahko ribič ribari dalje na istem mestu. Spiegazione: Modo di dire per assicurare il pescatore sulla debolezza del libeccio. Se si trovava già in posizione (posta) per pescare, poteva tranquillamente rimanerci. Razlaga: Ustaljena fraza pomirja ribiča in ga opozarja na šibkost lebiča. Če je bil ribič že na ustaljenem mestu za ribarjenje, je tam lahko brezskrbno ostal. Alegria de pipistrel, xe segnal de tempo bel. Allegria di pipistrello, è segnale di tempo bello. Veselje netopirja naznanja lepo vreme. Spiegazione: In questo caso vengono coinvolti addirittura i pipistrelli. I loro voli definiti allegri annunciavano un tempo bello. Razlaga: V tem primeru so za napovedovanje vremena služili celo netopirji. Njihovi preleti, označeni kot veseli, so naznanjali lepo vreme. Mar in grispin: borignolo o borin, o sciroco picinin. Mare increspato: borino o borin, oppure scirocco debole. Vzvalovano morje: burin ali šibki široko. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 155 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto coniato dai pescatori e dai marinai. Se il mare è increspato dalle onde o soffia il borin oppure uno scirocco lieve. Razlaga: Rek, ki so ga skovali ribiči in mornarji, pravi, da če je morje vzvalovano, piha burin ali šibek široko. Bragozi in porto, spie de maltenpo. I bragozzi in porto sono spie del maltempo. Bragoci v pristanu naznanjajo slabo vreme. Spiegazione: Se le barche e i bragozzi erano ancorati nel porticciolo, erano segnali che si preannunciava un maltempo tale da sconsigliare di uscire in mare. Razlaga: Če so bile barke in bragoci (ladje z dvema jamboroma) zasidrani v pristanu, je bil to znak, da prihaja slabo vreme in ni priporočljivo izpluti. Caldo grando, mare sporco. Caldo grande, mare sporco. Velika vročina, umazano morje. Spiegazione: La calura e la calma di vento impediscono l’azione delle maree e delle correnti tanto che si usava dire che il mare era sporco. Razlaga: Če sta vročina in brezvetrje onemogočala plimovanje in kroženje morskih tokov, se je reklo, da je morje umazano. El caligo purga el tenpo. La nebbia purga il tempo. Megla prečisti vreme. Spiegazione: Si considerava che la nebbia avrebbe “purgato” il tempo facendo poi arrivare il sole. Razlaga: Veljalo je prepričanje, da megla “prečisti” vreme, saj prikliče sonce. Calighi de marso, temporai de istà. Nebbie di marzo, temporali d’estate. Megle v marcu, nevihte poleti. Spiegazione: Le nebbie presenti nel mese di marzo annunciavano invece dei temporali per l’estate. Razlaga: Prisotnost megle v marcu je napovedovala nevihte v poletnem času. 156 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Tre calighi fa una piova. Tre nebbie fanno una pioggia. Tri megle zapored ustvarijo dež. Spiegazione: Dopo il terzo giorno di nebbia dovrebbe piovere. Razlaga: Po tretjem meglenem dnevu naj bi deževalo. Oppure / Ali: Tre calighi fa una bora. Tre nebbie fanno una bora. Tri megle naredijo burjo. Spiegazione: Variante riferito al perdurare della nebbia. In questo caso tre giorni di nebbia porterebbero la bora. Razlaga: Različica, ki se nanaša na trajanje megle. V danem primeru naj bi trije megleni dnevi zapovrstjo prinesli burjo. Co spupa le code dei dolfini, chi va in mar fa i gatisini. Quando spuntano le code dei delfini, a chi va in mare viene il mal di mare. Ko iz morja špegajo delfinji repi, bo tistega, ki gre na morje, doletela morska bolezen. Spiegazione: La presenza dei delfini viene associata al moto ondoso che provoca il mal di mare a chi si trova in barca. Razlaga: Prisotnost delfinov se povezuje z razburkanim morjem, ki povzroči morsko bolezen tistemu, ki je v čolnu. Co xe bonassa, se naviga dormindo. Quando c’è bonaccia, si naviga dormendo. Ob bonaci lahko pluješ med spanjem. Spiegazione: Quando c’è la bonaccia, calma di vento, si può navigare senza particolari preoccupazioni, anche dormendo all’interno della barca. Razlaga: Ko nastopi bonaca, brezvetrje, lahko plujemo brezskrbno tudi medtem, ko spimo v notranjosti barke. Col vento bon, duti sa navegà. Con il vento buono tutti sanno navigare. Ob dobrem vetru lahko vsak pluje. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 157 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto che esprime la facilità nel maneggiare la barca quando il tempo è bello. È nelle situazioni difficili che si vedono i bravi navigatori. Razlaga: Rek izraža lahkoto upravljanja barke ob lepem vremenu. Dobri pomorci se izkažejo v težkih razmerah. Chi no sa barca menà, no vada navegà. Chi non sa manovrare la barca non vada a navigare. Kdor ne zna upravljati barke, ta naj ne izpluje. Spiegazione: Detto dei marinai piranesi per sconsigliare alle persone inesperte nella guida delle barche di andare in mare. Razlaga: Rek piranskih mornarjev odsvetuje, da bi se neizkušeni z upravljanjem barke odpravili na morje. Chi liga, ben disliga. Chi lega poi slega bene. Kdor zaveže, ta dobro odveže. Spiegazione: Detto piranese riferito ai marinai che avessero legato bene le proprie barche al molo di attracco, preservandole così dai venti per poi ritrovarle intatte. Razlaga: Piranski rek se nanaša na mornarje, ki so svoje barke v pristanišču dobro privezali. S tem so jih zavarovali pred vplivi vetrov in jih ob povratku našli v brezhibnem stanju. Meo bonassa in pupa, che fortunal in prova. Meglio bonazza a poppa che un fortunale a prua. Bolje bonaca na krmi, kot nevihta na premcu. Spiegazione: In questa massima troviamo invece la spiegazione dei marinai piranesi sulle diverse situazioni climatiche in mare. Razlaga: Izrek povzema razlago piranskih ribičev o različnih vremenskih razmerah na morju. La bonassa, tenpesta minassa. La bonaccia minaccia tempesta. Bonaca izziva nevihto. 158 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Proverbio dei pescatori piranesi per affermare che quando la bonaccia dura più del solito, ci si deve aspettare la pioggia. Razlaga: Pregovor piranskih ribičev potrjuje, da ko brezvetrje traja dlje kot običajno, lahko pričakujemo dež. El maistro xe el rufian del siroco. Il maestrale è il ruffiano dello scirocco. Maestral je široku zvodnik. Spiegazione: Presa in giro dei marinai nei confronti del vento di maestrale che precedeva lo scirocco. Razlaga: Šala mornarjev o vetru maestral, ki mu je sledil široko. Maistro de inverno, el diavolo de l’inferno. Maestrale d’inverno, è il diavolo dell’inferno. Maestral pozimi je hudič v peklu. Spiegazione: Mentre il maestrale estivo e un vento favorevole e fresco, quello invernale è un inferno. Razlaga: Medtem ko je maestral poleti prijeten in svež, pozimi povzroča pravi pekel. Maistro fresco, bora presto. Maestrale fresco, bora presto. Če je maestral svež, je burja blizu. Spiegazione: Massima popolare per illustrare che un vento di maestrale fresco annuncia l’arrivo a breve della bora. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da svež maestral naznanja skorajšnji prihod burje. Maistral de sera, sciroco de matina. Maestrale di sera, scirocco di mattina. Maestral zvečer, široko zjutraj. Spiegazione: Studiando i venti i pescatori piranesi sono giunti alla conclusione che se di sera soffia il maestrale, di mattina si avrà lo scirocco. Razlaga: Po preučevanju vetrov so piranski ribiči prišli do sklepa, da če zvečer piha maestral, bo zjutraj pihal široko. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 159 Proverbi Istriani / Istrski pregovori In tempo de burasca, ogni porto xe bon. In tempo di burrasca, ogni porto è buono. Ob nevihtnem vremenu je dobro vsako pristanišče. Spiegazione: Quando si è colti in mare dalla burrasca allora ogni porto è buono per ripararsi ed evitare ingenti danni all’imbarcazione. Razlaga: Ko nas na morju zaloti nevihta, je dobrodošlo vsako pristanišče, kamor se lahko zatečemo in preprečimo škodo na plovilu. No spetarte mai la bora, se siroco in mar lavora. Non aspettarti mai la bora se lo scirocco in mar lavora. Ne pričakuj nikoli burje, če na morju piha široko. Spiegazione: Quando in mare aperto soffia il vento di scirocco, di solito non viene seguito dal vento di bora. Razlaga: Ko na odprtem morju piha široko, mu običajno ne sledi burja. Quando la luna va in garbin, lassa le togne e tiente al vin. Quando la Luna va in libeccio, lascia le togne e tienti al vino. Ko gre luna v lebič, opusti mreže in poprimi za vino. Spiegazione: Espressione per avvisare i pescatori che quando la Luna va verso Sud-Ovest è meglio abbandonare la pesca e rifugiarsi in cantina. Razlaga: Rek opozarja ribiče, da ko gre luna v smeri jugozahoda, je bolje opustiti ribolov in se zateči v klet. Levante ciaro e tramontana scura, butete in aqua sensa paura. Levante chiaro e tramontana scura, buttati in mare senza aver paura. Ko je levant jasen in tramontana temna, se vrzi v morje brez strahu. Spiegazione: Secondo i piranesi quando con il vento di levante il cielo era chiaro e viceversa con la tramontana scuro, allora non c’era nessun timore di immergersi in mare. Razlaga: Ko veter levant spremlja jasno nebo in ko tramontano spremlja oblačno nebo, po mnenju Pirančanov ni bojazni, da se ne bi smeli vreči v morje. Quando spuza la sentina, la piova s’avizina. Quando puzza la sentina, la pioggia si avvicina. Ko smrdi pod krovom, se približuje dež. 160 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Quando le acque stagnanti raccolte nella sentina delle barche cominciano a puzzare, significa che ben presto pioverà. Razlaga: Ko začnejo stoječe vode, ki se zberejo pod krovom barke, zaudarjati, to naznanja skorajšnje padavine. Scuro in ponente, no xe levà par gnente. Scuro a ponente, non è levante per niente. Tema na zahodu nikakor ne prinese levanta. Spiegazione: Altra asserzione dei marinai piranesi. Se da ponente il cielo si fa scuro, non è segno che arrivi il vento di levante. Razlaga: Še ena trditev piranskih ribičev: če je na zahodu nebo temno, to ni znak, da bi zapihal veter z vzhoda. Co tona a ponente, no tona par gnente. Quanto tuona a ponente, non tuona per niente. Ko grmi na zahodu, ne grmi zaman. Spiegazione: Quando invece si sente tuonare da ponente, allora è quasi certo che arriverà il brutto tempo. Razlaga: Ko grmenje prihaja iz zahodne smeri, bo skoraj zanesljivo slabo vreme. Oppure / Ali: Se lanpa de ponente, no lanpa per gnente. Se ci sono i fulmini da ponente, non arrivano per niente. Če bliski prihajajo od zahoda, ne prihajajo zaman. Spiegazione: Versione diversa ma dello stesso contenuto di quella precedente con l’inserimento dei fulmini al posto dei tuoni. Razlaga: Še ena različica, vendar z enako vsebino kot v predhodnem pregovoru. Tokrat namesto grmenja nastopajo strele. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Cu lanpa a ponente, no lanpa par gnente. Se ci sono fulmini da ponente non arrivano per niente. Če bliski prihajajo od zahoda, ne prihajajo zaman. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 161 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra versione, questa volta in dialetto dignanese, del proverbio precedente con lo stesso significato. Razlaga: Še ena različica predhodnega pregovora z enakim sporočilom, tokrat v vodnjanskem narečju. Se in porto xe crocal, in mar xe fortunal. Se nel porto c’è il gabbiano, in mare c’è il fortunale. Če je v pristanišču galeb, je na morju nevihta. Spiegazione: Anche i gabbiani si riparano nei porticcioli per evitare di dondolarsi in mare con il fortunale. Razlaga: Ob nevihtah se tudi galebi zatečejo v manjša pristanišča, da jih nevihta ne bi premetavala na morju. Se in sciroco xe scuro, sta in porto sicuro. Se lo scirocco è scuro, rimani in porto al sicuro. Če je široko temačen, ostani na varnem v pristanišču. Spiegazione: I pescatori piranesi consigliavano di non uscire in mare se c'era lo “scirocco scuro”. Razlaga: Nasvet piranskih ribičev pravi, da če široko spremlja oblačno nebo, je bolje, da ne izplujemo na morje. Co’l siel nero, naviga biato, co’l siel bianco, scanpa come un mato. Con il cielo scuro, naviga beato, con il bianco, scappa come un matto. S temnim nebom pluj blaženo, z belim zbeži kot norec. Spiegazione: Situazione del cielo studiata dai marinai piranesi. Se il cielo è bianco è tempo di scappare al riparo nel porticciolo. Razlaga: Gre za opis razmer na nebu, kot so jih preučili piranski mornarji. Če je nebo belo, je zadnji čas, da se zatečemo na varno v pristan. Siroco movi, tramontana piovi. Lo scirocco muove e la tramontana fa piovere. Široko premika, tramontana prikliče dež. Spiegazione: Durante i mesi caldi soffia lo scirocco che muove l’aria mentre con la tramontana arriva la pioggia. Razlaga: V vročih mesecih piha široko in meša zrak, s tramontano pa pride dež. 162 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Soto el scojo, bonasa come l’ojo. Sotto lo scoglio, bonazza come l’olio. Pod skalo bonaca kot olje. Spiegazione: Riparati dagli scogli si sta tranquilli in quanto il mare è calmo e liscio come l’olio. Razlaga: V zavetju skal smo na varnem, saj je morje mirno in gladko kot olje. Toni a tanburo, stratempo sicuro. Tuoni a tamburo, maltempo sicuro. Če grmi kot bobnenje, bo zanesljivo slabo vreme. Spiegazione: Se i tuoni sono così intensi e frequenti come un rullo di tamburo allora ci sarà tempo brutto. Razlaga: Če je grmenje tako močno in pogosto kot udarjanje na boben, potem bo zanesljivo slabo vreme. Piova estiva, bon pro a chi ariva. Pioggia estiva, buon pro a chi arriva. Poletni dež koristi tistemu, ki ga dobi. Spiegazione: Beato quel contadino che gli è toccata la pioggia estiva, necessaria per l’orto o la campagna. Razlaga: Blažen kmet, ki je deležen poletnega dežja, saj je ta potreben za vrt in polja. Cu l’aqua fa i goti, piuva a fagoti. Quando l’acqua fa le gallozzole, pioggia a dirotto. Ko voda dela mehurčke, lije kot iz škafa. Spiegazione: Massima popolare della tradizione contadina dignanese per indicare la potenza della pioggia. Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila nakazuje moč dežja. Piovisina, bava in prova, reme storto, fame in corpo. Pioggerellina, vento in prua, remi storti e fame in corpo. Dežek, veter na premcu, ukrivljena vesla in prazen želodec. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 163 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Espressione piranese per illustrare una situazione non propriamente favorevole per andare a pescare. Razlaga: Piranski rek opisuje razmere, ki niso najbolj naklonjene tistemu, ki se odpravlja na ribolov. La tenpesta no fa carestia. La tempesta non provoca carestie. Nevihta ne povzroča hude lakote. Spiegazione: La grandine può cadere su alcune zone anche vaste, ma solitamente l’ambito della sua massima rovina è limitato. Razlaga: Toča lahko pada tudi na širšem območju, vendar je obseg njene škode omejen. In t’è la tenpesta oni grota xe un porto. Nella tempesta ogni caverna è un porto. Ob nevihti je vsaka jama pristan. Spiegazione: Modo di dire dei marinai piranesi. Quando ti sorprende la tempesta mentre sei in mare, ogni grotta, ogni caverna può essere un porto per mettersi in salvo. Razlaga: Rek piranskih ribičev pravi, da ko te nevihta preseneti na morju, je vsaka jama ali votlina pristan, kamor se lahko zatečeš pred nevarnostjo. Tramonto de naransa, de bel tenpo xe speransa. Tramonto color arancio, del bel tempo c’è speranza. Sončni zahod oranžne barve obeta lepo vreme. Spiegazione: Modo di dire della gente piranese secondo la quale un tramonto di color arancione annuncerebbe un bel tempo. Razlaga: Ustaljena fraza Pirančanov pravi, da naj bi oranžen sončni zahod prinašal lepo vreme. Nuvole rose no fa done vedove. Nuvole rosse non faranno donne vedove. Rdeči oblaki ne bodo naredili vdov iz žena. Spiegazione: Le nuvole rosse non porteranno tempeste tali da mettere in pericolo la vita dei naviganti. Razlaga: Rdeči oblaki ne bodo prinesli tako hudih neviht, ki bi ogrozile življenje morjeplovcev. 164 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Nuvole verdoline e negrete, fa vignì le saete. Nuvole verdoline e nere, fanno venire i fulmini. Zelenkasti in črni oblaki vabijo strele. Spiegazione: Previsione del tempo dei marinai e pescatori piranesi secondo i quali una colorazione particolare delle nuvole annuncerebbe brutto tempo. Razlaga: Vremenska napoved mornarjev in ribičev, po kateri naj bi poseben odtenek oblakov napovedoval slabo vreme. Se le nuvole xe fate de lana, se no piovi ogi, piovi sta setimana. Se le nuvole sono come la lana, se non piove oggi pioverà entro la settimana. Če so oblaki kot volna, bo,če že ne danes, deževalo v tednu dni. Spiegazione: Altra interpretazione delle nuvole secondo i marittimi piranesi. In questo caso se le nuvole sono bianche come la lana, allora la pioggia è imminente. Razlaga: Še eno tolmačenje gibanja oblakov po mnenju piranskih pomorščakov. V tem primeru pregovor pravi, da če so oblaki kot volna, je dež pred vrati. Roso de matina, la piova se vizina; roso de sera, bel tenpo se spera. Rosso di mattina, la pioggia si avvicina; rosso di sera, bel tempo si spera. Rdeče jutranje nebo, dež se približuje; rdeče večerno nebo, obetamo si lepo vreme. Spiegazione: Osservando il colore del cielo è stato coniato questo proverbio per prevedere la situazione del tempo per il giorno seguente. Razlaga: Pregovor je nastal ob opazovanju barve neba, ki napoveduje vreme naslednjega dne. Luna rosa, luna zala, piova o vento no se fala. Luna rossa o Luna gialla, portano pioggia e vento. Rdeča ali rumena luna prinašata dež in veter. Spiegazione: Se la Luna si presenta di colore rosso fuoco oppure giallo intenso, allora annuncia l’arrivo della pioggia o del vento. Razlaga: Če je luna ognjeno rdeča ali živo rumena, pomeni, da prihaja dež ali veter. Cu la louna jo l’era, piova o sionera. Quando la Luna ha l’aureola, pioggia sicura. Ko je luna obdana s sijem, bo zanesljivo dež. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 165 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per indicare il tempo annunciato dalla Luna. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana napoveduje vreme s pomočjo lune. Luna tressa, mariner in piè, luna in piè mariner tresso. Luna coricata, marinaio all’erta; Luna all’erta marinaio coricato. Luna počiva, mornar na preži; luna na preži, mornar počiva. Spiegazione: Altro modo di dire dei pescatori piranesi sulle condizioni del tempo legate alla posizione della Luna. Razlaga: Še ena ustaljena fraza piranskih ribičev o vremenskih razmerah, vezana na položaj lune. Luna colegada, barca pareciada. Luna velata, barca armata. Zasenčena luna, opremljena barka. Spiegazione: Secondo la tradizione popolare dei pescatori, la Luna velata permette di armare l’imbarcazione e prendere il largo. Razlaga: Po ribiškem izročilu naj bi zastrta luna omogočala pripravo barke in izplutje. Luna piena, l’equipagio se remena. Luna piena l’equipaggio si agita. Polna luna, posadka vznemirjena. Spiegazione: Sentenza popolare secondo la quale con la Luna piena l’equipaggio della barca si agita in quanto inizia l’attività del pesce. Razlaga: Ljudska misel pravi, da je ob polni luni posadka na ribiški barki vznemirjena, saj se pričenja ribolov. Se svanpa le stele e sdionfa ben le vele. Se svampiscono le stelle, si gonfiano le vele. Če zvezde zbledijo, se jadra napnejo. Spiegazione: Situazione alquanto favorevole alla navigazione in mare, secondo i pescatori piranesi. Razlaga: Pregovor opisuje razmere, ki so po mnenju piranskih ribičev dokaj ugodne za plutje na morju. 166 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu Proverbi Istriani / Istrski pregovori Cu la stila zì in buca a la louna, al fortunal ingrouma. Quando la stella è in bocca alla Luna si annuncia il fortunale. Ko je zvezda v ustih lune, se bliža nevihta. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per indicare l’arrivo del fortunale annunciato dagli astri. Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila opozarja na prihod nevihte glede na položaj zvezd. Goba a ponente, luna cressente; goba a levante, luna calante. Gobba a ponente Luna crescente, gobba a levante Luna calante. Trebuh na zahodu, luna raste, trebuh na vzhodu, luna pada. Spiegazione: Anche l’analisi della forma della Luna in cielo era importante per pronosticare il tempo. Razlaga: Za napovedovanje vremena je bilo pomembno preučevati tudi obliko lune na nebu. Tenpo e siori i fa senpre quel che i vol lori. Il tempo e i signori fanno sempre quello che vogliono. Vreme in gospoda delajo vedno, kar hočejo. Spiegazione: Dopo aver studiato i mutamenti del tempo in nostri avi giungono alla conclusione che il tempo è come i ricchi, alla fine fanno sempre quello che vogliono loro. Razlaga: Po preučevanju vremenskih sprememb so naši predniki prišli do spoznanja, da je vreme prav takšno, kot so bogataši, ki vselej naredijo, kar sami hočejo. In mar e in canpagna se se desmisia co fa lustro. In mare e in campagna ci si alza quando albeggia. Na morju in na deželi se zbujamo ob svitu. Spiegazione: Sia i pescatori che i contadini dovevano iniziare molto presto la giornata lavorativa, alzandosi quando albeggiava. Razlaga: Tako ribiči kot kmetje so morali delovni dan začenjati zgodaj, že ob prvem svitu. Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu 167 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co xe fele, el più de le volte xe anca bonasa. Quando c’è la stanca di marea, il più delle volte c’è anche bonaccia. Ob počasnem plimovanju je običajno tudi bonaca. Spiegazione: Detto capodistriano per illustrare il periodo di stanca di marea, ovvero, il periodo più lungo del normale di stasi tra l’alzarsi e l’abbassarsi del livello del mare. Razlaga: Koprski rek opisuje razmere ob počasnem plimovanju, ko se plima in oseka izmenjujeta dlje kot običajno. Nuvolo de montagna, no bagna la canpagna. Nuvola di montagna non bagna la campagna. Oblak iz gora ne namoči polja. Spiegazione: Le nuvole che provenivano dall’interno, secondo i piranesi, non portavano tanta pioggia da poter bagnare a dovere i campi. Razlaga: Po mnenju Pirančanov oblaki iz notranjosti niso prinašali toliko dežja, da bi temeljito namočili polja. 168 Proverbi sul tempo / Pregovori o vremenu PROVERBI SULLA FAMIGLIA E SULLA VITA FAMILIARE Un altro capitolo molto consistente di proverbi era quello relativo alla vita familiare, al rapporto tra moglie e marito, a quello tra genitori e figli, a quello eternamente critico tra scuocere e nuore, oppure quello tra parenti e vicini di casa, ma anche delle regole di vita e di comportamento nella società di allora. All’interno di questo “codice di comportamento” molti sono anche i proverbi legati alle particolarità fisiche delle persone. Un posto specifico è riservato anche ai disturbi, alle malattie e ai rimedi per farle passare. Era noto, infatti, che i nostri antenati non avevano un buon rapporto con i medici preferendo curarsi con la medicina popolare, spesso tramandata da generazione a generazione, all’interno di ogni singolo nucleo familiare. Vediamo quindi questo capitolo iniziando dalle nascite. PREGOVORI O DRUŽINI IN DRUŽINSKEM ŽIVLJENJU Obsežen sklop pregovorov se je nanašal na družinsko življenje, na odnos med zakoncema, na odnos med starši in otroki, na vselej kritičen odnos med taščo in snaho, ali pa na odnos med sorodniki in sosedi. Pregovori so zajemali tudi življenska pravila in pravila obnašanja v takratni družbi. Znotraj takšnega “kodeksa obnašanja” najdemo tudi veliko pregovorov, ki se navezujejo na telesne posebnosti posameznikov. Posebno mesto je namenjeno motnjam, boleznim in njihovim zdravilom. Kot je namreč znano, naši predniki niso imeli dobrega odnosa z zdravniki in so raje upoštevali rešitve iz ljudskega zdravilstva, ki so se pogosto prenašale iz roda v rod znotraj vsake posamezne družinske skupnosti. Poglejmo si torej poglavje, ki se pričenja z rojstvi. In casa dei galantomini nassi prima le done e po’ i omini. In casa di galantuomini nascono prima le donne e poi gli uomini. V domovih uglajenih mož se najprej rodijo ženske in šele zatem moški. Spiegazione: Ci giunge dal tempo in cui il primo nato doveva essere maschio, per le ragioni dell’eredità di famiglia e del nome del casato. Il proverbio è la rivalsa delle famiglie dove nasce per prima una femmina, allora ci si dava l’epiteto di galantuomini. Un proverbio italiano dice “Chi vuol far bella famiglia, incominci dalla figlia”. Razlaga: Že od nekdaj je veljalo, da mora biti prvorojenec moški, zlasti zaradi družinskega nasledstva in ohranjanja priimka rodbine. Pregovor je nekakšna revanša družin, v katerih je prvorojenka hči in se takšne družine kar same poimenujejo za uglajene in častne. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 169 Proverbi Istriani / Istrski pregovori A chi nassi de carneval, i bruti musi no ghe fa paura. Chi nasce il giorno di carnevale non ha paura dei brutti musi. Kdor se rodi na pusta, se ne boji namrščenih obrazov. Spiegazione: È un modo di dire con un senso morale secondo il quale dall’ambiente in cui nasce, l’uomo acquista delle facoltà di adattamento alla vita. Razlaga: Gre za pregovor z moralnim sporočilom, ki pravi, da človek pridobi sposobnosti za prilagajanje na življenje glede na okolje, v katerem se rodi. Chi nassi in avril, xe più bon de comandar che de ubidir. Chi nasce in aprile è più portato a comandare che a ubbidire. Kdor se rodi aprila, je bolj nadarjen za ukazovanje kot pa za uboganje. Spiegazione: Una credenza antica che definiva i caratteri secondo gli astri, per cui quelli nati nel mese di aprile avevano più spiccate qualità per comandare che per ubbidire. Razlaga: Po starodavnem prepričanju naj bi na človeški značaj vplivale zvezde. Tako naj bi tisti, ki so rojeni aprila, imeli bolj izrazite lastnosti za ukazovanje kot pa za uboganje. I putei e i polastri no xe mai sazi. I bambini e i pollastri non sono mai sazi. Otroci in piščeta niso nikoli siti. Spiegazione: È un termine usato specialmente nelle famiglie rurali per indicare che i bambini sono come i pollastri che non sono mai sazi e non rifiutano il cibo anche se viene loro dato da mangiare più volte al giorno. Razlaga: Pregovor je bil v rabi zlasti v kmečkih družinah in je sporočal, da so otroci kot piščanci: nikoli niso siti in se ne branijo hrane, tudi če jim jo ponudimo večkrat na dan. Fioi e colombi sporca la casa. Figli e colombi sporcano la casa. Otroci in golobi mažejo hišo. Spiegazione: Si riferisce all’innocenza dei bambini che rivelano cose che gli adulti vorrebbero segrete. In tal modo portano scompigli e malanni. Razlaga: Pregovor se navezuje na otroško nedolžnost. Otroci razkrivajo stvari, ki bi jih odrasli želeli ohraniti kot skrivnost. S tem povzročajo zmedo in nadlogo. 170 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Fioi e colombi, smerda la casa. Figli e colombi, insozzano la casa. Otroci in golobi svinjajo hišo. Spiegazione: Questa variante invece è riferita all’indifferenza dei bambini nel gettare le cose sporcando dappertutto, come i colombi. Razlaga: Tokratna različica pregovora se navezuje na ravnodušnost otrok, ko odvržejo reči vsepovsod in vse umažejo, tako kot golobi. Ogni fejo a zì un capital. Ogni figlio è un capitale. Vsak otrok je bogastvo. Spiegazione: Massima popolare dignanese per confermare l’importanza di avere figli maschi, non solamente per mantenere il casato, ma soprattutto per avere forti braccia in più per lavorare i campi. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana potrjuje, da je pomembno imeti sinove ne le zato, da bi se ohranil rod, temveč predvsem, da je pri hiši več parov močnih rok za delo na polju. In quil’ano che se fa fiòi, nu se fèila linsiòi. Nell’anno che si fanno i figli, non si cuciono le lenzuola. V letu, ko se delajo otroci, se ne šivajo rjuhe. Spiegazione: In questo modo di dire si rivela in maniera forte la superstizione della gente dignanese in fatto di nascite. Razlaga: Izrek odločno razkriva vraževerje Vodnjancev, ko gre za rojevanje otrok. Ch’èi se li fà, se li godo. Chi li fà li gode. Kdor jih naredi, ta jih uživa. Spiegazione: Massima popolare della tradizione familiare dignanese riferita alla nascita dei figli. Razlaga: Ljudski izrek iz vodnjanskega družinskega izročila, ki se nanaša na rojevanje otrok. Ave Mareija grassia piena, chèi se li jò fati, se li mantègna. Ave Maria grazia plena, chi li ha fatti li mantenga. Sveta Marija milosti polna, kdor jih je naredil, ta naj jih vzdržuje. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 171 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra massima popolare tipica della gente istriana, in questo caso nel dialetto dignanese riguardante la nascita dei figli. Razlaga: Še en tipičen istrski ljudski izrek glede rojevanja otrok, tokrat v vodnjanskem narečju. Fiòi pici, travàji pèici, fiòi grandi, travàji grandi. Figli piccoli problemi piccoli, figli grandi, problemi grandi. Majhni otroci, majhni problemi; veliki otroci, veliki problemi. Spiegazione: Modo di dire della gente istriana, in questo caso nella versione dialettale dignanese, sugli impegni della famiglia per allevare i figli. Razlaga: Istrski pregovor glede družinske obveznosti do vzreje otrok, tokrat v vodnjanskem narečju. I fiòi i zi coumo le sponze, i sorbèiso quil che ghe se dà. I figli sono come le spugne, assorbono tutto quello che gli si dà. Otroci so kot špužve, vpijejo vse, kar dobijo. Spiegazione: Constatazione valida della tradizione popolare istriana secondo la quale i figli imparano tutto dagli adulti, sono come le spugne. Razlaga: Verodostojna trditev iz istrskega ljudskega izročila pravi, da se otroci vsega naučijo od odraslih in so kot špužve. Povari i fiòi che va suta la madrègna. Poveri i figli che vanno sotto la matrigna. Ubogi otroci, ki dobijo mačeho. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per indicare la situazione dei figli rimasti orfani di madre. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila opisuje položaj otrok, ki so ostali brez matere. Basta esi madregna par esi maragùsa. Basta essere matrigna per essere amara. Dovolj je, da si mačeha, da si grenka. Spiegazione: Altra massima popolare della tradizione dignanese per indicare quanto le matrigne non erano ben viste. Razlaga: Še en izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila, ki kaže, da mačehe niso bile priljubljene. 172 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Mezo ano, còul fa scagno. A sei mesi il bambino si siede. Pri šestih mesecih se otrok usede. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare dignanese per affermare che dopo sei mesi di vita il fanciullo sa già stare seduto. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila zatrjuje, da otroček pri šestih mesecih lahko že sedi sam. Oun fèijo mato in casa rompo i pati, òun insèina razòn, fa scunbati dòuti. Un figlio matto in casa rompe l’armonia, uno senza ragione fa tribolare tutti. Neumen otrok v hiši poruši skladnost, nor pa muči vse. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per illustrare i problemi che porta in famiglia un figlio pazzo. Razlaga: Pregovor iz vodnjanskega ljudskega izročila opisuje težave, ki jih družini povzroča nor otrok. Pansa inpuntida, fia garantida. Pancia a punta, figlia garantita. Trebuh na konico, zagotovo hči. Spiegazione: Credenza capodistriana (ma in generale istriana) secondo la quale la donna incinta che presenta una pancia appuntita partorirà certamente una femmina. Razlaga: Koprsko (in v splošnem istrsko) prepričanje, po katerem naj bi nosečnica s koničastim trebuhom zagotovo rodila deklico. Chi va in leto sensa sena, tuta la note se remena. Chi va a letto senza cena, tutta la notte si rigira. Kdor leže k počitku brez večerje, se premetava celo noč. Spiegazione: Modo di dire relativo alle abitudini nutritive per cui non si stava bene durante la notte se si andava a letto senza aver mangiato qualcosa per cena. Razlaga: Izrek se nanaša na prehrambene navade in pravi, da se ponoči ne počutimo dobro, če smo legli k počitku, ne da bi prej povečerjali. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 173 Proverbi Istriani / Istrski pregovori L’omo maridado xe senpre un oselo inbragado. L’uomo maritato è sempre un uccello ingabbiato. Poročen moški je vselej ptič v kletki. Spiegazione: Espressione usata per criticare le mogli, per cui ogni uomo maritato era come un uccello in gabbia, ovvero privo della sua libertà. Razlaga: Fraza se je uporabljala za kritiziranje žensk, češ, da je vsak poročen moški kot ptič v kletki, brez lastne svobode. L’omo xe come un anzelo, basta saverlo ciapar. L’uomo è come un angelo, bisogna saperlo prendere. Moški je kot angel, če z njim pravilno ravnaš. Spiegazione: Modo di dire prettamente maschilista secondo il quale l’uomo, rispetto alla donna, è come un angelo, bisogna saperlo prendere per il verso giusto. Razlaga: Ta povsem mačističen izrek pravi, da je moški, v primerjavi z žensko, kot angel, z njim je potrebno le pravilno ravnati. Per farse omo, bisogna far el soldà. Per diventare uomo bisogna fare il soldato. Kdor želi postati moški, mora biti najprej vojak. Spiegazione: Credenza nata durante il periodo della prima guerra mondiale. Stava a significare che nessun giovane diventava uomo se prima non passava il periodo di addestramento militare (leva) che temprava la mente e il corpo. Razlaga: Prepričanje se je oblikovalo med prvo svetovno vojno in pravi, da fant ne postane mož vse dotlej, dokler ne opravil vojaškega urjenja (in služil vojski), kar obrzda njegove misli in telo. Se no te val la parola, no ti xe nè omo nè dona. Se non mantieni la parola non sei né uomo né donna. Če ne držiš besede, nisi ne moški ne ženska. Spiegazione: Uno dei valori molto importanti di una persona, oggi purtroppo sempre meno ricercato. Chi non manteneva la parola data, non godeva di nessun rispetto. Razlaga: Pregovor se nanaša na eno izmed človekovih zelo pomembnih vrednot, ki danes žal izgublja na pomenu. Kdor ni držal besede, ni bil deležen niti najmanjšega spoštovanja. 174 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per conosser una persona, bisogna magnar con ela almeno quindese chili de sal. Per conoscere bene una persona bisogna mangiare assieme a lei almeno quindici chili di sale. Da bi dobro spoznali človeka, moramo skupaj z njim pojesti najmanj petnajst kilogramov soli. Spiegazione: Significa che prima di conoscere a fondo una persona occorre passare del tempo assieme a lei per poter esprimere dei giudizi. Razlaga: Pregovor pravi, da preden človeka spoznamo v dno duše in si o njem ustvarimo mnenje, moramo z njim preživeti kar nekaj časa. Tuto al dì la stà cussì, po’ co vien la sera, la mata se dispera. Tutta la mattina sta senza far niente e poi quando viene la sera si dispera. Vse jutro ne postori ničesar, ko pa pride večer, obupa. Spiegazione: Inutile che si disperi alla fine del giorno, quella donna, che per tutta la giornata non ha fatto niente di buono. Razlaga: Nepotrebno je, da ženska, ki čez dan ne naredi nič koristnega, zvečer obupuje. Brodi tropo longhi va a finir mal. Amori troppo lunghi non vanno a buon fine. Predolge ljubezni se ne končajo srečno. Spiegazione: Il periodo di fidanzamento troppo lungo di solito non porta al matrimonio. Razlaga: Predolga zaroka običajno ne pripelje do poroke. Picia casa, picia crose, grande casa, grande crose. Piccola casa, piccola croce, grande casa, grande croce. Majhna hiša, majhen križ; velika hiša, velik križ. Spiegazione: Detto riguardante la famiglia. Se è piccola, comporta piccoli sacrifici, se è grande invece comporta maggiore impegno. Razlaga: Rek se nanaša na družino: če je majhna, terja majhne žrtve, če pa je velika, zahteva večje obveznosti. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 175 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Meio un ovo ogi, che una galina doman. Meglio un uovo oggi che una gallina domani. Bolje danes jajce, kot kokoš jutri. Spiegazione: Un guadagno grosso che si prospetta per domani non induce a perdere il piccolo guadagno di oggi. Razlaga: Zaradi velikega zaslužka, ki se obeta jutri, ni treba izpustiti manjšega zaslužka danes. No bisogna conprar la gata in saco. Non comperare la gatta nel sacco. Ne kupuj mačka v žaklju. Spiegazione: Massima popolare che consiglia di non fare acquisti senza prima accertarsi se la merce valga il prezzo pattuito. Razlaga: Ljudski izrek priporoča, naj ne opravljamo nakupov, predno se ne prepričamo, ali vrednost blaga ustreza izpogajani ceni. Ogni casada ga qualchedun che bastarda la razza. Ogni casato ha qualcuno che imbastardisce la razza. V vsaki rodbini je kdo, ki izrodi rod. Spiegazione: Un tempo era usanza convergere in matrimoni tra persone dello stesso borgo e addirittura della stessa contrada. Un matrimonio con una persona che veniva da un altro paese contribuiva a imbastardire il ceppo. Razlaga: Nekoč je bilo v navadi, da so se med seboj poročali ljudje iz istega zaselka ali celo ulice. Poroka z nekom, ki je izhajal iz druge vasi, naj bi pripeljala do spridenja rodu. Pòvaro quil ch’a và catà la pìgura fora del sò tegùr. Povero quello che va a prendere la pecora fuori dal suo ovile. Ubožec, kdor gre po ovco izven svoje staje. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare dignanese riferito a quelle persone che vanno a cercar moglie fuori dalla propria contrada. Un tempo a Dignano ci si maritava tra membri della stessa contrada. Razlaga: Fraza iz vodnjanskega ljudskega izročila se nanaša na posameznike, ki gredo po ženo izven svoje ulice. V Vodnjanu so se nekoč sklepale poroke med prebivalci iste ulice. 176 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Povara quila pìgura che va fora del sò ciapo. Povera quella pecora che va fuori dal suo gregge. Uboga je ovca, ki zapusti svojo čredo. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare dignanese riferito alla donna che va a cercare marito fuori dal proprio paese. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila se nanaša na žensko, ki si poišče moža izven svoje vasi. I rimproveri de la mare resta de sora. I rimproveri della madre, restano nella memoria. Materini očitki ostanejo v spominu. Spiegazione: Si diceva così in quanto le osservazioni fatte dalla madre erano a fin di bene, educative e quindi bisognava farne tesoro. Razlaga: Pripombe, ki jih je izrekla mati, so bile vedno dobronamerne, poučne in jih je bilo treba varovati kot zaklad. De giovane mondana, de vecia rufiana. Da giovane mondana, da vecchia ruffiana. V mladosti lahkoživka, v starosti zvodnica. Spiegazione: Detto spregiativo per una donna che se da giovane faceva la vita facile, da vecchia sarebbe diventata una ruffiana. Razlaga: Zaničljiv rek za žensko, ki se v mladih letih prodaja za denar, na starost pa naj bi postala zvodnica. Chi perdi al tempo in gioventù, pianzi in veciaia. Chi perde il tempo durante la giovinezza, piange durante la vecchiaia. Kdor v mladosti zapravi čas, na stara leta joče. Spiegazione: Massima popolare per chi in gioventù perde tempo e non combina niente di buono. Durante la vecchiaia avrà solo pentimento. Razlaga: Ljudski izrek se nanaša na tistega, ki v mladosti zapravlja čas. Na stara leta bo to iskreno obžaloval. Chi che repeza al vecio, spreca al fil. Chi rattoppa il vecchio, perde il filo. Kdor krpa, kar je staro, trati sukanec. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 177 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: In certi casi gli abiti sono talmente vecchi, girati e rigirati, che per cercare di recuperarli ancora, si spreca il filo. Razlaga: V nekaterih primerih so oblačila že tako stara in predelana, da tisti, ki jih poskuša spet zakrpati, zgolj zapravlja sukanec. Chi che fa l’amor col vecio, spreca el tenpo. Chi fa l’amore con un vecchio, spreca il tempo. Kdor se ljubi s starcem, trati čas. Spiegazione: Secondo questa massima non è consigliabile fare all’amore con una persona anziana. Razlaga: Po tem ljudskem izreku sodeč, se ni priporočljivo ljubiti s starejšo osebo. Al mus vecio ghe vol erba fresca. Anche l’asino vecchio vuole l’erba fresca. Tudi star osel si želi sveže trave. Spiegazione: Metafora secondo la quale i vecchi sono attratti dall’avvenenza giovanile, così come l’asino vecchio è attratto dall’erba fresca. Razlaga: Prispodoba pravi, da tako kot starega osla privlači sveža trava, tudi starce privlači mladostna lepota. Chi che no ghe diol al cor, i oci no ghe pianzi. A chi non duole il cuore, gli occhi non versano lacrime. Tisti, ki ga ne boli srce, ne pretaka solz. Spiegazione: La commozione che fa versare lacrime non è sincera se non proviene direttamente dal cuore. Razlaga: Ganjenost, zaradi katere pretakamo solze, ni iskrena, če ne prihaja iz srca. Col cor contento se soporta ogni stento. Con il cuore in pace si supera ogni stento. Z brezskrbnim srcem premagamo vsako težavo. Spiegazione: Secondo questo detto con l’anima serena e in pace, si può superare ogni tipo di difficoltà. Razlaga: Rek pravi, da z veselim in mirnim razpoloženjem lahko premagamo vsako težavo. 178 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori La pasion per la moglie morta, la finissi co la xe pasada fora de la porta. La passione per la moglie morta finisce quando esce dall’uscio di casa. Navezanost na umrlo ženo preneha, ko jo odnesejo čez hišni prag. Spiegazione: Detto alquanto macabro secondo il quale un marito dimentica la moglie appena il suo feretro è uscito dalla porta. Razlaga: Ta mrtvaško obarvani rek pravi, da mož pozabi ženo v tistem trenutku, ko njeno krsto odnesejo čez vrata doma. Parenti mal de denti. Parenti mal di denti. Sorodniki povzročajo zobobol. Spiegazione: In passato spesso nei proverbi i parenti sono indesiderati. In questo caso la visita dei parenti è come un male di denti. Razlaga: V preteklosti je iz pregovorov pogosto izhajalo, da so sorodniki nezaželeni. V tem primeru se obisk sorodnikov primerja z zobobolom. I parenti xe come i stivai: più che i xe streti più i te fa mal. I parenti sono come gli stivali, più sono stretti e più fanno male. Sorodniki so kot škornji: bolj kot so tesni, več bolečin povzročijo. Spiegazione: Un altro detto nei confronti dei parenti che, più sono stretti, più sanno fare del male, proprio come calzare stivali stretti. Razlaga: Še en rek o sorodnikih, ki pravi, da so ti kot škornji: bolj kot so tesni, bolj te lahko prizadenejo. A ogni uselo ’l nido più belo. A ogni uccello il nido più bello. Vsaki ptici najlepše gnezdo. Spiegazione: Ognuno cerca di costruirsi la propria dimora nel miglior modo possibile, proprio come gli uccelli cercano di costruire il nido. Razlaga: Vsak si prizadeva, da bi si ustvaril kar najlepši dom, kot si prizadevajo ptice, ko gradijo svoje gnezdo. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 179 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Ogni usèl fa al so’ nèi. Ogni uccello fa il suo nido. Vsaka ptica gradi svoje gnezdo. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta nella versione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnjem reku, tokrat v vodnjanski narečni različici. Fioi e roba fa cresser la goba. Figli e poderi fanno crescere la gobba. Zaradi otrok in posesti nam požene grba. Spiegazione: Il peso della responsabilità di crescere i figli e di portare avanti il podere è spesso troppo grande tanto da far crescere la gobba. Razlaga: Breme odgovornosti za rejo otrok in vzdrževanje posesti je običajno tako veliko, da nam zaradi tega zraste grba. Drio la barca va ’l caicio. Dietro la barca va il caiccio. Za barko se pelje barčica. Spiegazione: Dietro alla barca più grande va quella più piccola. In senso figurato significa che i figli seguono le orme dei padri. Razlaga: Pomen reka, da gre za veliko barko manjša, je, da otroci hodijo po stopinjah staršev. Chi de bon albero nasse, bon frutto fasse. Chi nasce da buon albero, fa buon frutto. Kdor zraste iz dobrega drevesa, rodi dober sadež. Spiegazione: Secondo questa massima popolare chi nasce da buona famiglia, sarà ugualmente una buona persona. Razlaga: Po tem ljudskem izreku naj bi vsak, ki izhaja iz dobre družine, bil tudi sam dober. La gioventù vol el suo sfogo. La gioventù vuole il suo svago. Mladina potrebuje zabavo. 180 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: I giovani hanno anche bisogno di svago e non solo di lavoro, soprattutto quello molto duro della terra. Razlaga: Mladi se morajo tudi pozabavati, ne le delati, še zlasti, ko gre za trdo delo na poljih. Chi no le fa de zovene, le fa de vecio. Chi non le combina da giovane, le combina da vecchio. Kdor jih ne našpiči, dokler je mlad, jih našpiči, ko je star. Spiegazione: Chi non ha combinato guai nel periodo della giovinezza, lo farà durante il periodo della vecchiaia. Razlaga: Kdor ni povzročal nevšečnosti v mladosti, jih bo v starosti. Se driza l’albero fin che ’l xe zovane. Si raddrizza l’albero finché è giovane. Drevo se poravnava, dokler je mlado. Spiegazione: Detto riferito all’educazione dei figli. È indicato indirizzarli sulla strada giusta quando sono ancora giovani. Razlaga: Rek se nanaša na vzgojo otrok in pravi, da jih je potrebno usmeriti na pravo pot, dokler so še mladi. El bel ghe piasi a tuti. Il bello piace a tutti. Kar je lepo, vsem ugaja. Spiegazione: Detto scontato. È chiaro che il bello piace a tutte le persone. Razlaga: Gre za rek, ki je samoumeven. Jasno je namreč, da kar je lepo, je všeč vsem. No xe bel quel che xe bel, ma quel che piaze. Non è bello quel che è bello, ma è bello quel che piace. Ni lepo, kar je lepo: lepo je, kar nam je všeč. Spiegazione: In questa massima invece si sottolinea che le persone sono diverse e che è bello quello che piace anche se non è necessariamente bello a tutti. Razlaga: Izrek poudarja, da smo si ljudje med seboj različni. Kot lepo sprejemamo tisto, kar nam je všeč, ni pa nujno, da je to všeč tudi drugim. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 181 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi che ze bel, ze anca bon. Chi è bello è anche buono. Kdor je lep, je tudi dober. Spiegazione: Modo di dire non molto fortunato. Infatti, non è del tutto vero che quello che è bello è anche buono. Razlaga: Gre za neposrečen izrek, saj ne drži povsem, da je lepo tudi dobro. Un bel viso fa contento el cor. Un bel viso accontenta il cuore. Lep obraz razveseli srce. Spiegazione: Osservando una persona che ha un viso piacevole, si percepisce un senso di serenità nel cuore. Razlaga: Opazovati osebo, ki ima prijeten obraz, prinaša občutek ugodja. Chi bevi vin nero, guadagna in color. Chi beve vino nero guadagna nel colore. Kdor pije rdeče vino, dobi barvo v lica. Spiegazione: Il vino nero era da sempre considerato un rimedio per gli anemici e quindi quando un bicchiere di vino nero faceva arrossire le guance era segno di buona salute. Razlaga: Rdeče vino je od nekdaj veljalo kot zdravilo za slabokrvne. Ko je kozarec vina pordečil obraz, je pomenilo, da je človek dobrega zdravja. Chi che bela vol parer, la pele de la testa ghe deve doler. Chi bella vuole apparire, la pelle della testa le deve far male. Tisto, ki želi izgledati lepa, mora boleti koža na glavi. Spiegazione: Modo di dire riferito alle acconciature delle donne di una volta che si tiravano i capelli sulla nuca tanto da sentire dolore alla pelle. Razlaga: Ustaljena fraza se je nanašala na pričeske, ki so jih nekoč nosile ženske. Lase na zatilju so si tako močno zategnile, da jih je bolela koža. Oppure / Ali: Chi bela vol parer, la pele del viso ghe devi dioler. Chi bella vuole apparire, la pelle del viso le deve dolere. Tisto, ki želi izgledati lepa, mora boleti koža na obrazu. 182 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Identico significato del detto precedente questa volta riferito alla pelle del viso. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, tokrat se nanaša na kožo na obrazu. Chi nassi bela, nassi maridada. Chi nasce bella, nasce già maritata. Tista, ki se rodi lepa, se že rodi omožena. Spiegazione: Detto riferito alla bellezza di una fanciulla per cui, se nasce bella non avrà problemi a trovare marito in quanto i giovani le faranno la corte fin da ragazzina. Razlaga: Rek se nanaša na lepoto dekleta in pravi, da tista, ki se rodi lepa, ne bo imela težav z iskanjem moža, saj ji bodo dvorili že kot majhni deklici. Amor novo va e vien, amor vecio se mantien. Amore nuovo va e viene, amore vecchio si mantiene. Nova ljubezen pride in gre, stara ljubezen se ohrani. Spiegazione: L’amore vecchio, ovvero di antica data, si mantiene consolidandosi nel tempo, mentre gli amori nuovi, vanno e vengono, cioè durano poco. Razlaga: Stara ljubezen oziroma ljubezen, ki že dolgo traja, z leti postaja bolj trdnejša. Nove ljubezni pa pridejo in grejo ter so kratkotrajne. Bessi, basi e bussolai, no i xe boni se no i xe asai. Soldi, baci e ciambelle, non sono buoni se non sono in grande quantità. Soldi, poljubi in kolački niso dobri, če jih ni v izobilju. Spiegazione: Saggia considerazione; denaro, amore e dolciumi in una famiglia devono abbondare; l’uno tira l’altro. Razlaga: Modra ugotovitev: denarja, ljubezni in slaščic mora biti v družini na pretek, saj eno potegne za seboj še drugo. Se ti vol veder se una dona xe bela, vardila de matina co la se leva. Se vuoi vedere se una donna è bella, guardala di mattina quando si alza dal letto. Če želiš videti, ali je ženska lepa, jo poglej zjutraj, ko vstane iz postelje. Spiegazione: Massima popolare per criticare l’aspetto delle donne che usano trucchi e creme. Se si vuole vedere se una donna è bella di natura bisogna osservarla appena si alza dal letto. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 183 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ljudski izrek graja ženske, ki za lepši izgled posegajo po ličilih in kremah. Da bi ugotovili, ali je ženska naravno lepa, jo je treba opazovati v trenutku, ko vstane iz postelje. In una dona val più la sinpatia che la belesa. In una donna si apprezza di più la simpatia che la bellezza. Pri ženski se bolj ceni prisrčnost, kot lepota. Spiegazione: Modo di dire usato di solito da quelle donne che non sono molto appariscenti da far girar la testa agli uomini. Razlaga: Ta izrek so običajno uporabljale ženske, ki niso bile dovolj lepe, da bi se za njimi ozirali moški. No conta belese se grasie no xe. Non conta la bellezza se non c’è la grazia. Lepota ne odtehta, če ni miline. Spiegazione: Massima popolare per criticare le donne belle che però non hanno la grazia del portamento. Razlaga: Ljudski izrek graja lepe ženske, ki v svoji drži nimajo miline. Se la dona la ze bela partorisi una putela. Se la donna è bella partorirà una femminuccia. Če je ženska lepa, bo rodila deklico. Spiegazione: Altra massima popolare per glorificare la bella donna che in questo caso partorirà una femminuccia, segno che la bellezza in famiglia verrà tramandata. Razlaga: Še en ljudski izrek, ki poveličuje žensko lepoto. Če je ženska lepa, bo torej rodila deklico, kar pomeni, da bo lepota v družini prehajala iz roda v rod. Testa de rissi, ga bacoli, grili e caprissi. Testa di ricci, ha scarafaggi, grilli e capricci. Skodrana glava ima ščurke, čričke in svoje muhe. Spiegazione: Avere scarafaggi significa essere un po’ folle, avere grilli per la testa e fare i capricci. Razlaga: Imeti ščurke pomeni biti malo nor, imeti čričke pa pomeni, da je človek muhast. Oppure / Ali: 184 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Cavei rissi, testa de capricci. Capelli ricci, testa di capricci. Skodrana glava, izbirčna glava. Spiegazione: Versione più gentile della prima (vengono omessi gli scarafaggi), ma il significato non cambia. Razlaga: Prijaznejša različica od predhodne (ščurki so izpuščeni), vendar pomen ostaja isti. Dona capriciosa, sielta sbaliada. Donna capricciosa, scelta sbagliata. Izbirčna ženska, napačen izbor. Spiegazione: Secondo questo modo di dire non era consigliato scegliere in moglie una donna capricciosa. Razlaga: Sodeč po zgornjem izreku, ni bilo priporočljivo izbrati muhaste in izbirčne ženske. Guarda una bianca: più che te la guardi più la ghe manca; guarda una mora: più che te la guardi più la te inamora. Guarda una donna pallida e più la guardi meno ti piace; guarda una donna di carnagione più scura, e più la guardi più t’innamori. Poglej bledo žensko: bolj jo gledaš, manj ti je všeč; glej žensko s temnejšo poltjo: bolj jo gledaš, bolj si zaljubljen. Spiegazione: Una donna di carnagione bianca, quasi pallida era segno di debolezza, di malattie e quindi non era apprezzata come invece una donna dalla carnagione scura, segno che era anche una brava lavoratrice nei campi. Razlaga: Svetla, skoraj bleda polt pri ženski je bila znak šibkosti in bolezni ter ni bila cenjena kot temnejša polt, ki je nakazovala, da je ženska tudi dobra delavka na poljih. La galina minudela la par senpre polastrela. La gallina piccola pare sempre una pollastra. Majhna kokoš vedno izgleda kot kokica. Spiegazione: Una donna di piccola statura sembra essere più giovane di quello che è, come una piccola gallina assomiglia a una pollastra. Razlaga: Ženska nižje postave ne kaže svojih let in izgleda mlajša. Prav tako kot je majhna kokoš podobna kokici. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 185 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Le bele xe per vardar, quele de mezo xe per sposar, e le brute xe per lassar. Le belle sono per guardare, quelle di mezzo sono per sposare, e le brutte sono da lasciare. Lepe obstajajo zato, da jih gledamo, tiste vmes, da jih poročimo, grde pa, da jih pustimo. Spiegazione: Consiglio per i maschi in età di matrimonio. Il consiglio è di non sposare le donne belle, ma nemmeno quelle brutte. Razlaga: Rek je namenjen mladim moškim, ki so godni za ženitev. Svetuje jim, naj se ne poročajo z lepimi in grdimi ženskami. Vardite de cani e de gati e de le done che ga i mustaci. Guardati dai cani, dai gatti e dalle donne con i baffi. Čuvaj se psov, mačk in žensk z brki. Spiegazione: Guardati dai cani e dai gatti, ma soprattutto dalle donne con i baffi. In questo senso si attribuisce ai baffi, simbolo dell’uomo virile, il fatto che la donna voglia comandare in casa. Razlaga: Čuvaj se psov in mačk, predvsem pa žensk z brki. Brki so v tem kontekstu prepoznani kot simbol moškosti in nakazujejo namen ženske, da bi gospodovala v hiši. La dona xe una castagna: de fora bela e de drento una magagna. La donna è come una castagna: di fuori bella e di dentro una “magagna”. Ženska je kot kostanj: od zunaj lepa, znotraj “spaka”. Spiegazione: Modo di dire per una donna che appare bella all’aspetto fisico, interiormente però può nascondere delle spiacevoli sorprese. Razlaga: Ustaljen izrek se je nanašal na žensko, ki je bila lepega videza, njen značaj pa je lahko prinašal neprijetna presenečenja. Dona, dano e malano, dal prinzipio a la fin de l’ano. Donna, danno e malanno, dall’inizio alla fine dell’anno. Ženska, škoda in nesreča, vse od začetka pa do konca leta. Spiegazione: Invito alla prudenza perché la donna, il danno e i malanni possono durare tutto l’anno. Razlaga: Poziv k previdnosti, saj ženskam škoda in nesreče lahko trajajo vse leto. 186 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori La dona, el fogo e ’l mar, ga fato senpre prezipitar. La donna, il fuoco e il mare hanno fatto sempre precipitare. Ženska, ogenj in morje so od nekdaj povzročali prevračanje. Spiegazione: In questo detto la donna viene associata al fuoco e al mare che spesso sono la rovina dell’uomo. Razlaga: Rek primerja žensko z ognjem in morjem, ki moškega pogosto vodita v pogubo. Fior in testa, dona disonesta. Fiore in testa, donna disonesta. Cvetje v laseh, nepoštena žena. Spiegazione: Secondo questo proverbio la donna che si acconcia i capelli con dei fiori dà segno di disonestà. Razlaga: Pregovor pravi, da je ženska, ki si v pričesko vpleta cvetje, nepoštena. I gati e le done ga l’anima per tresso. I gatti e le donne hanno l’anima per traverso. Mačke in ženske imajo izprijeno dušo. Spiegazione: Massima popolare critica nei confronti del carattere delle donne che assomigliano ai gatti, chiuse e misteriose. Razlaga: Ljudski izrek graja ženski značaj in pravi, da je tak kot pri mačkah: zaprt in skrivnosten. A la dona e ala cavera bisogna lasarghe corda lunga. Alla donna e alla capra bisogna lasciare la corda lunga. Ženski in kozi je treba pustiti dolgo vrv. Spiegazione: Consiglio a dare il dovuto spazio alla donna e a non tenerla troppo stretta, sotto controllo. Razlaga: Pregovor svetuje, da je ženski treba dati svobodo in je ni priporočljivo imeti preveč pod nadzorom. Dona, vento e fortuna, se canbia come la luna. Donna, vento e fortuna cambiano come la Luna. Ženska, veter in sreča se spreminjajo kot luna. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 187 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: In questo detto si afferma che l’umore della donna è mutevole come il vento oppure come la fortuna. Razlaga: Rek pravi, da je razpoloženje ženske tako spremenljivo kot veter ali sreča. Tutte le done scondi i ani. Tutte le donne nascondono gli anni. Vse ženske prikrivajo leta. Spiegazione: È notoriamente accertato che tutte le donne amano nascondere la propria età e quindi non dicono mai quanti anni hanno. Razlaga: Splošno znano je, da ženske rade prikrivajo svojo starost in nikoli ne povejo, koliko so stare. Le done ga do scarsele, una per le lagrime e una per le busie. Le donne hanno due tasche, una per le lacrime e una per le bugie. Ženske imajo dva žepa: enega za solze in drugega za laži. Spiegazione: Le donne erano ritenute piagnucolone e bugiarde per cui avevano sempre due modi di approcciarsi. Razlaga: Ženske so veljale za cmere in lažnjivke in so vedno pristopale z enim od omenjenih načinov. La rosa bianca ga el manigo spinoso. La rosa bianca ha il manico spinoso. Bela vrtnica ima bodeče steblo. Spiegazione: Metafora per asserire che anche la donna bella e candida nasconde delle qualità negative. Razlaga: Prispodoba pravi, da tudi lepa in nežna ženska prikriva negativne lastnosti. Dona che sa fa, dona de maridà. Donna che sa fare, è una donna da maritare. Ženska, ki zna delati, je ženska za možitev. Spiegazione: Massima popolare per elogiare la donna attiva, che sa fare diversi lavori, è un buon partito per maritare. Razlaga: Ljudski izrek poveličuje delovno žensko, ki zna opraviti različna opravila in jo označuje kot dobro partijo za poroko. 188 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Ago o gusèla, mantiel la poverela. Ago e uncinetto, mantiene la poveretta. Igla in kvačka vzdržujeta revico. Spiegazione: Massima popolare secondo la quale una donna povera si può mantenere usando l’ago e l’uncinetto. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da se revna ženska preživlja s šivanjem in kvačkanjem. La bela dona ga el marì geloso. La bella donna ha il marito geloso. Lepa ženska ima ljubosumnega moža. Spiegazione: Non ha bisogno di commenti questa massima. Ogni uomo è geloso della propria donna se questa è bella e osservata anche dagli altri. Razlaga: Gre za izrek, ki ne potrebuje pojasnil. Vsak moški je ljubosumen na ženo, če je lepa in jo opazujejo tudi ostali. Che la piasa, che la tasa, che la sia una brava dona de casa. Che piaccia, che taccia e che sia una brava donna di casa. Da je všečna, tiha in dobro gospodinji. Spiegazione: Altro consiglio che i padri danno ai figli prima di cercare moglie. La donna deve piacere, deve tacere ma soprattutto deve saper svolgere le faccende di casa. Razlaga: Še en nasvet, ki ga očetje posredujejo sinovom, ko si izbirajo ženo. Ženska mora biti moškemu všeč, biti mora tiha, predvsem pa mora znati opravljati hišna opravila. Idio ne varda: da la rabia dei cani, da la furia dei vilani e da le done dai trenta ai quarant’ani. Dio ci guardi: dalla rabbia dei cani, dalla furia dei contadini e dalle donne tra i trenta e i quarant’anni. Bog nas obvarji pasje jeze, besa kmetov in žensk med tridesetim in štiridesetim letom. Spiegazione: Massima rivolta contro le donne di età compresa tra i trenta e i quarant’anni. Sono mature e consce che stanno andando verso la vecchiaia e quindi sono rabbiose come i cani e furiose come i contadini. Razlaga: Ljudski izrek je naperjen proti ženskam med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Te so zrele in se zavedajo, da se starajo. Jezne so kot psi in besne kot kmetje. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 189 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co la puta xe andada via, tuti quanti la volaria. Quando la fanciulla se ne è andata, tutti la vorrebbero. Ko dekle odide, bi ga vsi želeli. Spiegazione: Considerazione rivolta alla nostalgia delle persone per la partenza di una bella donzella. Razlaga: Ugotovitev se nanaša na obžalovanje ob odhodu lepega dekleta. Dona lesta, fioi vestidi de festa. Donna lesta, figli vestiti a festa. Marljiva žena, otroci pražnje oblečeni. Spiegazione: Il detto in pratica è un elogio alla donna laboriosa e instancabile, lesta appunto nel cucire e ricamare i vestiti per i figli. Razlaga: Rek poveličuje delovno in neutrudno žensko, ki marljivo šiva in veze oblačila za svoje otroke. Badil e sapa, drio l’omo, la dona se cata. Con badile e zappa dietro l’uomo va la donna. Z lopato in motiko gre ženska za moškim. Spiegazione: Situazione normale nelle famiglie contadine dell’Istria secondo le quali la donna seguiva l’uomo nei lavori di zappatura della terra. Razlaga: Gre za opis običajnih razmer v istrskih kmečkih družinah, kjer je žena sledila možu pri kopanju na njivi. Dona vistuosa, mujer e mare pressiosa. Donna virtuosa, moglie e madre preziosa. Krepostna ženska, dragocena žena in mati. Spiegazione: Modo di dire per elogiare la donna dalle tante virtù che è una buona moglie e una buona madre. Razlaga: Ustaljena fraza poveličuje žensko številnih vrlin, ki je dobra žena in mati. Se te vol fà la dona contenta, iutila a missià la polenta. Se vuoi fare contenta una donna aiutala a mescolare la polenta. Če želiš osrečiti žensko, ji pomagaj mešati polento. 190 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto popolare per ingraziarsi la donna sollevandola da un impegno non molto duro ma di costante controllo. Razlaga: Ljudski rek svetuje, da žensko lahko osrečimo že s tem, ko jo razbremenimo opravila, ki ni pretežko, saj ga lahko medtem odmisli. La dona bela de natura la xe larga de spale e streta de cintura. La donna di bella presenza è larga di spalle e stretta in vita. Naravno lepa ženska ima široka ramena in ozek pas. Spiegazione: Il metro di valutazione degli uomini, specie dei contadini, nei confronti delle donne. Se avevano le spalle larghe era segno che erano forti e ben costruite e quindi potevano aiutare nei lavori di campagna. Razlaga: Gre za moški kriterij ocenjevanja žensk, v rabi zlasti med kmeti. Če je ženska imela široka ramena, je pomenilo, da je močna, dobro grajena in lahko pomaga moškemu pri delu na poljih. Vardete de l’omo che varda in basso e de la dona che ga longo el passo. Guardati dall’uomo che guarda in basso e dalla donna che ha il passo lungo. Čuvaj se moškega, ki gleda v tla in ženske, ki ima dolg korak. Spiegazione: Due caratteristiche non molto apprezzate in quanto segni di timidezza, di un carattere debole. Razlaga: Gre za lastnosti, ki nista bili cenjeni, saj sta izražali sramežljivost in šibkost značaja. Sposa bagnada, sposa fortunada. Sposa bagnata, sposa fortunata. Mokra nevesta, srečna nevesta. Spiegazione: Modo di dire per augurare alla novella sposa una vita fortunata nonostante la pioggia abbia rovinato il giorno del matrimonio. Razlaga: Ustaljena fraza, s katero se je mladoporočenki zaželelo srečno življenje, četudi je njen poročni dan skalil dež. La prima mujer xe fachina, la seconda xe regina. La prima moglie è facchina, la seconda è regina. Prva žena je garač, druga kraljica. Spiegazione: Detto usato per sottolineare che la prima moglie era una lavoratrice, la seconda invece veniva tenuta dal marito come una regina. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 191 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Rek poudarja, da mora prva žena trdo delati, drugo ženo pa mož obravnava kot kraljico. La prima una regina; la seconda una fassina. La prima una regina, la seconda una fascina. Prva kraljica, druga butara. Spiegazione: Detto diametralmente opposto a quello sopra. In questo caso la prima moglie era considerata una regina, la seconda, (in questo caso l’amante) invece una fascina di spine. Razlaga: Rek s povsem nasprotujočim sporočilom. V tem primeru je bila prva žena obravnavana kot kraljica, druga (v tem primeru priležnica) pa kot butara robide. La dona xe come l’onda, la te soleva o la te fonda. La donna è come l’onda, o ti solleva o ti affonda. Ženska je kot val, lahko te povzdigne ali te potopi. Spiegazione: Modo di dire per sottolineare il carattere volitivo delle donne che sono capaci di apprezzarti ma anche di affondarti. Razlaga: Ustaljena fraza poudarja muhasto naravo žensk, ki te lahko cenijo ali poteptajo. La dona pulitina la fa el leto de matina, la dona cussì culì la fa el leto a mezodì, la dona malsestada la tira sù le coverte cò la xe distirada. La donna pulita fa il letto ogni mattina, la donna così-così, fa il letto a mezzogiorno, la donna superficiale tira le coperte quando va a dormire. Čista žena postilja navsezgodaj, srednje čista postilja opoldan, površna žena pa poravna posteljnino šele takrat, ko leže k počitku. Spiegazione: Affermazione prettamente maschilista per evidenziare i tipi di donne e quindi suggerire quale preferire in moglie. Razlaga: Izrazito mačistična trditev razvršča ženske v skupine in predlaga, katero izbrati za ženo. Co la dona la siga de bonora, la ciama la piova. Quando la donna grida di buon mattino, chiama la pioggia. Ko ženska navsezgodaj vpije, kliče dež. 192 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire della superstizione popolare secondo la quale se la donna inizia a sbraitare già di mattina, immancabilmente richiamerà la pioggia. Razlaga: Ustaljena ljudska fraza pravi, da če ženska začne kričati že zjutraj, bo s tem priklicala dež. No sta sielzer ne dona ne tela, a lume de candela. Non scegliere né donna né stoffa a lume di candela. Ob soju sveče ne izbiraj žene in niti blaga. Spiegazione: Nella tradizione popolare questo detto vuole mettere in guardia l’uomo nella scelta della donna da portare all’altare. Razlaga: Po ljudskem izročilu rek opominja moškega, naj bo pozoren, ko si izbira ženo. Cò l’età avansa l’omo fa el stomego e la dona la pansa. Con l’età che avanza, l’uomo fa lo stomaco e la donna fa la pancia. Z leti moškemu zraste želodec, ženski pa vamp. Spiegazione: Comparazione a favore dell’uomo. Con l’avanzare dell’età l’uomo fa stomaco, di conseguenza non viene considerato grasso, mentre la donna fa pancia, quindi ingrassa. Razlaga: Primerjava je naklonjena moškemu. Rek pravi, da z leti moškemu zraste želodec in posledično ni debel, ženski pa zraste trebuh in se je zredila. L’omo no xe mai bruto. L’uomo non è mai brutto. Moški ni nikoli grd. Spiegazione: Detto prettamente maschilista secondo il quale tutti gli uomini hanno un loro fascino. Razlaga: Izrazito mačističen rek, po katerem naj bi imel vsak moški svoj čar. La barba no fa ’l filosofo. La barba non fa il filosofo. Brada še ne naredi filozofa. Spiegazione: Una volta si credeva che gli uomini con la barba fossero persone colte. Il detto ha lo stesso significato del proverbio italiano “L’abito non fa il monaco”. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 193 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Nekoč je veljalo prepričanje, da so moški z brado učeni. Rek ima enak pomen kot italijanski pregovor “Obleka ne naredi redovnika”. L’omo de fronte alta, xe omo de talento. L’uomo dalla fronte alta è una persona di talento. Moški z visokim čelom je človek s talentom. Spiegazione: Anticamente era convinzione comune che l’uomo dalla fronte alta fosse una persona intelligente, di talento, un pensatore. Razlaga: Že od nekdaj je veljalo prepričanje, da je moški z visokim čelom inteligenten, talentiran in globok mislec. Un bel naso fa un bel omo. Un bel naso fa un bell’uomo. Lep nos naredi lepega moškega. Spiegazione: Altro esempio di un modo di dire coniato sicuramente da un maschio. In questo caso un uomo è considerato bello se ha un naso pronunciato, grande. Razlaga: Še en primer ustaljene fraze, ki jo je najbrž sestavil moški. V tem primeru je moški lep, če ima izrazit, velik nos. A sòn de cocolèssi no sa fa un omo. A suon di coccole non si crea un uomo. Moškega ne vzgojimo z nežnim tonom. Spiegazione: Modo di dire capodistriano per indicare che non bisogna usare troppe coccole nell’educazione dei figli, in quanto, facendo così, non diventerebbero veri uomini. Razlaga: Koprski rek pravi, da pri vzgoji otrok ne smemo biti preveč nežni, saj s tem otroci ne bodo odrasli v prave može. Picolo omo, grande canaia. Piccolo uomo, grande canaglia. Mali mož, velika baraba. Spiegazione: Detto canzonatore nei confronti delle persone di bassa statura che di solito venivano definite delle canaglie. Razlaga: Zasmehljiv rek se nanaša na ljudi nižje rasti, ki so jih pogosto označevali za barabe. 194 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori L’ocio del paron, ingrasa el caval. L’occhio del padrone ingrassa il cavallo. Gospodarjevo oko zredi konja. Spiegazione: Le attenzioni del padrone nei confronti della famiglia fanno prosperare la casa. Razlaga: Pozornost gospodarja do družine prispeva k blaginji doma. A xe meio un zovine sensa camisa, che un vecio co la barba grisa. È meglio un giovane senza camicia, che un vecchio con la barba grigia. Bolje mladec brez srajce, kot starec s sivo brado. Spiegazione: Un giovane senza camicia mette in evidenza il suo corpo scultoreo e muscoloso. Il vecchio invece non può che esibire la barba bianca. Razlaga: Mladenič brez srajce razkazuje svoje izklesano in mišičasto telo, starec pa lahko razkazuje le svojo sivo brado. Chi se sposa per la roba, se inpica per la gola. Chi si sposa per interesse, s’impicca per la gola. Kdor se poroči iz koristoljublja, si zaveže zanko okrog vratu. Spiegazione: Le persone ritenute avide si sposavano per interesse, a scapito dell’amore verso il proprio partner. Razlaga: Pohlepne osebe se poročijo iz koristoljublja, brez ljubezni do partnerja. Chi che ciol per moglie una dona rica, un zorno el godi e diese el cica. Chi prende per moglie una donna ricca, un giorno gode e dieci si lamenta. Kdor vzame za ženo bogatašinjo, uživa en dan in deset dni toži. Spiegazione: Detto simile a quello precedente con la Spiegazione che l’uomo nonostante sia ricco alla fine non è felice. Razlaga: Podoben rek kot v predhodnem primeru pravi, da četudi človek postane bogat, na koncu ni srečen. Co no se pensa prima, in ultimo se respira. Se non si pensa prima, alla fine si respira. Če ne razmišljamo prej, lovimo sapo na koncu. Spiegazione: La precauzione era sempre tenuta conto dai nostri antenati, per non sospirare alla fine. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 195 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Naši predniki so vedno opozarjali k previdnosti, da na koncu ne bomo vzdihovali. Col matrimonio se sta ben un ano, col porco un mese, col dindio un giorno. Con il matrimonio si sta bene un anno, con il maiale un mese, con il tacchino un giorno. S poroko se dobro počutimo eno leto, s prašičem en mesec, s puranom en dan. Spiegazione: Massima popolare che rende omaggio alla vita di coppia che permette di vivere in maniera agiata. Razlaga: Ljudski izrek opeva življenje v dvoje, ki dopušča, da živimo na lagoden način. Chi lontan se va maridar, vol eser inganado o vol inganar. Chi si va a maritare lontano, o vuole essere ingannato o vuole ingannare. Kdor se oženi daleč stran, si želi biti nalagan ali lagati drugim. Spiegazione: Monito nei confronti delle persone che vanno a cercare le mogli fuori dal proprio paese. Razlaga: Svarilo vsem, ki iščejo ženo izven svojega kraja. L’omo sensa dona poco el vale, xe come la minestra sensa sale. L’uomo senza donna poco vale, è come la minestra senza sale. Moški brez ženske le malo velja, je kot minešta brez soli. Spiegazione: Finalmente una delle massime popolari a favore delle donne. Un uomo senza una donna a fianco vale poco. Razlaga: Naposled ljudski izrek, ki je naklonjen ženskam. Moški, ki nima ob sebi ženske, velja le malo. Varda la mare, sposa la fia. Guarda la madre, sposa la figlia. Glej mater, oženi hčer. Spiegazione: Se la madre è piacente, brava e laboriosa, così sarà anche la figlia e quindi da sposare. Razlaga: Če je mati prijetna in delovna, bo takšna tudi hči in jo velja oženiti. 196 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Una bona moglie, fa un bon marì. Una buona moglie fa diventare buono anche il marito. Dobra žena naredi tudi moža dobrega. Spiegazione: Secondo gli anziani è uno dei proverbi più veri legati al matrimonio. Ma subito l’arguzia maschile ne ha coniato quello che segue. Razlaga: Po mnenju starejših je ta pregovor eden izmed najbolj resničnih, ki so vezani na poroko. Moška iskrivost pa ni izgubljala časa, zato je nastal tudi pregovor, ki sledi. Bon marì fa bona moglie. Buon marito fa buona moglie. Dober mož naredi dobro ženo. Spiegazione: Quindi secondo questo detto sarebbe il marito che fa diventare buona la moglie. Razlaga: Po tem reku sodeč, naj bi soprog naredil dobro ženo. Chi loda la moglie, la rovina; chi la bastona, l’asasina. Chi loda la moglie, la rovina; chi la bastona l’assassina. Kdor ženo hvali, jo uniči; kdor jo tolče, jo ubije. Spiegazione: Modo di dire secondo il quale non va bene lodare troppo la moglie, ma nemmeno usarle violenza e bastonarla. Razlaga: Žene ni priporočljivo preveč hvaliti, vendar pa se z njo tudi ne sme ravnati nasilno in jo pretepati. Mare e fia no se fa mai la spia. Madre e figlia non si fanno mai la spia. Mati in hči se nikoli ne izdata. Spiegazione: Madre e figlia si confidavano i propri segreti e non si tradivano mai facendo la spia. Razlaga: Mati in hči si zaupata skrivnosti, ki jih nikoli ne izdata drugim. El galo devi cantar, no la galina. Il gallo deve cantare e non la gallina. Peti mora petelin, ne kokoš. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 197 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Secondo la tradizione istriana spetta all’uomo, nel ruolo di padrone di casa, parlare, non alla donna. Razlaga: Po istrskem ljudskem izročilu lahko govori le moški kot gospodar hiše, ne pa ženska. Al vuvo vol insegnà a la galèina. L’uovo vuole insegnare alla gallina. Jajce bi rado učilo kokoš. Spiegazione: Detto della tradizione popolare dignanese per ammonire i figli cresciuti quando s’intromettono nelle faccende e negli affari di famiglia. Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila se je uporabljal kot svarilo za odrasle otroke, ko so se vmešavali v družinske zadeve. Oppure versione rovignese / Ali različica iz Rovinja: Li uòche vol mandà li anere a bivi. Le oche vogliono mandare le anatre a bere. Gosi bi rade peljale race k vodi. Spiegazione: Stesso significato del detto precedente questa volta modificato secondo la tradizione rovignese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem reku, z manjšimi popravki, iz rovinjskega ljudskega izročila. Dòute le porte jò al so batadùr. Tutte le porte hanno il proprio batacchio. Vsaka vrata imajo svoje trkalo. Spiegazione: Modo di dire per indicare che tutte le famiglie hanno i propri problemi da risolvere. Razlaga: Ustaljena fraza pravi, da ima vsaka družina težave, ki jih mora reševati. Oppure / Ali: Dòuti i teti i jò cupi ruti. Tutti i tetti hanno delle tegole rotte. Vsaka streha ima razbite strešnike. 198 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altra versione in dialetto dignaese del proverbio precedente con lo stesso significato. Razlaga: Še ena različica predhodnega reka z enakim pomenom, tokrat v rovinjskem narečju. Bijàta quìla casa ch’a jò oun batadùr sulo. Beata quella casa che ha un solo batacchio. Blažena hiša, ki ima eno samo trkalo. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che si riferisce alla famiglia che ha pochi pensieri e debiti. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila se nanaša na družino, ki ima malo skrbi in dolgov. Quando nassi una fia, nassi tre ladri: ladra la mare, ladra la fia e ladro quel che se la porta via. Quando nasce una figlia, nascono tre ladri: ladra la madre, ladra la figlia e ladro quello che se la porta via. Ko se rodi hči, se rodijo trije tatovi: tatica je mati, tatica je hči in tat je tisti, ki na koncu hčer dobi. Spiegazione: Modo di dire veramente negativo e offensivo nei confronti della nascita di una figlia. Razlaga: Negativen in žaljiv rek, ki se nanaša na rojstvo hčerke. El pare no vede el difeto del fio, la mare no vede el difeto de la fia. Il padre non vede i difetti del figlio così come la madre non vede i difetti della figlia. Oče ne vidi sinovih napak, tako kot mati ne vidi hčerinih. Spiegazione: Convinzione generale secondo la quale i genitori non vedono i difetti dei propri figli. Razlaga: Splošno prepričanje, po katerem naj se starši ne bi zavedali napak svojih otrok. El pare devi corèser el fio, la mare la fia. Il padre deve correggere il figlio e la madre la figlia. Oče mora opominjati sina, mati hčerko. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 199 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Espressione capodistriana per evidenziare la divisione dei ruoli nelle famiglie. Il padre seguiva il figlio, la madre invece la figlia. Razlaga: Koprski izrek poudarja porazdelitev vlog znotraj družine. Oče mora spremljati sinov razvoj, mati pa hčerin. La mare sfadigona fa la fia poltrona. La madre faticona fa la figlia poltrona. Mati garač, hči naslonjač. Spiegazione: La madre non deve accollarsi tutti i lavori, tutte le faccende di casa altrimenti la figlia sarà una poltrona, una persona che non saprà fare niente. Razlaga: Mati ne sme prevzeti nase vseh gospodinjskih del, sicer bo njena hči samo sedela in ne bo znala ničesar narediti. Quel che ti ghe faghi a to pare, quel te farà i to fioi. Quello che tu fai a tuo padre faranno a te i tuoi figli. Kar ti storiš svojemu očetu, bodo tvoji otroci storili tebi. Spiegazione: Invito a rispettare il padre altrimenti si subirà lo stesso comportamento dai propri figli. Razlaga: Nasvet, naj spoštujemo starše, sicer bomo dobili od otrok enako grdo ravnanje, kot smo ga sami dajali svojim staršem. Un pare mantien sete fioi e sete fioi no xe boni de mantegnir un pare. Un padre mantiene sette figli, ma sette figli non riescono a mantenere un padre. Oče vzdržuje sedem otrok, vendar sedem otrok ni dovolj, da bi vzdrževali očeta. Spiegazione: Succedeva spesso che i figli, quando il padre era vecchio, non volevano assumersi la responsabilità di curarlo e mantenerlo. Razlaga: Pogosto se je dogajalo, da otroci niso hoteli prevzeti skrbi za nego in vzdrževanje ostarelega očeta. Nel ciapo se trova senpre qualche pegora nera. Nel gregge si trova sempre qualche pecora nera. V čredi je vselej kakšna črna ovca. Spiegazione: In ogni gregge c’è sempre una pecora nera, così anche nelle famiglie c’è sempre una persona maleducata. 200 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Kot je v vsaki čredi kakšna črna ovca, tako je tudi v vsaki družini kakšna neotesana oseba. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Nel ciapo a se cata saempro qualco pìgura nigra. Nel gregge c’è sempre qualche pecora nera. V čredi je vselej kakšna črna ovca. Spiegazione: Versione simile a quella precedente questa volta nella tradizione del dialetto dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tokrat v vodnjanskem narečju. Oppure / Ali: Al ciapo jo saempro la pìgura rùgnusa. Il gregge ha sempre una pecora rognosa. V čredi je vselej garjasta ovca. Spiegazione: Detto della tradizione popolare dignanese simile a quello precedente con la specificazione della pecora rognosa (sporca). Razlaga: Rek iz vodnjanskega ljudskega izročila je podoben predhodnemu, le da tokrat nastopa garjasta (umazana) ovca. Povaro al pastùr ch’a nu cugnùso le pìgure soje. Povero quel pastore che non conosce le sue pecore. Ubogi pastir, ki ne pozna svojih ovac. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che sta a specificare l’importanza per un capofamiglia di conoscere le caratteristiche e le qualità dei suoi familiari. Razlaga: Ljudski izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila poudarja, da mora poglavar družine poznati vse značilnosti in dobre lastnosti svojih družinskih članov. I muri veci fa pansa. I muri vecchi fanno pancia. Stari zidovi naredijo trebuh. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 201 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Simpatico modo di dire per affermare che anche alle persone anziane cresce la pancia così come ai muri vecchi. Razlaga: Simpatična fraza, ki pravi, da tudi starejšim osebam zraste trebuh, prav tako kot zidovom. De sete se xe putei e de setanta se torna quei. Di sette anni si è fanciulli, di settanta si ritorna quelli, come i fanciulli in tenera età. Pri sedmih letih smo otroci, pri sedemdesetih to ponovno postanemo. Spiegazione: A settant’anni le persone hanno bisogno di sentirsi ben volute e apprezzate così. Razlaga: Ljudje pri sedemdesetih letih potrebujejo prav takšno ljubezen in naklonjenost kot otroci v rani mladosti. Co casca le foie a duti quanti ghe pasa le voie. Quando cadono le foglie a tutti passano le voglie. Ko odpada listje, vsi postanejo brezbrižni. Spiegazione: Quando passa il tempo e le persone diventano anziane non hanno più la voglia e la grinta di un tempo. Razlaga: Z minevanjem časa se ljudje postarajo in nimajo več želja in odločnosti, kot nekoč. Più che se desidera de vivi, più presto se mori. Più che si desidera vivere, più presto arriva la morte. Bolj kot si želimo živeti, hitreje nastopi smrt. Spiegazione: Modo di dire per consigliare le persone e prendere la vita così come viene senza esagerare. Razlaga: Nasvet ljudem, naj življenje sprejmejo takšno, kot je, in naj v ničemer ne pretiravajo. L’amore materno, sgela l’inverno. L’amore materno scioglie l’inverno. Materinska ljubezen odtali zimo. Spiegazione: L’amore materno non ha eguali ed è tanto caldo da poter addirittura sciogliere la neve invernale. 202 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Nič ni močnejšega od materinske ljubezni, ki je tako vroča, da lahko stopi zimski sneg. A chi che nassi sfortunado ghe piovi sul de drio anche se’l sta sentado. A chi nasce sfortunato piove sul sedere anche se sta seduto. Tistemu, ki se rodi pod nesrečno zvezdo, dežuje na zadnjo plat tudi takrat, ko sedi. Spiegazione: Splendido modo di dire per illustrare le persone sfortunate alle quali piove sul sedere anche quando stanno sedute. Razlaga: Sijajen pregovor pravi, da če se rodiš s smolo, ti dež moči zadnjo plat tudi, ko sediš. Quando l’omo xe stimado el pol pissà in leto e dir che’l ga sudado. Quando un uomo è stimato può pisciare a letto e dire che ha sudato. Ko je moški cenjen, se lahko poščije v posteljo in reče, da se je spotil. Spiegazione: L’uomo stimato e riverito dalla società può permettersi anche di dire di essere sudato quando invece ha pisciato nel letto. Razlaga: Moški, ki je v družbi cenjen, si lahko privošči tudi slaba in nespametna dejanja. Ne a tola ne a leto no ghe vol rispeto. Né a tavola, né a letto non serve rispetto. Pri mizi in v postelji ni treba biti obziren. Spiegazione: Si intende una libertà dentro le pareti domestiche che supera il galateo (riferito al ruttare e allo scoreggiare). Razlaga: Rek se nanaša na svobodo znotraj domačih zidov, kjer ni treba biti olikan (in je dovoljeno rigati in prdeti). Done, cani e bacalà ni i xe boni se no i xe pestà. Donne cani e baccalà, non sono buoni se non sono pestati. Ženske, psi in bakala niso dobri, če niso tepeni. Spiegazione: Tenere a dovere la donna pestandola era spesso la conseguenza di matrimoni combinati, per cui il detto, donna, cane e baccalà non sono buoni se non vengono pestati. Razlaga: Posledica dogovorjenih porok je bilo pogosto nasilje nad ženo. Od tod izvira tudi rek, da ženska, pes in bakala niso dobri, če niso tepeni. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 203 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co una dona vol, no servi le parole. Quando una donna vuole, non servono parole. Ko je ženska za, so vse besede odveč. Spiegazione: La cocciutaggine di una donna è talmente forte che non serve sprecare parole per convincerla a desistere dalle sue intenzioni. Razlaga: Ženska svojeglavost je tako močna, da nima smisla trošiti besed s tem, da bi jo poskusili odvrniti od njenih namenov. La dona ghe vol che la piasi, che la tasi e che la staghi a casa. La donna deve piacere, deve tacere e deve stare in casa. Ženska mora biti všečna, tiha in mora biti doma. Spiegazione: Altro consiglio per gli uomini. La donna deve essere piacente, deve stare zitta e deve rimanere chiusa in casa. Razlaga: Še en nasvet za moške. Ženska mora biti všečna, tiha in zaprta v hiši. L’amor fa far salti, ma i schei li fa far più alti. L’amore fa fare dei salti, ma i soldi li fanno fare più alti. Z ljubeznijo skačemo zelo visoko, z denarjem še bolj. Spiegazione: La felicità di un uomo innamorato non è comunque pari al fatto di aver molti soldi. Razlaga: Zadovoljstvo zaljubljenega moškega ni tako izrazito, kot je zadovoljstvo, ko ima moški veliko denarja. Le madone le sta ben su i quadri. Le madonne (suocere) stanno bene sui quadri incorniciati. Tašče so najlepše v okvirjenih slikah. Spiegazione: Detto popolare che conferma l’astio nei confronti delle suocere. In questo caso stanno bene solamente incorniciate. Razlaga: Ljudski rek potrjuje mržnjo do tašč. V danem primeru so lepe le, če so v okvirjeni sliki. Ocio no vedi, cor no credi. Occhio non vede, cuore non crede. Kar oko ne vidi, to srca ne boli. 204 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Se le cose non sono viste di persona non bisogna creder loro ciecamente, sono solamente chiacchiere. Razlaga: Česar ne vidimo, nas ne boli. Ogni casetta ga la sua crosetta. Ogni casetta ha la sua croce. Vsaka hiška ima svoj križ. Spiegazione: Ogni famiglia, ogni nucleo familiare ha i suoi problemi, e quindi porta la sua croce. Razlaga: Vsaka družina ima lastne težave in nosi svoj križ. Chi ha carro e buoi, fa bene i fatti suoi. Chi ha carro e buoi, sa far bene i fatti suoi. Kdor ima voz in vole, ta dobro opravlja svoje delo. Spiegazione: Chi possiede il carro e i buoi ha l’occorrente per lavorare i campi e non ha bisogno dell’aiuto degli altri, quindi si fa i fatti suoi. Razlaga: Kdor ima v lasti voz in vole, ima vse, kar je potrebno za delo na polju. Ne potrebuje pomoči drugih in zmore svoje delo dobro opraviti sam. Suocere e cognade, xe spine avelenade. Suocere e cognate, sono spine avvelenate. Tašče in snahe so kot strupeni trni. Spiegazione: Convinzione antichissima il fatto che tra suocere e cognate non passi buon sangue. Sono come spine avvelenate, sempre pronte a beccarsi per un nonnulla. Razlaga: Že od nekdaj velja, da med taščami in snahami ni sožitja. So kot zastrupljeni trni in vselej pripravljene na besedni dvoboj, tudi če za to ni pravega razloga. Se la vecia la zi bona, zi bona anca la nura. Se la vecchia è buona, è buona anche la nuora. Če je tastara dobra, je dobra tudi snaha. Spiegazione: Proverbiale il dissapore tra suocera e nuora. In questo caso però, se la prima è buona, sarà buona anche la seconda. Razlaga: Kljub pregovornemu nesoglasju med taščo in snaho pregovor pravi, da če je dobra tašča, bo dobra tudi snaha. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 205 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: Se la vecia zi bona, la nura zi brava e bona. Se la vecchia è buona, la nuora è brava e buona. Če je tastara dobra, je snaha pridna in dobra. Spiegazione: Versione un po’ modificata rispetto alla precedente ma con lo stesso significato, anche questa proviene dalla tradizione dignanese. Razlaga: Nekoliko drugačna različica od predhodne, vendar z enakim sporočilom, ki izhaja iz vodnjanskega ljudskega izročila. Pol bastar un lumisin per non perder el cammin. Può bastare un lumicino per non perdere la strada. Dovolj je že majhen plamen, da ne zaidemo s poti. Spiegazione: A volte basta un piccolo consiglio dato dai propri cari per non perdere la strada giusta. Razlaga: Včasih zadostuje le droben nasvet naših najdražjih, da ne zaidemo s poti. Amici e compari, discorsi poco ciari. Amici e compari son discorsi poco chiari. Med prijatelji in pričami so pogovori le malo jasni. Spiegazione: Tra gli amici e i testimoni di matrimonio c’è sempre qualche screzio nei discorsi affrontati. Razlaga: Pregovor pravi, da v pogovorih s prijatelji in poročnimi pričami večkrat nastane nesoglasje. Sempre stenta chi mai s’accontenta. Chi non si accontenta è sempre in ritardo. Kdor ni zadovoljen, je vedno pozen. Spiegazione: Modo di dire che invita le persone a saper accontentarsi delle cose e a non desiderare troppo. Razlaga: Pregovor spodbuja k temu, da moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo in naj ne stremimo za nepotrebnim. 206 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Le strasse sporche se lava in casa. I panni sporchi si lavano in casa. Umazano perilo peremo doma. Spiegazione: Consiglio saggio a non portare sulla bocca degli altri le questioni che riguardano la famiglia. Razlaga: Gre za moder nasvet, naj družinskih zadev ne obešamo na veliki zvon. L’amor xe orbo. L’amore è cieco. Ljubezen je slepa. Spiegazione: L’amore nei confronti di una persona supera e sorvola tutti i difetti che questa può avere. Razlaga: Ljubezen do ljubljene osebe je slepa, saj spregleda vse napake, ki jih ima. El cor no diventa mai vecio. Il cuore non diventa mai vecchio. Srce se nikoli ne postara. Spiegazione: Nonostante l’avanzare dell’età e il conseguente invecchiamento, una persona nel cuore non si sente mai vecchia. Razlaga: Kljub temu da z leti postajamo starejši, se v srcu nikoli ne počutimo stari. El pomo con casca mai lontan de l’albero. La mela non cade mai lontana dall’albero. Jabolko nikoli ne pade daleč od drevesa. Spiegazione: Metafora che sta a significare che i figli ereditano le qualità ma anche i difetti dei genitori. Razlaga: Prispodoba nakazuje, da otroci podedujejo tako lepe lastnosti kot tudi napake staršev. Oppure / Ali: El fruto no casca lontan de l’albero. Il frutto non cade lontano dall’albero. Sadež ne pade daleč od drevesa. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 207 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente. In questo caso viene generalizzato il frutto. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru. V tem primeru se namesto jabolka omenja splošen sadež. Versione dignanese / Različica iz Vodnjana: Al pìr cajo poco vì dal perèr. Il pero cade poco lontano dall’albero. Hruška pade le malo stran od drevesa. Spiegazione: Stesso significato dei proverbi precedenti ma nella versione del dialetto dignanese che al posto della mela preferisce la pera. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnih pregovorih, tokrat v vodnjanskem narečju, kjer uporabljajo hruško namesto jabolka. Baso per forsa no val una scorsa. Bacio dato per forza non vale una scorza. Poljub, dan na silo, ne velja piškave lupine. Spiegazione: Significa che un bacio dato contro voglia non ha nessun valore affettivo per la persona che lo ha dato. Razlaga: Rek pravi, da poljub, ki ga nekdo da proti svoji volji, nima zanj nobene čustvene vrednosti. Volerse ben no costa gnente. Volersi bene non costa gnente. Da se imamo radi, nič ne stane. Spiegazione: Se volersi bene non è un grande sforzo, allora perché litigare? Meglio vivere in serenità. Razlaga: Če ni velik napor, da se imamo radi, zakaj bi se potem kregali. Bolje je, da živimo v slogi. Quando che ’l pan el manca, anca l’amor se stanca. Quando manca il pane, anche l’amore scompare. Ko zmanjka kruha, se tudi ljubezen ohladi. Spiegazione: Un modo di dire durante il tempo di miseria, quando si litigava per un pezzo di pane all’interno delle stesse famiglie. 208 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Ustaljena fraza je bila v rabi v težkih časih lakote, ko so se za košček kruha prerekali tudi znotraj družine. La casa indove no se lavora duto quanto va in malora. Nella casa dove non si lavora, tutto quanto va in malora. V hiši, kjer se ne dela, gre vse po zlu. Spiegazione: È risaputo che nella casa dove non c’è nessuno, tutto va in rovina molto prima che in una casa abitata e curata. Razlaga: Splošno je znano, da nenaseljena hiša, začne prej propadati kot pa naseljena in vzdrževana hiša. Co manca ’l gato i sorzi fa festa. Quando manca il gatto, i topi fanno festa. Ko mačke ni doma, miši plešejo. Spiegazione: Modo di dire relativo alla servitù che si dà alle feste quando manca il padrone. Razlaga: Ustaljena fraza se nanaša na služinčad, ki veseljači, ko gospodarja ni doma. No xe barca che no bala, no xe omo che no fala. Non c’è barca che non balla, non c’è uomo che non sbaglia. Ni barke, ki se ne bi zibala in ni moškega, ki ne bi pogrešil. Spiegazione: Non esiste nessuna persona perfetta che non abbia commesso qualche sbaglio così come non c’è barca che non balli tra le onde. Razlaga: Kot ni barke, ki se ne bi zibala med valovi, tako ni brezhibnega človeka, ki nikoli ne bi storil napake. Granda barca, grando travajo. Grande barca, grande impegno. Velika barka, velika odgovornost. Spiegazione: Proverbio riferito alle persone possidenti. Se hanno grandi poderi, hanno anche grandi impegni. Razlaga: Pregovor se nanaša na premožne osebe. Če imajo veliko imetje, so velike tudi njihove obveznosti. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 209 Proverbi Istriani / Istrski pregovori In casa nova, chi non porta, niente trova. In casa nuova, chi non porta non trova niente. Kdor v novo hišo nič ne prinese, v njej nič ne najde. Spiegazione: Chi fa visita ad amici e parenti appena traslocati in una casa nuova deve portare qualcosa con sé se vuole avere qualcosa da mangiare e da bere in quanto sicuramente non ci sono ancora le dispense rifornite. Razlaga: Kdor obišče prijatelje in sorodnike, ki so se pravkar preselili v novo hišo, mora hrano prinesti s seboj, če želi kaj pojesti in popiti. V novem domu zanesljivo še ni zalog hrane. La pase tra suocera e nora, dura come la neve marsarola. La pace tra suocera e nuora, dura come la neve di marzo. Premirje med taščo in snaho traja kot sneg v marcu. Spiegazione: Proverbiale l’incomprensione tra suocera e nuora. In questo caso si evidenzia che la pace tra loro dura pochissimo, appunto come la neve di marzo che si scioglie subito al sole. Razlaga: Pregovor se nanaša na pregovorno nesoglasje med taščo in snaho in pravi, da med njima sklenjeno premirje traja le malo časa. Je kot sneg v marcu, ki ga hitro stopi sonce. Le putele che ga de maridarse, le ga el pionbo nele gambe el giavo ne la lengua. Le fanciulle che sono da maritare, hanno il piombo nelle gambe e il diavolo nella lingua. Dekleta, ki so godna za možitev, imajo v nogah svinec in vraga v jeziku. Spiegazione: Le fanciulle in età da marito non vogliono aiutare la famiglia nei duri lavori nei campi, ma preferiscono oziare chiacchierando e criticando il prossimo. Razlaga: Dekleta, ki so dovolj stara, da bi se omožila, nočejo pomagati družini pri težkih delih na polju, temveč raje kramljajo v brezdelju in grajajo ostale. Mare, chi la gà, la ciama, chi no la gà, la la brama. Madre, chi ce l’ha, la chiama, chi non ce l’ha, la brama. Mati, kdor te ima, te kliče, kdor te nima, po tebi hrepeni. Spiegazione: Lode alla madre che è sempre a disposizione dei figli. Coloro che non ce l’hanno bramerebbero averla. 210 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za hvalnico materi, ki je vedno na voljo otrokom. Kdor nima matere, hrepeni po njej. Cuor de mama, cuor che no ingana. Cuore di mamma, cuore che non inganna. Materino srce je srce, ki ne laže. Spiegazione: Secondo questo modo di dire, che rivela l’amore e l’importanza che gli istriani hanno per la madre, il cuore di una mamma non inganna mai. Razlaga: Ustaljena fraza, ki razkriva ljubezen in pomen, ki ga Istrani pripisujejo materi, in pravi, da materino srce nikoli ne laže. El galo sensa cresta xe un capon, l’omo sensa barba xe un mincion. Il gallo senza cresta è un cappone, l’uomo senza barba è un minchione. Petelin brez grebena je kopun, moški brez brade pa bedak. Spiegazione: Questo modo di dire trae origini dal periodo in cui la barba o i baffi erano considerati segno di onore e rispetto. Oggi viene usato maggiormente in senso morale per l’uomo che non sa farsi valere. Razlaga: Rek izhaja iz obdobja, ko so bili brki in brada znak časti in spoštovanja. Danes se ga uporablja zlasti v moralnem smislu in je namenjen moškim, ki si ne znajo priboriti spoštovanja. Omo mustacion, xe un bravo paron. Uomo con i baffi è un bravo padrone. Moški z brki je dober gospodar. Spiegazione: Le persone con i baffi erano considerate severe ma giuste proprio perché in quel tempo i baffi erano un indizio di mascolinità accentuata. Razlaga: Moški z brki so veljali za stroge, a pravične osebe, saj so bili brki nekoč znak poudarjene moškosti. El saver no sta ne la barba. Il sapere non si trova nella barba. Znanje ni v bradi. Spiegazione: Essere uomo, non è ancora indizio di essere maturo e di potersi prendere le proprie responsabilità per guidare una famiglia. Razlaga: Biti moški še ne pomeni biti zrel in znati skrbeti za družino. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 211 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Povero quel omo che mete le cotole e lassa le braghe. Povero quell’uomo che mette la gonna e lascia i pantaloni. Ubogi moški, ki obleče krilo in opusti hlače. Spiegazione: Secondo questa antica massima popolare era da compatire l’uomo che si lasciava comandare dalla donna. Razlaga: Starodavni ljudski izrek pravi, da je potrebno sočustvovati z moškim, ki dopušča, da mu ukazuje žena. Pùvera quila casa anduve ch’al marèji sa al sàl che va in pignata. Povera quella casa dove il marito sa quanto sale va nella pentola. Uboga hiša, kjer moški ve, koliko soli gre v lonec. Spiegazione: Esempio eccellente per evidenziare che nelle faccende di casa e soprattutto in cucina è la donna che deve provvedere. Razlaga: Sijajen primer pregovora, ki pravi, da naj bo pri hišnih opravilih in zlasti v kuhinji glavna ženska. Puvera quila fimena che jò al fà de la galèina, e biata quila che jò al fà de la furmèiga. Povera quella donna che ha gli atteggiamenti di gallina e beata quella che ha gli atteggiamenti di una formica. Uboga ženska, ki se obnaša kot kokoš, in blažena tista, ki se obnaša kot mravlja. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che mette in evidenza la donna operosa come una formica. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega izročila primerja pridnost ženske z mravljo. Mèjio òun tuco de pan de orgio e avì la paze che bòin bucòn e avì la discordia in casa. Meglio un pezzo di pane di orzo e la pace che un buon boccone e la discordia in casa. Bolje kos ječmenovega kruha in mir v hiši, kot dober grižljaj in nesoglasje. Spiegazione: Modo di dire della gente di Dignano per evidenziare il fatto che non è ben visto un dissidio all’interno della famiglia. Razlaga: Pregovor, ki je v rabi med prebivalci Vodnjana, poudarja, da se je nesoglasjem v družini potrebno izogibati. 212 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Oppure / Ali: Mèjio a esi puvari e avì la pase, che no esi siùri e avì la guera in casa. Meglio esser poveri e avere la pace che essere signori e avere la guerra in casa. Bolje biti reven in živeti v miru, kot pa biti gospod in imeti vojno v hiši. Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente, anche questo proveniente dalla tradizione dignanese. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, tudi tokrat gre za različico iz vodnjanskega ljudskega izročila. Grama quila pìgura che no se porta dreijo la sò lana. Povera quella pecora che non si porta dietro la sua lana. Uboga ovca, ki svoje volne ne nosi s seboj. Spiegazione: Modo di dire che sta a significare che una donna poco sana è sempre di peso in quanto non può sopportare le fatiche della vita. Razlaga: Pregovor pravi, da je bolehna ženska stalno v napoto, saj ne more prenašati bremena življenja. L’omo tien un canton dela casa, la dona tre. L’uomo tiene un angolo della casa, la donna tre. Moški podpira en vogal v hiši, ženska tri. Spiegazione: Nell’intimo della famiglia, dentro le mura domestiche, l’uomo lascia il massimo delle responsabilità alla donna. Razlaga: V intimi družine, znotraj zidov domače hiše, prelaga mož glavnino obveznosti na ženina ramena. La moglie, l’aqua e el sal, no begna mai prestà. La moglie, l’acqua e il sale non bisogna mai prestare. Žene, vode in soli se ne sme nikoli posojati. Spiegazione: In Istria l’acqua era sempre ritenuta preziosa perché scarseggiante. Anche il sale era un bene prezioso in casa. Il proverbio quindi indica che le cose preziose come la moglie, l’acqua e il sale non si prestano mai. Razlaga: V Istri je bila voda vedno dragocena, ker jo je primanjkovalo. Prav tako je bila doma zelo cenjenja tudi sol. Pregovor tako pravi, da dragocenih stvari, kot so žena, voda in sol, nikoli ne posojamo drugim. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 213 Proverbi Istriani / Istrski pregovori La moglie, la pipa e l’ombrela no se inpresta. La moglie, la pipa e l’ombrello non si prestano. Žene, pipe in dežnika ne posojamo. Spiegazione: Altro detto simile per cui non si presta la pipa per questione d’igiene, l’ombrello per non perderlo e la moglie per tutte e due le ragioni. Razlaga: Še en podoben rek, ki sporoča, da pipe ne posojamo iz higienskih razlogov, dežnika ne posojamo, da ga ne bi izgubili, ženo pa iz obeh omenjenih razlogov. La femina co’ la pasa i sinquanta la ga un dolor ogni matina. La femmina quando passa i cinquant’anni ha un dolore ogni mattina. Ko ženska enkrat dopolni petdeset let, jo vsako jutro nekaj boli. Spiegazione: Proverbio che critica le donne che hanno superato la mezza età, ree di lamentarsi sempre per qualsiasi piccolo dolore o disturbo. Razlaga: Pregovor kara ženske, ki so stopile v srednja leta in rade tožijo za vsako majhno bolečino ali težavo. Onge longhe e strete, xe de arpie maledete. Unghie lunghe e strette sono di solito quelle delle donne arpie. Dolge in ozke nohte imajo običajno ženske harpije. Spiegazione: Il modo di dire deriva dalla conoscenza delle unghie degli uccelli rapaci che erano lunghe, strette e appuntite. Razlaga: Primera izhaja iz poznavanja krempljev ptic roparic, ki so dolgi, ozki in koničasti. Tre robe xe cative magre: oche, done e cavre. Tre cose sono cattive se sono magre: oche, donne e capre. Tri reči so slabe, če so suhe: gosi, ženske in koze. Spiegazione: Rispetto a oggi la magrezza in una donna era considerata sinonimo di malattia, di debolezza per cui non dava sicurezza di poter portare avanti le faccende di casa. Razlaga: V primerjavi z današnjim časom je bila suha ženska nekoč sinonim za bolezen in šibkost. Vzbujala je sum, da ne bo zmogla opravljati hišnih opravil. 214 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Femine co’ la barba, che Dio ne varda. Femmine con la barba, che Dio ci guardi. Čuvaj nas Bog pred ženskami z brado. Spiegazione: Seppure tra le popolane non c’era l’usanza di curare molto l’aspetto fisico, le donne comunque dovevano avere un aspetto femminile, e quindi erano considerate brutte e mascoline le donne con i peli troppo fitti sul mento. Razlaga: Kljub temu da preproste ženske niso posebej negovale svojega izgleda, se je od njih vendarle pričakovalo, da so ženstvene. Če jim je na bradi poganjalo preveč gostih dlak, so bile označene za grde in možate. Femina che pianse, caval che suda, no sta creder a gnanche uno. Femmina che piange e cavallo che suda, non credere né all’uno né all’altro. Ženski, ki joče, in konju, ki se znoji, ne nasedaj. Spiegazione: La donna che piange vuole intenerire l’uomo per farsi perdonare, mentre il cavallo che suda spesso non è per il troppo sforzo, quindi non bisogna credere né all’una né all’altro. Razlaga: Jokajoča ženska želi moškega omehčati, da bi pri njem dosegla odpuščanja, konj pa se običajno ne znoji zaradi prevelikega napora. Skratka, nobenemu od njiju ne gre verjeti. Femina rabiada, fiama destudada, pignata sbusada, xe la scalogna de la casa. Femmina arrabbiata, fiamma spenta, pentola bruciata, è la sfortuna della casa. Jezna ženska, ugasel plamen in zažgan lonec so nesreča v hiši. Spiegazione: Donna arrabbiata, fiamma spenta e pentola bruciata, è la sfortuna della casa, quindi non conviene fare arrabbiare la donna se si vuole mangiare. Razlaga: Zgornja fraza pomeni, da če želimo jesti, ne smemo ujeziti žene. Tra moglie e marito no meter dito. Tra moglie e marito non mettere dito. Med ženo in moža niti najmanj ne drezaj. Spiegazione: Non è saggio intromettersi nelle faccende delicate che interessano familiari e consanguinei. Razlaga: V občutljive zadeve, ki se dotikajo družinskih članov in sorodnikov, se ni modro vmešavati. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 215 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Morte de mujèr, dulur de cùmio. Morte della moglie, dolore di gomito. Ženina smrt, bolečina v komolcu. Spiegazione: La morte della moglie fa fortemente soffrire il marito, ma il dolore si dilegua presto. Razlaga: Ženina smrt povzroči pri možu hudo trpljenje, vendar se bolečina hitro poleže. Val piòun ’n ongia de fimena che le man d’oun omo. Vale più un’unghia di femmina che le mani di un uomo. Ženskin noht velja več od moških rok. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che vuole elogiare la bravura delle donne, spesso migliori degli uomini. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila poveličuje ženske in njihovo pridnost, saj pogosto prekašajo moške. La casa dei contenti xi cajòuda, la meija stà per cài. La casa dei contenti è caduta, la mia sta per cadere. Hiša zadovoljnih se je porušila, moja se bo vsak čas. Spiegazione: Modo di dire per evidenziare il fatto che non bisogna mai accontentarsi di quello che si è riusciti a fare. Razlaga: Fraza poudarja, da ne smemo biti nikoli zadovoljni s tem, kar smo naredili, ampak moramo stremeti dalje. Morto de marèi, dulùr de senùcio. Morte del marito dolore di ginocchio. Smrt moža, bolečina v kolenu. Spiegazione: Al detto precedente, prettamente maschile, si propone quello femminile che non è da meno. Razlaga: Hudomušni ženski odgovor na predhodni moški rek, ki opisuje minljivost bolečine ob smrti zakonca. I corni xe come i denti de oro; prima i fa mal e po’ i iuta a magnar. Le corna sono come i denti d’oro, prima fanno male e poi aiutano a mangiare. Rogovi so kot zlati zobje: najprej bolijo, zatem pa nam pomagajo jesti. 216 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si tratta di una satira nei confronti di un uomo cornuto, che può, a lungo andare, diventare mantenuto. Razlaga: Gre za posmehljivko, ki se nanaša na prevaranega soproga. Ta lahko na dolgi rok postane vzdrževanec. Poche xe le done che no parla, nisuna che tasi. Poche sono le donne che non parlano, nessuna che taccia. Malo je žensk, ki ne govorijo, nobene ni, ki bi molčala. Spiegazione: Detto riferito al ciarlare delle donne. Sono poche quelle che non parlano ma nessuna che taccia. Razlaga: Rek se nanaša na ženske čenče. Malo je takšnih žensk, ki ne govorijo, vendar nobena ne molči. Un pel de femena tira più che diese copie de cavai. Un pelo di femmina tira più che dieci coppie di cavalli. Ženska dlaka povleče močneje od desetih parov konjev. Spiegazione: Modo di dire riferito al fatto che con la gentilezza e le buone maniere si ottiene più che con i modi sgarbati e violenti. Razlaga: Ustaljena fraza pravi, da s prijaznostjo in lepimi manirami dosežemo več kot na neotesan in nasilen način. El buso in barba, xe una de le sete belesse. La fossetta sul mento, è una delle sette bellezze. Jamica v bradi je ena sedmih lepot. Spiegazione: Altro modo di dire per evidenziare una delle qualità fisiche del viso, in questo caso la fossetta sul mento. Razlaga: Izrek, ki se nanaša na značilnosti obraza, tokrat na jamico v bradi. Recia longa, vita longa. Orecchia lunga, vita lunga. Dolgo uho, dolgo življenje. Spiegazione: Modo di dire gentile per non irritare le persone che avevano le orecchie troppo grandi rispetto alla forma del viso. Razlaga: Prijazna fraza, dobrodušna do posameznikov, ki imajo glede na obraz prevelika ušesa. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 217 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Rece de vela, anema che ben naviga. Orecchie a vela, anima che naviga bene. Ušesa kot jadra, duša dobro pluje. Spiegazione: Anche in questo caso una negatività fisica viene trasformata in apprezzamento. Razlaga: Tudi v tem primeru je telesna hiba predstavljena kot nekaj pozitivnega. Naso che varda in sù, vardite de lù. Naso che guarda all’insù, guardati da lui. Čuvaj se nosu, ki je privihan. Spiegazione: Naso arricciato, tenuto all’insù, è segno di una persona con carattere caustico, birichina, superba. Razlaga: Privihan nos naj bi bil značilen za jedke, navihane in vzvišene ljudi. Se se difendi mejo de sento tribù, che de una dona co’l naso par in sù. Ci si difende meglio da cento tribù che dalla donna col naso all’insù. Lažje se obraniš stotih plemen, kot pa ženske s privihanim nosom. Spiegazione: Modo di dire che decanta le virtù strategiche del nasino femminile arricciato. Un uomo riesce a combattere meglio contro cento tribù che contro una donna col naso arricciato. Razlaga: Ustaljena fraza poveličuje privihan ženski nos. Moški se lažje zoperstavi stotim plemenom kot pa ženski s privihanim nosom. Naso de papagal, de avarissia xe un segnal. Naso di pappagallo, è segnale di avarizia. Papagajev nos, znak skoposti. Spiegazione: Questo modo di dire può aver avuto origine dal caratteristico naso semitico. Il popolo semita era conosciuto per la sua avarizia. Razlaga: Izrek morebiti izhaja iz tipičnega semitskega nosu, saj so bili semiti poznani po svoji skoposti. El ravanel fa el viso bel. Il ravanello fa il viso bello. Redkvica polepša obraz. 218 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Il ravanello ha il bulbo di un bel rosso vivo, e il color rosso era apprezzato perché dava bellezza al viso. Razlaga: Čebulica redkvice je žive rdeče barve in so jo ljudje zelo cenili, saj naj bi polepšala obraz. Co’ l’aqua e aseo el gnoco va zò. Con l’acqua e aceto il bernoccolo diminuisce. Z vodo in kisom se oteklina zmanjša. Spiegazione: Si tratta di un rimedio della medicina popolare per far diminuire il gonfiore di un bernoccolo. Razlaga: Gre za lek iz ljudskega zdravilstva, ki zmanjšuje zabuhlost otekline. Un viso sensa neo, xe una man sensa dèo. Un viso senza neo, è come una mano senza dito. Obraz brez znamenja je kot roka brez prsta. Spiegazione: Simpatica affermazione di un tempo quando il neo era considerato punto di bellezza. Razlaga: Prisrčna trditev iz časov, ko je pigmentno znamenje na obrazu veljalo za lepotno piko. Le macie bianche sora le onge, porta senpre la su’ parola, sora le police xe amor, sora l’indice xe onor, sul mesan la richesa, su l’anular viagi o morte, e sul mignolo bona sorte. Le macchie bianche alle unghie delle dita della mano significano cose diverse: sul pollice amore, sull’indice onore, sul medio ricchezza, sull’anulare viaggi o morte e sul mignolo buona sorte. Bele proge na nohtih roke imajo različen pomen: na palcu pomenijo ljubezen, na kazalcu čast, na sredincu bogastvo, na prstancu potovanja ali smrt ter na mezincu srečo. Spiegazione: Anche i segni delle unghie, in questo caso le macchie bianche, avevano un significato, attribuito probabilmente da qualche fattucchiera o chiromante, che nel Medio Evo erano regolarmente contattate dalle famiglie. Razlaga: Tudi znamenja na nohtih, v tem primeru bele proge, so imele določen pomen, ki jim ga je najbrž prisodila kakšna vračarica ali vedeževalka. Na slednje so se družine v srednjem veku redno obračale za nasvet. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 219 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Vizio de natura se porta in sepoltura. Vizio di natura si porta nella tomba. Naravne hibe odnesemo s seboj v grob. Spiegazione: Vizio inteso come difetto fisico. La persona che lo ha se lo porta dietro fino alla morte. Razlaga: Hiba je v tem primeru mišljena kot telesna napaka. Oseba, ki ima hibo, jo ohrani do smrti. Stuco e pitura fa bela figura. Stucco e pittura, fa bella figura. Štukatura in barva naredita lep vtis. Spiegazione: Inteso nel senso che anche le donne meno belle per natura, con un po’ di trucco possono apparire attraenti. Il detto però, anticamente, era rivolto a falegnami e imbianchini che coprivano con un po’ di stucco e colore le imperfezioni del loro lavoro. Razlaga: Pregovor gre razumeti v smislu, da tudi ženske, ki po naravi niso posebno lepe, z nekaj ličili lahko postanejo privlačne. Rek se je sicer izvorno nanašal na mizarje in pleskarje, ki so z nekaj štukaturami in barve prekrili napake svojega dela. Una bela scarpa diventa una bela savata. Una bella scarpa diventa una bella ciabatta. Lep čevelj postane lepa copata. Spiegazione: Modo di dire nei confronti della donna che se è bella da giovane, rimarrà bella pure con le rughe e i capelli grigi. Razlaga: Fraza se nanaša na žensko: če je lepa v mladosti, bo ostala lepa tudi z gubami in sivimi lasmi. Galina vecia, fa bon brodo. Gallina vecchia fa buon brodo. Stara kokoš naredi dobro juho. Spiegazione: Modo di dire per sottolineare l’importanza dell’esperienza in una donna. In questo caso si allude soprattutto all’esperienza amatoria di una donna vissuta rispetto alle giovani. Razlaga: Pregovor poudarja pomen izkušenj pri ženskah. Rek se v tem primeru nanaša še zlasti na ljubezenske izkušnje izkušene ženske v primerjavi z mlajšimi ženskami. 220 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori A lume de candela ogni bruta xe bela. Al lume di candela ogni brutta diventa bella. Ob soju sveče postane vsaka grda ženska lepa. Spiegazione: Al lume di una candela la visione non è molto buona e quindi anche le donne brutte, per il gioco delle ombre, sembrano belle. Razlaga: Ob soju sveče, ko vidljivost ni posebno dobra, se zdijo zaradi igre senc tudi grde ženske lepe. Fredo e fame fa bruto pelame. Freddo e fame rovinano la pelle. Mraz in glad uničita kožo. Spiegazione: Il freddo e la fame non solo abbruttiscono la pelle del viso e delle mani, ma intristiscono anche tutta la persona. Razlaga: Mraz in lakota ne pogršata le kožo obraza in rok, temveč razžalostita celega človeka. Longo el cavel, curto el servel. Lungo il capello, corto il cervello. Dolg las, kratka pamet. Spiegazione: La vanità, (specie nelle donne) non sempre si accorda con l’intelligenza e la conoscenza. Quindi la donna che cura estremamente la sua acconciatura, e in generale il suo aspetto esteriore, veniva considerata donna di poco cervello. Razlaga: Prevzetnost (zlasti pri ženskah) ne hodi vedno vštric z bistroumnostjo in pametjo. Ženska, ki je pretirano skrbela za svojo pričesko in svoj zunanji videz, je veljala za neumno. Roso de cavel, sento diavoli per pel. Rosso di capelli, cento diavoli per pelo. Človek rdečih las, sto vragov na vsak las. Spiegazione: Il popolo ha sempre avuto una prevenzione per gli aspetti fisici che apparivano anormali. Ai capelli rossi attribuiva bizzarria e indole satanica, per questo si diceva “diavolo per cavel”. Razlaga: Ljudstvo je bilo že od nekdaj zadržano glede telesnih značilnosti, ki so se zdele neobičajne. Rdečim lasem se je tako pripisovalo čudaštvo in vražji značaj, od tod tudi “vrag v laseh”. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 221 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Bel in fasa, bruto in piasa. Bello in fasce, brutto in piazza. Lep v plenicah, grd na trgu. Spiegazione: Secondo le credenze di una volta quando i figli nascevano belli con la crescita si imbruttivano. Razlaga: Po starodavnih prepričanjih naj bi se otroci, ki se rodijo lepi, z odraščanjem pogršali. Oppure / Ali: Bruto in fasa, bel in piasa. Brutto in fasce, bello in piazza. Grd v plenicah, lep na trgu. Spiegazione: Al contrario, questo proverbio è diametralmente opposto al primo. Razlaga: Sporočilo tega pregovora je čisto nasprotje predhodnega. Denti ciama parenti. Denti chiamano parenti. Zobje kličejo sorodnike. Spiegazione: Secondo antiche credenze, se un bimbo metteva presto i dentini, era segno che avrebbe avuto molto presto dei fratelli o delle sorelle. Razlaga: Po starih vražah sodeč, naj bi zgodnje poganjanje zobkov pri otročku nakazovalo, da bo v kratkem dobil sestrico ali bratca. El xe bruto come la fame. È brutto come la fame. Grd je kot lakota. Spiegazione: Modo di dire per evidenziare la bruttezza di una persona. La fame, infatti, era una brutta cosa tra i nostri antenati. Razlaga: Fraza poudarja grdoto osebe. Lakota je bila namreč med našimi predniki nekaj zelo grdega. Con i cali, niente bali. Con i calli, niente balli. Z žulji se ples konča. 222 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Secondo questa massima il dolore ai piedi provocato dai calli non ti permette nemmeno di ballare. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da nam bolečine zaradi žuljev ne dopuščajo plesati. Se no te piase balà, sta lontan de feste e mar. Se non ti piace ballare sta lontano dalle feste e dal mare. Če ne plešeš rad, se čuvaj praznovanj in morja. Spiegazione: Modo di dire della gente piranese per far desistere dall’andare in mare alle persone che non tollerano l’azione delle onde. Razlaga: Izrek, s katerim Pirančani odvračajo od odhoda na morje vse tiste, ki težko prenašajo valovanje. Braghe de tela e meloni, de inverno no xe boni. Pantaloni di tela e meloni, d’inverno non sono buoni. Hlače iz platna in melone pozimi niso dobre. Spiegazione: I pantaloni di tela fanno parte dell’abbigliamento estivo, periodo in cui maturano i meloni e quindi d’inverno non è consigliabile portarli come non si possono mangiare i meloni d’inverno. Razlaga: Hlače iz platna so del poletne garderobe in spadajo v obdobje, ko zorijo melone. Pozimi jih torej ni priporočljivo nositi, kot tudi pozimi ne moremo jesti melon. Meio pute, che mal maridade. Meglio zitelle, che male maritate. Raje tetke, kot slabo poročene. Spiegazione: Una volta le zitelle venivano anche chiamate “pute”. Questo detto indica che è meglio rimanere zitelle che sposarsi malamente. Razlaga: Tetke so nekoč poimenovali tudi “pute” (dekleta). Rek pravi, da je že bolje ostati tetka, kot pa se slabo poročiti. De venere e de marti, no se sposa e no se parti. Di venerdì e di martedì, non ci si sposa, né si parte. Ob petkih in torkih se ne poročimo in ne odpotujemo. Spiegazione: Era una superstizione secondo la quale venerdì e martedì erano considerati giorni nefasti e iellati. Razlaga: Gre za vražo, po kateri naj bi bila petek in torek nesrečna dneva. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 223 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Matrimoni e macaroni, se no i xe caldi no i xe boni. Matrimoni e maccheroni, se non sono caldi non sono buoni. Poroke in makaroni, če niso vroči, niso dobri. Spiegazione: Sta a indicare che sia i matrimoni che i maccheroni sono buoni quando sono caldi, quindi appena fatti. Razlaga: Rek pravi, da so poroke in makaroni dobri le, če so topli, t.j. komaj sklenjeni oziroma komaj skuhani. No se pol gaver la bote piena e la serva imbriaga. Non si può avere la botte piena e la serva ubriaca. Ne moreš imeti polnega soda in pijane dekle. Spiegazione: È giusto trattare bene la servitù, ma non bisogna esagerare mantenendosi entro i limiti dell’economia. Razlaga: Prav je, da se s služinčadjo pošteno ravna, vendar brez pretiravanja in znotraj okvirjev gospodarnosti. Conpare de anèl, conpare pel primo putel. Compare di anello, padrino del primogenito. Poročna priča, boter prvorojencu. Spiegazione: Massima popolare capodistriana seconda la quale era usanza che il compare di matrimonio fosse poi anche il primo padrino alla nascita del figlio. Razlaga: Ljudska fraza iz Kopra omenja običaj, po katerem naj bi bila poročna priča tudi prvi boter ob rojstvu otroka. Al tenpo par chèi che jò fa fà, saènpro al zi coùrto. Il tempo per chi ha da lavorare, è sempre corto. Kdor dela, mu vedno zmanjkuje časa. Spiegazione: Modo di dire nella versione del dialetto dignanese per mettere in evidenza il fatto che per chi lavora diligentemente il tempo non basta mai. Razlaga: Fraza v vodnjanskem narečju poudarja, da tistemu, ki trdo dela, vedno primanjkuje časa. Chèi varda al mol e al soùto, steinta a impinei al sacouso. Chi guarda il tempo bagnato o asciutto, stenta a riempire la saccoccia. Kdor gleda na mokro ali suho vreme, ne napolni vreče. 224 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare dignanese che ammonisce le persone che attendono di conoscere il tempo per iniziare i lavori nei campi. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana opozarja tiste, ki predolgo preučujejo vreme in s tem odlašajo z dejanskim delom na polju. Ogni pèicola cosa basta par dis’ciòve dal lavùr: bon lavureto nu vadra mai al sul. Ogni piccola cosa basta per distogliere dal lavoro: un lavoretto non guarda mai il sole. Vsaka mala stvar je dovolj, da bi odvrnila od dela: kratko delo nikoli ne ugleda sonca. Spiegazione: Modo di dire in uso tra la gente di Dignano che biasima chi smette anche per brevi istanti il lavoro senza alcun motivo. Razlaga: Izrek je v rabi med Vodnjanci in kara tistega, ki brez razloga prekinja delo. Povaro al contadèin ch’al dèi farèn: bègna fà se ti vòi ingrumà. Povero il contadino che dice faremo: bisogna fare se si vuole raccogliere. Ubogi kmet, ki pravi bomo: treba je delati, če želimo pobirati. Spiegazione: Monito a quelle persone che quando c’è da fare un lavoro dicono sempre: farò. È necessario darsi da fare per poter raccogliere. Razlaga: Opomin vsem tistim, ki takrat, ko je potrebno poprijeti za delo, rečejo “bom že”. Dela se je potrebno lotiti, če želimo obirati sadove. Chèi se liva bonùra a la mitèina fa bona zornàda, òun’ura disèido de cose grande. Chi si alza di buonora fa una buona giornata; un’ora decide di grandi cose. Kdor zgodaj vstane, si naredi uspešen dan: ena sama ura je ključna za doseganje velikih stvari. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che incita le persone ad alzarsi presto alla mattina in quanto un’ora guadagnata può decidere di grandi cose. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila spodbuja ljudi k zgodnjemu vstajanju, saj je ena ura lahko odločilna za doseganje pomembnih ciljev. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 225 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi jiùva a cùreghe da drèio al lèvero cando ch’al zì scanpà dal cùvo, no se lo ciàpa piòun. Chi vuole correre dietro alla lepre quando è scappata dal covo, non la prende più. Kdor bi rad tekel za zajcem, ko je že zbežal iz skrivališča, ga več ne ujame. Spiegazione: Proverbio che ricorda l’epoca nella quale la lepre veniva cacciata con lacci e altre trappole sistemate davanti al covo. Razlaga: Pregovor spominja na odobje, ko so lovili zajce z zankami in ostalimi pastmi, nameščenimi pred zajčjim brlogom. Ojo in pèila, bessi in scarsèla e ledàn in casàl, nu rendo gnèinte. Olio nella pila, soldi in tasca e letame nel casale, non rendono niente. Olje v posodi, denar v žepu in živina v hlevu ne prinašajo dobička. Spiegazione: Massima popolare contadina che invita a valorizzare e far fruttare le cose che si possiedono. Razlaga: Kmečki ljudski izrek vabi k plemenitenju premoženja. Al l’omo che nu sà tìgnèi al soldo in man, nu vàl òun carantàn. L’uomo che non sa tenere i soldi in mano, non vale un carantano. Moški, ki ne zna držati denarja v roki, ni vreden groša. Spiegazione: Suggerimento popolare in dialetto dignanese che invita le persone a saper gestire l’economia di casa. Razlaga: Ljudski nasvet v vodnjanskem narečju vabi k pravilnemu gospodarjenju. La culumèija del taènpo par quii ca vèivo cu i brazi la cosa piòun granda. L’economia del tempo, per quelli che lavorano con le braccia, è la cosa più importante. Gospodarno upravljanje s časom je za tiste, ki delajo z rokami, najpomembnejše. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare dignanese che valorizza il lavoro fatto dalle braccia rispetto a quello delle macchine. Razlaga: Izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila poveličuje ročno delo v primerjavi s strojno opravljenim delom. Spèinzime ch’i vaghi, tèirime ch’ì vegni. Spingimi che vado, tirami che vengo. Potisni me, da grem, povleci me, da pridem. 226 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Proverbio della tradizione dignanese che incita la persona a darsi da fare e non rimanere nell’ozio. Razlaga: Pregovor iz vodnjanskega izročila spodbuja ljudi k delu, namesto da bi se predajali brezdelju. Al va cun voja cumo se al ziso a lavurà par l’anema del boja. Va con tale voglia come se andasse a lavorare con l’anima del boia. Gre s takšnim zanosom, kot da bi odhajal na delo z dušo rablja. Spiegazione: Proverbio dignanese molto ironico usato nei confronti di chi non trova conforto nel lavoro. Razlaga: Zelo ironičen vodnjanski pregovor se je nanašal na tiste, ki v delu niso našli utehe. Bègna sparignà co ’l saco zi pièn, che co ’l zi vùdiom scognèn sparignà par forsa. Bisogna risparmiare quando il sacco è pieno perché quando è vuoto si risparmia per forza. Varčevati je treba, dokler je vreča polna; ko je prazna, moramo varčevati v vsakem primeru. Spiegazione: Illuminante proverbio in voga tra la gente di Dignano per suggerire quando si deve risparmiare. Razlaga: Razsvetljen pregovor v rabi med prebivalci Vodnjana svetuje glede pravega trenutka, ko je potrebno varčevati. Chèi nu se pol destirà, se strenzo. Chi non si può distendere, si restringa. Kdor se ne more raztegniti, naj se skrči. Spiegazione: Massima popolare delle genti dignanesi per sottolineare che non bisogna spendere più delle entrate nelle casse di famiglia. Razlaga: Ljudski izrek prebivalcev Vodnjana opozarja, da se ne sme zapravljati več, kot je v družinski blagajni. Co ouna dota nu se mareida sento feje. Con una dote non si maritano cento figlie. Z eno doto se ne poroči sto hčera. Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju 227 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Sentenza popolare per indicare che per ogni figlia occorre preparare una dote, anche piccola. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da je za vsako hčer potrebno pripraviti doto, čeprav majhno. Lèitia inpovariso le famie. Le liti impoveriscono le famiglie. Prepiri siromašijo družine. Spiegazione: Detto popolare della tradizione dignanese per indicare che non è buona cosa litigare all’interno delle famiglie. Razlaga: Ljudski rek iz vodnjanskega izročila opozarja, da se v družini ni priporočljivo prepirati. Meijo òun magro acordo de ouna grasa lèite. Meglio un magro accordo che una grossa lite. Bolje suh dogovor, kot debel prepir. Spiegazione: Saggia decisione espressa da questo detto dignanese soprattutto all’interno di una famiglia. Razlaga: Modra ugotovitev iz vodnjanskega pregovora se nanaša zlasti na razmere znotraj družine. Begna daghe ojo a la rioda asiò che nu la sgresola. Bisogna dare oglio alla ruota acciocché non strida. Kolesu je treba dodati olje, da ne bo škripalo. Spiegazione: Saggia decisione dei contadini dignanesi per effettuare degli accordi convenienti. Occorre oliare la ruota. Razlaga: Modra ugotovitev vodnjanskih kmetov se nanaša na sklepanje koristnih dogovorov. Kolo je torej potrebno podmazati. Chèi ch’a jò da dame ch’i me daga, chèi ch’a jò da vì ch’i speti. Quello che hai da darmi, dammelo, quello che hai da ricevere, aspetta. Kar mi moraš dati, mi daj, na to, kar bi moral dobiti, pa počakaj. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese per indicare che per pagare i debiti c’è sempre tempo mentre per riscuoterli non si deve attendere. Razlaga: Ljudski izrek iz vodnjanskega izročila pravi, da je za plačilo davkov vselej čas, z izterjavo dolgov pa se ne sme čakati. 228 Proverbi sulla famiglia e sulla vita familiare / Pregovori o družini in družinskem življenju PROVERBI RELATIVI ALLE REGOLE DI VITA I proverbi spesso servivano anche per educare i figli e far imparare loro come comportarsi una volta cresciuti in una società nella quale spesso serviva essere scaltri e conoscere l’indole delle persone per non farsi abbindolare. Ma erano esempi di saggezza anche nell’affrontare la vita, i lavori, sul modo di curarsi, eccetera. PREGOVORI O ŽIVLJENSKIH NAUKIH Pregovori so pogosto služili tudi za poučevanje otrok. Ozaveščali so jih, kako naj se obnašajo, ko bodo odrasli in bodo živeli v družbi, kjer moraš biti zvit in poznati naravo ljudi, če nočeš, da te imajo za norca. Pregovori so vsebovali tudi modrosti, kako se soočati z življenjem, delom, kako skrbeti zase in podobno. El pesse che scanpa xe sempre el più grande. Il pesce che scappa è sempre quello più grande. Riba, ki zbeži, je vedno največja. Spiegazione: Riferito alla categoria dei pescatori che di solito si lamenta per aver perso il pesce più grande. Razlaga: Pregovor je namenjen tisti skupini ribičev, ki se običajno pritožujejo, da jim je ušla največja riba. Co l’aqua toca ’l cul se inpara nudà. Quando l’acqua tocca il sedere si impara a nuotare. Ko voda doseže zadnjico, se naučimo plavati. Spiegazione: Proverbio riferito all’esigenza di imparare, simile alla versione italiana “L’acqua alla gola”. Razlaga: Pregovor se navezuje na potrebo, da se naučimo plavati in je podoben italijanski različici “Ko priteče voda v grlo”. La zara la va al posso fina che la lassa l’manego. La giara va al pozzo fino a quando non lascia il manico. Vrč hodi do izvira tako dolgo, dokler ne izgubi ročaja. Spiegazione: La giara viene usata per andare ad attingere l’acqua al pozzo fino a quando non si rovina, non perde il manico. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 229 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Lončeni vrč se je uporabljal za prinašanje voda iz izvira vse dotlej, dokler mu ni odpadel ročaj. Soldi fati sensa stento, i va come ’l vento. Soldi fatti senza impegno, vanno via come il vento. Lahko prisluženi denar nas tako hitro zapusti, kot bi ga odpihnil veter. Spiegazione: I soldi guadagnati senza fatica hanno poca considerazione e vengono spesi senza pensarci troppo e senza valutarne il peso. Razlaga: Denar, ki ga prislužimo brez truda, ne cenimo in ga zapravimo brez posebnega razmišljanja in tehtanja. Guai a chi che cava un ciodo de legno per meterghene uno de fero. Guai a chi leva un chiodo di legno per mettere uno di ferro. Gorje tistemu, ki izvleče lesen žebelj, da bi vstavil železnega. Spiegazione: Modo di dire nei confronti di una persona che paga un debito piccolo per farne uno maggiore. Razlaga: Fraza je namenjena človeku, ki odplača mali dolg, da bi najel večjega. Indove che ’l dente dol, la lengua scori. La lingua batte dove il dente duole. Jezik udarja prav tam, kjer boli zob. Spiegazione: Si riferisce al fatto di ritornare con insistenza sull’argomento delle proprie preoccupazioni. Razlaga: Pregovor pravi, da se vedno znova vračamo na temo, ki nas teži. No meti naso e deo indove che no ti son gradido. Non mettere il naso e il dito dove non sei gradito. Ne vtikaj nosu in prsta tam, kjer nisi zaželen. Spiegazione: Non intrometterti negli affari degli altri se non sei espressamente chiamato a farlo. Razlaga: Ne vtikaj se v zadeve drugih, če te zato ne prosijo. Se ti vol sta ben, magna poco e dormi ben. Se vuoi stare bene, mangia poco e dormi bene. Za dobro počutje malo jej in dobro spi. 230 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire relativo alla salute del corpo. I nostri vecchi dicevano sempre che se vuoi star bene devi mangiare poco e dormire bene. In questa maniera il corpo era rifocillato e riposato per affrontare i duri lavori nei campi. Razlaga: Nasvet se nanaša na telesno zdravje. Naši predniki so vedno govorili, da je za dobro počutje treba malo jesti in dobro spati. Na takšen način je telo krepko in spočito ter se lahko sooči s trdim delom na polju. Chi più magna, meno magna. Chi più mangia, meno mangia. Kdor je več, ta je manj. Spiegazione: Detto che si riferisce al modo di mangiare. Infatti, chi mangia troppo finisce per ammalarsi e non mangiare più. Razlaga: Rek se nanaša na način prehranjevanja. Kdor preveč je, na koncu zboli in preneha jesti. Chi no magna, ga magnà. Chi non mangia ha già mangiato. Kdor ne je, je že jedel. Spiegazione: Scontata questa massima popolare secondo la quale chi non ha fame ha sicuramente già mangiato. Razlaga: Samoumeven ljudski izrek pravi, da kdor ni lačen, je zagotovo že jedel. De aria no se vivi. Non si vive solo d’aria. Od zraka se ne da živeti. Spiegazione: Non si può vivere senza mangiare, quindi occorre cibarsi per forgiare il corpo e rinforzarlo per i duri lavori nei campi. Razlaga: Brez hrane se ne da živeti, zato moramo jesti, da krepimo telo in ga pripravimo za trda dela na polju. Val più un’ora de ’legria che sento de malinconia. Val più un’ora di allegria che cento di malinconia. Ura veselja odtehta sto ur žalosti. Spiegazione: Generalmente allegra, la stirpe istriana si riconosce anche da questo detto secondo il quale vale più un’ora di allegria in buona compagnia, che cento ore di malinconia. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 231 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Pretežno vesela nrav istrskega življa se odraža tudi v tem reku, ki pravi, da ura veselja v dobri družbi velja več kot sto ur žalosti. La morte del lupo xe la salute dele piegore. La morte del lupo è la salute delle pecore. Volkova smrt pomeni zdravje ovac. Spiegazione: Metafora secondo la quale la morte del padrone duro e cattivo, è la salvezza della servitù. Razlaga: Prispodoba pravi, da je smrt grobega in hudobnega gospodarja rešitev za služinčad. Pei orbi no se mai giorno. Per i ciechi non è mai giorno. Za slepe nikoli ne nastopi dan. Spiegazione: Per chi non vuole vedere è sempre buio. Proverbio riferito soprattutto alle persone pessimiste. Razlaga: Za tistega, ki ne želi videti, je vedno tema. Pregovor se nanaša zlasti na črnoglede osebe. Per la compagnia se ga sposà anche un frate. Per compagnia si è sposato anche un frate. Zaradi družbe se je še menih oženil. Spiegazione: Un uomo da solo vive male e quindi il detto sta a significare che per avere compagnia si è sposato anche un frate. Razlaga: Človek, ki je osamljen, ne živi dobro. Rek zato pravi, da se je zato, da bi si pridobil družbo, oženil celo menih. Ognun xe paron de far del suo quel che ’l vol. Ognuno è padrone di fare quello che vuole delle sue cose. Vsak lahko počne s svojimi stvarmi, kar želi. Spiegazione: Ognuno è libero di disporre dei suoi averi nel modo che crede senza intromissione altrui. Razlaga: Vsak ima pravico do prostega razpolaganja s svojo lastnino kot mu najbolj ustreza, brez da bi se v to vtikali drugi. 232 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori El giavo caga sempre sul mucio più grando. Il diavolo fa le feci sul mucchio più grande. Hudič se podela na največji kup. Spiegazione: Convinzione popolare secondo la quale la fortuna cade sempre su quelli che non ne hanno bisogno. In questo senso la fortuna è impersonata dal diavolo, che favorisce i benestanti al popolo. Razlaga: Ljudsko prepričanje, po katerem sreča vedno doleti tiste, ki je ne potrebujejo. V tem primeru srečo pooseblja hudič, ki je bolj naklonjen premožnim kot pa preprostim ljudem. Boca serada no ciapa mosche. Bocca chiusa non acchiappa mosche. Zaprta usta ne ulovijo muhe. Spiegazione: Consiglio per le persone ciarliere. Bocca chiusa non parla a sproposito e non rischia di fare brutte figure. Razlaga: Nasvet za klepetulje: zaprta usta ne govorijo po nepotrebnem in ne tvegajo, da bi naredile slab vtis. Carta canta e vilan dormi. Carta canta, villano dorme. Papir govori, kmet spi. Spiegazione: Bisogna badare a quello che c’è scritto sui documenti e non dormire nell’ignoranza. Razlaga: Potrebno je upoštevati tisto, kar je napisano na dokumentih, ne pa nevedno spati. Chi magna solo, crepa solo. Chi mangia da solo, muore da solo. Kdor sam je, tudi sam umre. Spiegazione: Si riferisce alla persona che al momento di desinare non è capace di offrire il cibo anche agli altri. Razlaga: Pregovor se nanaša na človeka, ki med obedovanjem ne ponudi hrane drugim. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 233 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi ronpi vecio, paga novo. Chi rompe il vecchio, paga il nuovo. Kdor razbije staro, plača za novo. Spiegazione: Di solito chi rompe qualche oggetto, deve riparare il danno acquistandone uno nuovo. Razlaga: Kdor razbije neki predmet, mora popraviti škodo tako, da kupi novega. Chi che ga fato ’l più, che fassi anca ’l meno. Chi ha fatto il più, faccia anche il meno. Kdor je naredil glavnino, naj naredi še preostanek. Spiegazione: Modo di dire usato nei confronti di chi ha fatto la maggior parte del lavoro e poi lo lascia incompiuto sperando che venga concluso da altri. Razlaga: Izrek se nanaša na tistega, ki je opravil glavnino dela, zatem pa delo opusti z upanjem, da ga bodo dokončali ostali. Voia de lavorà salteme indosso e fame lavorà meno che posso. Voglia di lavorare saltami addosso, e fammi lavorare meno che posso. Volja do dela, skoči name in poskrbi, da bom čim manj delal. Spiegazione: Massima popolare che rileva l’indole delle persone considerate scansafatiche, che non hanno voglia di lavorare. Razlaga: Ljudski rek razkriva naravo posameznikov, ki veljajo za delomrzneže in nimajo nobene želje, da bi delali. Oppure / Ali: Voja de lavorar salteme indosso, lavora ti par mi che mi no’ posso. Voglia di lavorare saltami addosso e lavora tu per me perché io non posso. Volja do dela, skoči name in delaj zame, ker jaz ne morem. Spiegazione: Altra variante della filastrocca recitata dalle persone scansafatiche che non hanno voglia di lavorare. Razlaga: Še ena različica rimarije, ki jo izrekajo delomrzneži. Le ciacole val un, i fati trentaun. Le chiacchiere valgono uno, i fati trentuno. Govorice veljajo za enega, dejanja za enaintrideset. 234 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Nello specifico significa che alle chiacchiere di strada non bisogna dare molto credito. Razlaga: Rek v bistvu pomeni, da govoricam z ulice ne gre preveč nasedati. Scarpe larghe e goto pien ciapa la vita come che la vien. Scarpe larghe e gozzo pieno, prendi la vita come viene. Široki čevlji in poln želodec, vzemi življenje takšno, kakršno je. Spiegazione: Con un paio di scarpe comode e la pancia piena si prende la vita con spensieratezza. Razlaga: S parom udobnih čevljev in polnim trebuhom stopamo brezskrbno v življenje. Can no magna can. Cane non mangia cane. Pes ne bo pojedel psa. Spiegazione: Nessuno mangia i propri simili. Razlaga: Nihče ne požre sebi enakih. Can che baja no morsega. Can che abbaia non morde. Pes, ki laja, ne grize. Spiegazione: Metafora che vuole affermare che le persone che parlano e minacciano alla fine non vengono ai fatti. Razlaga: Prispodoba želi potrditi, da ljudje, ki govorijo in grozijo, na koncu ne uresničijo groženj. Dio no xe furlan, se no ti paghi ogi te pagherà doman. Dio non è friulano, se non paghi oggi, pagherai domani. Bog ni Furlan: če ne plačaš danes, boš plačal jutri. Spiegazione: Motto che mette in comparazione Dio con la gente friulana ammonendo che i debiti vanno pagati. Razlaga: Rek primerja Boga s Furlani in opozarja, da je dolgove potrebno poravnati. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 235 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Dio vedi, Dio provedi. Dio vede, Dio provvede. Bog vidi, Bog poskrbi. Spiegazione: Secondo le credenze, Dio vede tutto e provvede a mandare la fortuna ai bisognosi. Razlaga: Po verskem prepričanju naj bi Bog vse videl in namenjal srečo vsem, ki so je potrebni. L’omo proponi e Dio disponi. L’uomo propone e Dio dispone. Človek predlaga in Bog obrne. Spiegazione: Le cose non accadono e non si concludono secondo i calcoli umani, ma secondo quelli divini. Razlaga: Stvari se ne dogajajo in zaključijo na podlagi človekovega predvidevanja, temveč na podlagi Božje volje. Se Dio no vol, gnanche i Santi no pol. Se Dio non vuole, nemmeno i Santi possono. Če Bog noče, ne morejo niti svetniki. Spiegazione: Dio è onnipotente e al suo volere anche i Santi sono sottomessi, quindi spesso è inutile rivolgersi a loro. Razlaga: Bog je vsemogočen in njegovi volji so podrejeni tudi svetniki, zato je pogosto nesmiselno, da se obračamo nanje. Fin che se se varda in specio, no se lavora. Fino a quando ci si specchia, non si lavora. Dokler se ogledujemo v zrcalu, ne delamo. Spiegazione: Osservazione per le donne ambiziose che perdono troppo tempo a specchiarsi invece di sbrigare le faccende di casa. Razlaga: Pripomba je uperjena proti nečimrnim ženskam, ki zapravljajo preveč časa za ogledovanje v zrcalu, namesto da bi opravljale domača opravila. La iossa continua, scava la piera. La goccia costante, scava la pietra. Neprekinjeno kapljanje izkleše skalo. 236 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Chi ha costanza alla fine riesce a fare tutto, come la goccia che cadendo una dopo l’altra riesce a scavare anche la pietra. Razlaga: Kdor je vztrajen, vse pripelje do konca, tako kot počasno kapljanje izkleše skalo. No cori serar la stala co le vache xe za scampade. Non occorre chiudere la stalla quando le mucche sono scappate. Ni potrebno zapirati hleva, če so krave že zbežale. Spiegazione: Detto simile a quello italiano “Inutile piangere sul latte versato”, ovvero, quando un danno è stato fatto inutile rimuginarci sopra. Razlaga: Rek je podoben italijanskemu “Odveč je jokati, ko se je mleko že razlilo” in pravi, da ko je škoda enkrat storjena, je nima smisla več objokovati. Xe più giorni che luganighe. Ci sono più giorni che salsicce. Več je dnevov kot klobas. Spiegazione: Modo di dire per indicare che le buone massaie sanno razionare le provviste anche per i giorni magri in tempo di crisi. Razlaga: Fraza nakazuje, da znajo preudarne gospodinje zaloge razporediti tako, da je hrane dovolj tudi v težkih časih. Soldi sarà che noi non saremo. I soldi ci saranno anche quando noi non ci saremo. Denarja bo, tudi ko nas več ne bo. Spiegazione: Detto riferito alle persone che accumulano denaro privandosi anche dei beni di prima necessità. Razlaga: Rek je uperjen proti osebam, ki kopičijo denar tako, da se odrekajo tudi osnovnim življenskim potrebam. Chi no ga bori, no ga remisiòn. Chi non ha soldi non ha pietà. Kdor nima denarja, nima usmiljenja. Spiegazione: Espressione che sta a significare che chi non ha denaro non ha pietà per gli squattrinati. Razlaga: Izrek pravi, da kdor nima denarja, nima usmiljenja do tistih, ki ga nimajo. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 237 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Tante teste, tanti zervei. Tante teste, tanti cervelli. Veliko glav, veliko možganov. Spiegazione: Ogni persona ha la propria opinione, un modo diverso di vedere e interpretare le cose e quindi va rispettata. Razlaga: Vsak človek ima svoje mnenje in različen način dojemanja stvari, kar je potrebno spoštovati. Andando per mar no se diventa veci. Navigando per mare non si diventa vecchi. S plutjem po morju se ne postaramo. Spiegazione: Motto coniato per i marinai. Razlaga: Rek izvira iz mornarskih vrst. Anche el macaco sa navigar col bon vento. Anche uno stolto sa navigare con il buon vento. Tudi bedak zna pluti ob ugodnem vetru. Spiegazione: Facile navigare in condizioni favorevoli. Lo possono fare anche le persone inesperte. Razlaga: Ob ugodnih pogojih ni težko pluti in to lahko počnejo tudi neizkušeni. Bandiera vecia, onor de capitano. Bandiera vecchia, onore di capitano. Stara zastava, kapitanova čast. Spiegazione: Secondo la tradizione popolare istriana va rispettata la persona anziana per la sua esperienza e i suoi consigli. Razlaga: Po istrskem ljudskem izročilu je potrebno starejšo osebo spoštovati zaradi njenih izkušenj in nasvetov. Barca senza timon va presto a fondo. Barca senza timone va presto a fondo. Barka brez krmila se hitro potopi. Spiegazione: Modo di dire che sta a significare che, senza una buona conduzione, la famiglia va a rotoli. Razlaga: Pregovor pravi, da brez dobrega upravljanja gre družini slabo. 238 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Barca va dove ’l vento mena. La barca va dove soffia il vento. Barka pluje, kamor piha veter. Spiegazione: Massima popolare della tradizione marinara secondo la quale la barca non governata, va dalla parte che soffia il vento. Razlaga: Ljudski izrek iz pomorskega izročila opozarja, da ladja, s katero nihče ne upravlja, pluje tja, kamor jo nosi veter. Barche nete no ciapa bessi. Barche pulite non fanno guadagnare. Čiste barke ne prinašajo zaslužka. Spiegazione: Secondo questa massima popolare le barche troppo pulite non pigliano pesci e quindi non fanno guadagnare il pescatore. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da preveč čiste barke ne ulovijo rib in zato ribiču ne prinašajo zaslužka. Camara sensa armaron, xe come barca sensa gavon. Camera senza armadio, è come una barca senza gavone. Soba brez omare je kot barka brez podpalube. Spiegazione: Sentenza della tradizione popolare delle genti marinare secondo la quale una camera senza un armadio grande e capace è come una barca senza il gavone. Razlaga: Ugotovitev iz ljudskega izročila obalnega prebivalstva pravi, da je soba brez velike in prostorne omare kot barka brez podpalube. Aqua in mar no manca mai. Acqua nel mare non manca mai. V morju nikdar ne zmanjka vode. Spiegazione: Detto scontato. Razlaga: Samoumeven rek. Cicio no xe per barca. Ciccio non è per barca. Ni za Čiča barka. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 239 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: I Cicci in Istria abitano sul Carso sotto il Monte Maggiore e un tempo erano conosciuti come produttori di carbone di legno. Quindi non erano sicuramente adatti ad andare in mare. Il detto si riferisce a chi non è adatto a svolgere un determinato mestiere. Razlaga: Čiči prebivajo v Istri na Kraškem robu pod Učko. Ker so nekoč veljali za pridelovalce oglja, je bilo samoumevno, da niso usposobljeni za plutje. Rek se nanaša na tistega, ki ni sposoben opravljati določenega poklica. Chi mal naviga, mal ariva. Chi naviga male, arriva male. Kdor slabo pluje, slabo pripluje. Spiegazione: Chi non sa procedere per il verso giusto nella vita, non arriva mai alla meta, ma va sempre incontro a errori. Razlaga: Kdor na življenjski poti ne zna ubrati prave poti, ne bo nikoli prišel na cilj, temveč se bo vedno soočal s težavami. Chi no sa pregar, vadi in mar. Chi non sa pregare, vada in mare. Kdor ne zna moliti, ta mora na morje izpluti. Spiegazione: Incitamento ad apprendere la recita delle preghiere che spesso aiutano a risollevare gli animi. Razlaga: Gre za spodbujanje k molitvi, ki pogosto daje ljudem uteho. Chi xe in tera giudiga, chi xe in mar nàvega. Chi è in terra giudica, chi è in mare naviga. Kdor je na kopnem, ocenjuje, kdor je na morju, pluje. Spiegazione: Sentenza popolare secondo la quale chi sta a terra giudica mentre chi va per mare deve navigare e quindi non ha tempo per altre cose. Razlaga: Ljudska ugotovitve pravi, da tisti, ki je na kopnem, lahko ocenjuje, kdor pa je na morju, mora pluti in nima časa za ostalo. Co ’l Montemagior meti ’l capuzzo e ’l Monte d’Osero se scoverze: aviso al mariner, che naviga el Quarner. Quando il Monte Maggiore mette il suo cappuccio e il Monte Ossero si scopre, avviso ai marinai che navigano il Quarnero. Ko si Učka nadene kapuco, Osoršćica pa se odkrije, je to opozorilo za mornarja, ki v Kvarner pluje. 240 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Consiglio della tradizione popolare lussignana secondo la quale quando la cima del Monte Maggiore si copre di bianco e il monte Ossero invece si scopre, bisogna stare attenti alla navigazione nel Quarnero. Razlaga: Nasvet iz lošinjskega ljudskega izročila pravi, da ko vrh Učke prekrije sneg, vrh Osoršćice pa se odkrije, je pri plovbi v Kvarneru potrebna zbranost. Co ’l Monte Osero fa el capelo, o fà piova o tempo belo. Quando il monte Ossero presenta un cappello, ci sarà pioggia o bel tempo. Ko Osoršćica klobuk si nadene, dež bo ali lepo vreme. Spiegazione: Massima popolare alquanto sempliciotta secondo la quale se il monte Ossero presenta un cappello sulla cima si avrà o tempo bello o pioggia. Razlaga: Preprost ljudski rek pravi, da ko se na vrhu Osoršćice pojavi klobuk, bomo imeli bodisi lepo vreme ali dež. Baco, tabaco e Venere, manda l’omo in senere. Bacco, tabacco e Venere, manda l’uomo in cenere. Bakh, tobak in Venera pripeljejo moža v pogubo. Spiegazione: Con questo proverbio si indicano, in senso figurato, il vino, il fumo e il sesso, ed esso viene riferito, in maniera scherzosa, a chi conduce una vita sregolata. Razlaga: Pregovor se v prispodobah nanaša na vino, kajenje in spolnost in šaljivo nagovarja vse, ki se predajajo neodgovornemu življenju. Drio i Lussignani no svola i cocai. Dietro ai lussignani non volano i gabbiani. Za Lošinjci ne letijo galebi. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare secondo la quale i lussignani sono così avari che non gettano ai gabbiani nemmeno il pesce piccolo. Razlaga: Ljudsko izročilo pravi, da so prebivalci Lošinja tako skopuški, da galebom ne vržejo niti najmanjše ribe. Chi vol navigar no devi ’ver paura de le onde. Chi vuol navigare non deve avere paura delle onde. Kdor želi pluti, se ne sme bati valov. Spiegazione: Chi vuole assumersi la responsabilità di guidare non deve aver paura degli ostacoli che incontra lungo il cammino. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 241 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Kdor želi prevzeti odgovornost za vodenje, se ne sme bati preprek, na katere bo naletel na poti. El pan dei naviganti ga sete croste. Il pane dei naviganti ha sette croste. Kruh pomorščakov ima sedem skorij. Spiegazione: Secondo questo modo di dire della tradizione marinara, i naviganti hanno sempre una riserva di pane, anche duro di sette giorni. Razlaga: Fraza iz mornarskega izročila pravi, da imajo pomorščaki vselej zalogo kruha, tudi če je ta star sedem dni. L’ancora xe senpre in mar e no la inpara mai a nudar. L’ancora sta sempre in mare ma non impara mai a nuotare. Sidro je vedno v morju, a se nikoli ne nauči plavati. Spiegazione: Detto canzonatorio nei confronti delle persone che non sanno nuotare, sono come le ancore. Razlaga: Rimani rek se nanaša na neplavalce in jih primerja s sidri. Le maride xe le luganighe dei lussignani. Le menole sono le salsicce dei lussignani. Girice so klobase za Lošinjce. Spiegazione: Modo di dire burlesco nei confronti dei lussignani per i quali le menole sono come le salsicce per gli altri istriani. Razlaga: Zasmehovanje se nanaša na prebivalce Lošinja in pravi, da so girice za njih to, kar so za ostale Istrane klobase. Povero chi che ghe toca eser servo soto al servo. Povero quello che deve fare il servo a un servo. Ubožec ta, ki mora biti sluga služabniku. Spiegazione: Essere servo sotto un servo significa patire il doppio in quanto il servo riversa sull’altro tutte le angherie subite dal padrone. Razlaga: Biti sluga služabniku pomeni dvakrat trpeti, saj služabnik na svojega slugo prenese vse trpinčenje, ki ga je sam deležen od gospodarja. 242 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Più presto che se vol far, più tardi se riva combinar. Più presto che si vuole fare, più tardi si riesce a concludere. Hitreje kot želimo narediti, kasneje nam bo uspelo zaključiti. Spiegazione: Invito a realizzare le cose con la dovuta attenzione impiegando il tempo che serve e non affrettarsi in lavori che comporterebbero errori. Razlaga: Nasvet, naj se stvari lotimo s potrebno pozornostjo in uporabimo čas, ki je za to potreben. Ni smiselno opravljati dela z naglico, saj s tem delamo napake. Chi se vergogna de lavorar, che se vergogni anca de magnar. Chi si vergogna di lavorare, si vergogni anche di mangiare. Kdor se sramuje delati, naj se tudi sramuje jesti. Spiegazione: Nella versione italiana è in uso il detto “Chi non lavora non mangia” che ha lo stesso significato. In questo caso è ancora più accentuata la critica per chi non vuole lavorare ma chiede comunque da mangiare. Razlaga: V italijanski različici je v rabi rek “Kdor ne dela, ta ne je”, ki ima enak pomen. V tem primeru je še bolj razvidna kritika tistega, ki ne želi delati, a vseeno želi jesti. Xe mejo eser paroni de poco, che servi de tanto. È meglio essere padroni di poco, che servi di molto. Bolje biti gospodarji malemu, kot služabniki velikemu. Spiegazione: Meglio avere un piccolo podere e godere dei frutti del proprio lavoro, che essere servo di padroni benestanti, sfruttato e maltrattato. Razlaga: Bolje je imeti majhno posestvo in uživati sadove svojega dela, kot pa biti hlapec premožnih gospodarjev, ki te izkoriščajo in trpinčijo. Chi no sa scortigar, sbrega la pele. Chi non sa scorticare, rovina la pelle. Kdor ne zna odirati, uniči kožo. Spiegazione: Riferito all’arte di saper fare bene un lavoro. In questo caso se non si sa scorticare l’animale macellato, si rischia di strappare la pelle che diventa inutile per la concia. Razlaga: Pregovor se nanaša na sposobnost, da delo dobro opravimo. Če nekdo ne zna odreti kože zaklane živali, tvega, da bo kožo strgal in bo ta neuporabna za strojenje. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 243 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi che no finissi i studi, no xe nè par scriver, nè per zapar. Chi non finisce gli studi non è adatto né a scrivere né a zappare. Kdor ne dokonča šolanja, ni primeren za pisanje in niti za kopanje. Spiegazione: Simile al detto “Né arte né parte”, cioè chi non finisce gli studi non sa fare nessun mestiere e nemmeno zappare la terra. Razlaga: Pregovor je podoben reku “Ne umetnost, ne ostalo” in pravi, da kdor ne dokonča šolanja, ne zna opravljati nobenega poklica, niti kopati zemlje. Xe mejo demolir una zità, che dismeter una usanza. È meglio demolire una città, che abbandonare un’usanza. Bolje je porušiti mesto, kot opustiti navado. Spiegazione: Le usanze e le tradizioni nella gente istriana sono una ricchezza che va custodita gelosamente a tutti i costi. Razlaga: Navade in običaji so bogastvo Istranov in jih je potrebno skrbno čuvati za vsako ceno. Meter ciodi in barca de altri xe senpre tenpo. È sempre tempo di mettere i chiodi sulla barca degli altri. Zabijati žeblje v barke drugih je vselej čas. Spiegazione: Massima della tradizione popolare secondo la quale per aiutare gli altri c’è sempre tempo. Razlaga: Izrek iz ljudskega izročila pravi, da je vedno čas pomagati drugim. Poja la barca e vira de bordo. Appoggia la barca e vira di bordo. Nagni barko in obrni smer. Spiegazione: Sentenza popolare che consiglia di invertire la rotta e abbandonare quella precedente. Razlaga: Ljudski rek svetuje, da zamenjamo smer in opustimo prejšnjo. Ultimo in barca, pezo remo no manca. Ultimo in barca, il peggior remo non manca. Zadnji na barki, najslabše veslo ne manjka. 244 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Secondo la tradizione popolare delle genti di mare la posizione più brutta nella barca è quella dell’ultimo uomo. Razlaga: V skladu z ljudskim izročilom pomorščakov je najslabši položaj na barki tisti, ki jo ima zadnji član posadke. Vento in pupa, mezo porto. Vento in poppa, mezzo porto. Veter v jadra, že na pol v luki. Spiegazione: Secondo la gente di mare con il vento in poppa si guadagna in velocità e si è già a metà strada dal porto. Razlaga: Po mnenju pomorščakov se z vetrom v jadrih pridobi na hitrosti in do pristanišča nas loči le še pol poti. Sol a monte, biscoto in tola. Sole a monte, biscotto sulla tavola. Sonce nad goro, prepečenec na mizo. Spiegazione: Detto riferito ai marinai. Quando c’è il sole a monte mettere in tavola le gallette (intese come riserve di cibo). Razlaga: Rek se nanaša na mornarje. Ko je sonce nad goro, je potrebno dati na mizo prepečenec (kot zalogo hrane). Dove che al mus se remena, qualche pel sempre al lassa. Dove si rotola l’asino rimane sempre qualche pelo. Tam, kjer se osel valja, vedno ostane kakšna dlaka. Spiegazione: Modo di dire simile a quello italiano “Dove c’è fumo c’è arrosto”, ovvero, le dicerie hanno dietro sempre qualche piccola verità. Razlaga: Rek je zelo podoben italijanskemu “Kjer je dim, je tudi ogenj” in pomeni, da se za vsako govorico skriva kanček resnice. Al mus vecio, stenta a inparar. L’asino vecchio fa fatica a imparare. Stari osel se težko uči. Spiegazione: Metafora secondo la quale le persone anziane stentano a imparare cose nuove a loro sconosciute. Razlaga: Prispodoba pravi, da se starejše osebe težko naučijo novih, njim neznanih stvari. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 245 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Dal dir al far, sta de mezo al mar. Tra il dire e il fare c’è di mezzo il mare. Med reči in narediti je vmes celo morje. Spiegazione: Un conto è dire, e un’altro fare, tra le due cose c’è molta differenza. Razlaga: Eno je reči, drugo narediti, med njima pa je velika razlika. Quel che al canton de casa scondi, al canton de casa rendi. Quello che un angolo della casa nasconde, quello alla fine rende. Tisto, kar en vogal hiše prikriva, se na koncu povrne. Spiegazione: Secondo questa credenza, le cose che si perdono o si nascondono in casa, alla fine si ritrovano. Razlaga: Po tem prepričanju naj bi stvari, ki jih izgubimo ali skrijemo doma, na koncu uspešno našli. Per Pasqua e Nadal, se lustra i arzenti. Per Pasqua e Natale si lucida l’argenteria. Na veliko noč in za božič loščimo srebrnino. Spiegazione: Modo di dire capodistriano per indicare alcune faccende di casa che erano d’obbligo prima delle grandi feste. Razlaga: Ustaljena koprska fraza omenja hišno opravilo, ki ga je potrebno narediti pred veliki prazniki. De sera bravoni, de matina cavroni. Di sera in forma, di mattina caproni. Zvečer junaki, zjutraj kozli. Spiegazione: Motto riferito alle persone che di sera fanno i gradassi e poi di mattina sono come dei caproni, lenti e addormentati. Razlaga: Rek se nanaša na ljudi, ki se zvečer bahajo, zjutraj pa so počasni in zaspani kot kozli. Oppure / Ali: De sera leoni, de giorno cojoni. Di sera leoni, di giorno coglioni. Zvečer levi, zjutraj bedaki. 246 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Stesso significato del proverbio precedente, con l’inserimento di una parola sconcia, ma di forte significato in uso in Istria. Razlaga: Enak pomen kot v predhodnem pregovoru, z umestitvijo nespodobne besede, vendar se zelo pogosto uporablja v Istri. Co la bataglia xe finida se conta i morti. Quando la battaglia è terminata si contano i morti. Mrtve se prešteva po koncu bitke. Spiegazione: Solamente quando il lavoro è finito si valuta se è stato fatto bene e nella maniera giusta. Razlaga: Šele ko je delo opravljeno, je pravi trenutek za ocenjevanje, ali je bilo opravljeno dobro in na pravi način. Bisogna onzer le riode, parchè le camini. Occorre oliare le ruote perché girino bene. Če želimo, da bodo kolesa tekla, jih je potrebno podmazati. Spiegazione: Questa metafora viene attribuita al fatto di dover assegnare delle “bustarelle” per avere successo nella realizzazione di un proprio progetto. Razlaga: Prispodoba pravi, da če želimo biti uspešni pri izvedbi našega projekta, moramo nameniti “kuverto” (denarno podkupnino pravi osebi). Lavorar ghe fa paura a l’ocio, no ala man. Lavorare fa paura all’occhio, non alla mano. Delo prestraši oko, ne roke. Spiegazione: A una persona operosa e di ingegno non fa paura il lavoro che deve affrontare anche se appare grosso. Razlaga: Delaven in iznajdljiv človek se ne ustraši dela, ki se ga mora lotiti, četudi se na prvi pogled zdi neznansko obsežno. Co due parla el terso no cori. Quando due dialogano, il terzo è superfluo. Ko dva govorita, je tretji odveč. Spiegazione: È scontato che quando due persone dialogano non hanno bisogno del terzo incomodo. Razlaga: Samoumevno je, da ko se dve osebi pogovarjata, je tretja oseba odveč. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 247 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Un bel taser no xe sta mai scrito. Un bel tacere non è stato mai scritto. Lepo molčanje ni bilo nikoli zapisano. Spiegazione: Cortese invito a non parlare di sproposito. A volte è consigliato e ritenuto molto più saggio tacere. Razlaga: Gre za prijazno povabilo, naj ne govorimo brez razloga. Včasih je priporočljivo in bolj modro, če molčimo. No ’cori butar paja sul fogo. Non serve gettare paglia sul fuoco. Ni potrebno metati slame na ogenj. Spiegazione: Non è indicato accendere ancora di più gli animi in una discussione già arroventata. Razlaga: V zelo vročem prepiru ni treba še dodatno razgrevati čustev z dolivanjem olja na ogenj. Bisogna doperar anca i forcai e no solo i rastei. Occorre adoperare anche le forche e non solo i rastrelli. Treba je uporabljati tudi vile, ne samo grablje. Spiegazione: Metafora che invita una persona a concludere un lavoro iniziato, come nella raccolta del fieno. Razlaga: Prispodoba pravi, da je treba vsako začeto delo, kot je grabljenje sena, pripeljati do konca. Lavarghe la testa al mus, se perdi al tempo e al savon. Lavare la testa all’asino, si perde tempo e si spreca il sapone. Umivati glavo oslu pomeni izgubljati čas in zapravljati milo. Spiegazione: Inutile tentare di lavare la testa all’asino, si spreca il sapone, tanto non si riuscirà a fargli cambiare idea. Razlaga: Poskušati umiti glavo oslu je nesmiselno, saj le zapravljamo milo, osla pa ne bomo uspeli prepričati v nasprotno. Fortunado come la vaca sul giasso. Fortunato come la mucca sul ghiaccio. Srečen je kot krava na ledu. 248 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Metafora che viene affibbiata alle persone sfortunate che scivolano sul ghiaccio come le vacche. Razlaga: Prispodoba se nanaša na nesrečnike, ki jim na ledu zdrsne kot kravam. Chi che no vol capir xe come parlar al muro. A chi non vuole capire è come parlare al muro. Govoriti nekomu, ki noče razumeti, je kot govoriti zidu. Spiegazione: Cercare di convincere le persone cocciute dei propri errori è come parlare al muro. Razlaga: Poskušati prepričati trmaste o njihovih napakah je isto, kot bi govorili zidu. Ogni bissa ga el suo velen. Ogni serpe ha il suo veleno. Vsaka kača ima svoj strup. Spiegazione: Ogni persona ha un lato negativo del proprio carattere, proprio come le serpi, ognuna delle quali ha un veleno diverso. Razlaga: Vsaka oseba ima svojo negativno plat, prav tako kot kače, ki imajo vsaka drugačen strup. Chi che dà e chi che ciol, ga la bisa soto el cor. Chi prima da e poi prende ha la biscia sotto il cuore. Kdor najprej da in zatem vzame, ima kačo pod srcem. Spiegazione: Modo di dire per indicare una persona falsa che prima ti concede e poi si riprende quello che ti ha dato. Razlaga: Pregovor opisuje hinavsko osebo, ki ti najprej nekaj nameni, zatem pa ti to odvzame. Pecà confesà, mezo perdonà. Peccato confessato, mezzo perdonato. Greh, ki se prizna, je že napol odpuščen. Spiegazione: È apprezzata quella persona che ammette di aver sbagliato o di aver commesso un “peccato”. Razlaga: Cenjen je tisti , ki prizna, da je “grešil”. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 249 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Un che xe scotà de l’aqua calda, ga paura anca de la freda. Uno che si è scottato con l’acqua calda, ha paura anche della fredda. Kdor se je enkrat opekel s toplo vodo, se boji tudi hladne. Spiegazione: La persona che subisce un’ingiustizia diventa molto prudente alle prossime occasioni. Razlaga: Človek, ki ga je doletela krivica, postane zelo oprezen tudi v drugih okoliščinah. Xe mejo eser invidiadi, che compassionadi. Meglio essere invidiati che compatiti. Bolje, da ti zavidajo, kot da se jim smiliš. Spiegazione: Meglio essere una persona invidiata per il proprio carattere, per la propria bontà, che compatita. Razlaga: Bolje je, če si človek, ki mu zavidajo značaj in dobroto, kot pa nekdo, ki se ljudem smili. Chi tazi conferma. Chi tace conferma. Kdor molči, ta potrdi. Spiegazione: Chi non ha niente da dire a sua discolpa, conferma le considerazioni e le accuse rivoltegli. Razlaga: Kdor nima ničesar dodati, da bi se opral krivde, potrdi očitke in obtožbe, ki so mu namenjene. Gnanca i dei de la man no xe compagni. Neanche le dita della mano sono tutte uguali. Še prsti na eni roki niso vsi enaki. Spiegazione: Ogni persona ha una propria personalità, quindi bisogna conoscere la persona e il suo carattere per relazionarsi. Razlaga: Vsak človek ima svojo osebnost. Predno bi o njej sodili, je potrebno najprej spoznati človeka in njegov značaj. Fora al dente, fora al dolor. Fuori il dente, fuori il dolore. Stran zob, stran bolečina. 250 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire riferito al coraggio di avere atteggiamenti decisi per adottare soluzioni drastiche. Razlaga: Fraza se nanaša na pogum, ki je potreben za izvedbo odločnih a odrešujočih potez. Col grazie se paga i frati. Con il grazie si pagano i frati. Z besedo hvala plačaš le menihom. Spiegazione: Gratuitamente non si fa nessun lavoro e soprattutto non viene pagato con un semplice “grazie”. Razlaga: Nobeno delo se ne opravi brez plačila, predvsem pa se dela ne da plačati s preprosto besedo “hvala”. Prima de contar tuto quel che se sa, xe meio magnar tuto quel che se ga. Prima di raccontare tutto quello che si sa, è meglio mangiare tutto quello che si ha. Preden povemo vse, kar znamo, je bolje pojesti vse, kar imamo. Spiegazione: Invito a non rivelare mai tutto quello che si conosce, piuttosto è meglio mangiare tutto quello di cui si dispone. Razlaga: Rek priporoča, naj nikoli ne izdamo vsega, kar znamo; ampak raje pojejmo vse, kar imamo. Pezo al tacon che al buso. Peggio la toppa che il buco. Krpa je slabša od luknje. Spiegazione: La toppa peggiore dello strappo. Si dice di chi cerca di rimediare al mal fatto, e fa ancora peggio. Razlaga: Krpa je slabša od raztrganega mesta: rek se nanaša na tiste, ki poskušajo popraviti napako, a stvari le še poslabšajo. Gnanca Dio ga fato al mondo in un giorno solo. Neanche Dio ha fatto il mondo in un solo giorno. Še Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu. Spiegazione: Invito a non lavorare in fretta e furia, ma con il dovuto ritmo per non commettere errori. Razlaga: Rek opominja, naj dela ne opravljamo površno in v naglici, temveč s pravim tempom, saj tako ne bomo povzročali napak. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 251 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Speta mus che l’erba cressi. Aspetta asino che l’erba cresca. Počakaj, osel, da zrase trava. Spiegazione: Si dice di cosa che si presume ritardi a realizzarsi, invece di prendere la questione nelle proprie mani. Razlaga: Rek se nanaša na primere, ko za določeno stvar predpostavljamo, da se bo zgodila z zakasnitvijo, namesto da bi se stvari dejansko lotili. Le ciacole no fa fritole. Le chiacchiere non fanno le frittole. S čvekanjem se ne naredijo fritule (miške). Spiegazione: Secondo la saggezza della nostra gente è inutile perdere tempo nelle chiacchiere. Il lavoro alla fine non viene concluso. Razlaga: Modrost naših ljudi pravi, da je nesmiselno zapravljati čas s čvekanjem. La verità xe come l’oio che ’l sta sempre de sora. La verità è come l’olio che sta sempre di sopra. Resnica je vedno kot olje in priplava na vrh. Spiegazione: Altra pillola di saggezza popolare istriana. La verità alla fine viene sempre a galla. Razlaga: Še ena globoka misel iz istrske ljudske zakladnice. Resnica pride vedno slej ko prej na dan. Oppure / Ali: La verità ven senpre fora. La verità viene sempre fuori. Resnica pride vedno na dan. Spiegazione: Variazione del proverbio precedente con lo stesso significato. Razlaga: Različica predhodnega pregovora z enakim sporočilom. No xe peso sordo de quel che no vol sentir. Non c’è peggiore sordo di quello che non vuole sentire. Nihče ni bolj gluh od tistega, ki noče slišati. 252 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Una persona cocciuta non vuole accettare consigli ed è peggio di una persona sorda. Razlaga: Kdor je trmast, ne želi sprejeti nasveta in je hujši od gluhega človeka. Chi scominsia ben xe a metà de ’l lavor. Chi ben comincia è già a metà dell’opera. Kdor dobro začne, je že opravil polovico dela. Spiegazione: Iniziare bene un approccio a un determinato lavoro porterà a una veloce conclusione. Razlaga: Če začnemo delati dobro, pomeni, da bomo delo hitro opravili. Chi ga un mistier in man, no ghe manca un poco de pan. A chi ha un mestiere in mano non manca un pezzo di pane. Kdor ima v rokah poklic, temu ne manjka kos kruha. Spiegazione: Chi ha imparato un mestiere non morirà di fame in quanto avrà sempre qualche lavoro che gli porterà reddito. Razlaga: Kdor se je naučil poklica, ne bo umrl od lakote, saj bo vedno našel delo, s katerim se bo preživljal. Chi inpara de ziovine, no dismentega de vecio. Chi impara da giovane non dimentica da vecchio. Kdor se mlad nauči, kot starec ne pozabi. Spiegazione: Le cose imparate da giovane non si dimenticano neppure invecchiando, diventano parte della routine giornaliera. Razlaga: Stvari, ki se jih naučimo v mladih letih, ne pozabimo niti takrat, ko smo stari, saj postanejo del našega vsakdanjega življenja. Inpara l’arte e metila de parte. Impara l’arte e mettila da parte. Nauči se umetnosti in jo postavi na stran. Spiegazione: Saggio consiglio a imparare un mestiere e metterlo da parte per riprenderlo quando servirà. Razlaga: Moder nasvet priporoča, da se naučimo poklica in ga potem damo na stran za čase, ko ga bomo potrebovali. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 253 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Più che se vivi, più se inpara. Più si vive, più si impara. Dlje kot živiš, več se naučiš. Spiegazione: Regole di vita espresse dalla saggezza dei nostri antenati. Più si vive, più si accumula esperienza. Razlaga: Življensko pravilo iz zakladnice modrosti naših prednikov pravi, da dlje kot živimo, več izkušenj si naberemo. Come ti farà, cussì ti varà. Come farai, così avrai. Kot boš naredil, tako boš imel. Spiegazione: Consiglio degli anziani ai giovani, spesso troppo superficiali nei lavori. Se avrai fatto bene il lavoro, ne trarrai beneficio. Razlaga: Gre za nasvet starejših ljudi mladim, ki so pri delu pogosto površni. Če boš delo dobro opravil, boš poplačan. Chi vol duto no ga gnente. Chi troppo vuole nulla stringe. Kdor želi preveč, nima nič. Spiegazione: Detto riferito alle persone avare che volendo avere tutto, alla fine si ritrovano con nulla in mano. Razlaga: Rek se nanaša na skopuške osebe, ki bi rade imele vse, a na koncu nimajo nič. Ocio no mira, cor no sospira. Occhio non vede, cuore non duole. Če oko ne vidi, srca ne boli. Spiegazione: Se una cosa non è stata certificata di persona, è meglio non tenerne conto, sono solo dicerie. Razlaga: Če se o zadevi ne prepričamo sami, je bolje, da je ne upoštevamo, saj gre najbrž samo za govorice. Scherzo de man, scherzo de vilan. Scherzo di mano, scherzo di villano. Šala z roko, šala grobjana. 254 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Deprecabile usare le mani per aver ragione sugli altri, è da villani. Modo di dire riferito anche alle persone che rubano (“leste di mano”). Razlaga: Rek graja uporabo rok za to, da bi uveljavljali svojo pravico nad ostalimi, saj to počnejo le grobjani. Fraza se nanaša tudi na osebe, ki kradejo (“hitra roka”). El rider fa bon sangue. Il sorriso fa buon sangue. Smeh dela dobro kri. Spiegazione: Al riso venivano attribuite virtù salutari. L’uomo normalmente allegro è ottimista e fisicamente sano. Razlaga: Smehu so včasih pripisovali zdravilne učinke. Človek, ki je povečini vesel in optimistično razpoložen, je tudi telesno zdrav. Chi vol star san, pissi speso come el can. Chi vuole rimanere sano deve urinare spesso come il cane. Kdor želi ostati zdrav, mora pogosto lulati kot pes. Spiegazione: Altro modo di dire della medicina popolare secondo la quale bisognava urinare spesso, appunto come i cani, per stare bene e avere i reni a posto. Razlaga: Gre še za en izrek iz ljudskega zdravilstva, ki pravi, da je treba pogosto lulati, kot to počnejo psi. Tako se bomo dobro počutili in imeli zdrave ledvice. Dar de intender che Cristo xe morto de fredo. Dare a intendere che Cristo è morto di freddo. Prepričevati, da je Kristus umrl od mraza. Spiegazione: Modo pittoresco di dipingere colui che vuole cambiare le carte in tavola, che mente sapendo di mentire. Razlaga: Izrek, ki slikovito opiše človeka, ki želi zamenjati karte na mizi in se zaveda, da laže. El corpo xe come el reloio, se lo devi carigar e se lo devi scarigar. Il corpo è come un orologio; se lo deve caricare e scaricare. Telo je kot ura: treba ga je naložiti in izprazniti. Spiegazione: Il corpo umano ha bisogno di essere caricato (nutrito) ma anche scaricato, acciocché funzioni bene, proprio come un orologio. Razlaga: Če želimo, da bo dobro delovalo, je človeško telo potrebno naložiti (nahraniti) in tudi izprazniti, kot uro. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 255 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Aqua de sisterna ogni mal governa. Acqua di cisterna rimedia a ogni male. Voda iz vodnjaka pozdravi vsako bolezen. Spiegazione: L’Istria, povera d’acqua, ricavava l’acqua potabile dalle cisterne munite di filtro, dove si faceva convergere l’acqua piovana. L’acqua di cisterna era quindi schietta e pura. Razlaga: Ker je v Istri primanjkovalo vode, so Istrani pridobivali pitno vodo iz vodnjaka s filtrom, kjer se je zbirala deževnica. Takšna voda je bila bistra in čista. Aqua fresca e servisiàl, guarisi de ogni mal. Acqua fresca e un clistere guarisce ogni male. Sveža voda in klistir odženeta vsako bol. Spiegazione: Credenza popolare secondo la quale acqua fresca e un clistere guarivano da qualsiasi disturbo del corpo. Razlaga: Rek se sklicuje na ljudsko prepričanje, po katerem naj bi sveža voda in klistir pozdravila vse telesne težave. El vin co ’i fiori, el fa dolori. Il vino che fa i fiori provoca dolori. Vino, ki ustvarja rožice, povzroča bolečine. Spiegazione: Il vino con i fiori era quello che stava andando in aceto e quindi bevendolo provocava dolori addominali e vomito. Razlaga: Kot vino z rožicami je v tem primeru mišljeno vino, ki se že spreminja v kis. Uživanje takšnega vina povzroči bolečine v trebuhu in bruhanje. Ridi ben chi ride ultimo. Ride bene chi ride per ultimo. Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. Spiegazione: Alla fine se la passa meglio chi ride per ultimo. Razlaga: Na koncu se najbolje izteče za tistega, ki se zadnji smeje. Duti i gropi ven al petene. Tutti i nodi vengono al pettine. Vsak vozel pristane v glavniku. 256 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Le malefatte, non si riescono a nascondere all’infinito e prima o poi vengono sempre fuori. Razlaga: Umazanih dejanj ni možno prikrivati v nedogled in prej ko slej pridejo na plan. Basta una falisca pe’ inpissà ’l fogo. Basta una scintilla per accendere un fuoco. Dovolj je iskra, da se prižge ogenj. Spiegazione: Saggio avvertimento della saggezza popolare. A volte basta un niente per accendere feroci discussioni. Razlaga: Modro opozorilo iz ljudske zakladnice: včasih je dovolj že malenkost, da bi se razvneli hudi prepiri. Chi che magna in piè, magna per tre. Chi mangia in piedi mangia per tre. Kdor je stoje, poje za tri. Spiegazione: Si pensava che in piedi si mangiasse di più, ma le comodità accrescono il piacere. Razlaga: Prevladovalo je prepričanje, da kdor med jedjo stoji, poje več, vendar je užitek večji, če smo udobno nameščeni. Oppure / Ali: Chi magna in pìe, magna per sie, e chi se senta magna per trenta. Chi mangia in piedi mangia per sei e chi si siede mangia per trenta. Kdor je stoje, poje za tri, kdor je sede, poje za trideset ljudi. Spiegazione: Consiglio diametralmente opposto al primo. Si mangia meglio e di più stando seduti a tavola. Razlaga: Povsem obraten nasvet kot v predhodnem primeru. Pojemo bolje in tudi več, če sedimo za mizo. I mati fa la festa e i furbi se la godi. I matti fanno festa e i furbi se la godono. Norci veseljačijo, zviti uživajo. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 257 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Le persone furbe sfruttano la pazzia degli altri. Razlaga: Zviti ljudje se okoriščajo z norostjo ostalih. Del mato, ognidun ghe ne ga un rameto. Ognuno ha una parte del carattere un po’ pazza. Vsak je po svoje malo nor. Spiegazione: Bisogna essere tolleranti perché ogni persona ha un lato negativo che non piace agli altri. Razlaga: Biti moramo strpni, saj ima vsak izmed nas negativno plat, ki ostalim ni všeč. Al vèisio da natoura, sa lu puorta in sipultòura. Il vizio di natura se lo porta fino alla sepoltura. Prirojeno napako nosimo s seboj v grob. Spiegazione: Il vizio, inteso come un difetto naturale, ce lo portiamo dietro fino alla sepoltura. Versione in dialetto rovignese. Razlaga: Napaka je v tem primeru mišljena kot naravna hiba, ki nas spremlja do groba. Gre za različico v rovinjskem narečju. Oppure / Ali: Al vèisio da natoura, nu sa lassa fein la sipoltòura. Il vizio di natura non si lascia fino alla sepoltura. Prirojene napake ohranimo do smrti. Spiegazione: Contrariamente al modo di dire precedente, i difetti di natura si cerca di curarli per non portarli dietro fino alla morte. Razlaga: Povsem v nasprotju s predhodnim rekom tokratni pregovor pravi, da se trudimo pozdraviti naravne hibe, da jih ne bi nosili s seboj do groba. Nu biegna misurà douti sul su brassolèr. Non bisogna misurare tutti secondo il proprio braccio. Ne moremo meriti vseh z dolžino svoje roke. Spiegazione: Massima popolare della tradizione rovignese secondo la quale non è consigliabile valutare le persone secondo il proprio metro. Razlaga: Izrek iz rovinjskega ljudskega izročila pravi, da ni priporočljivo ocenjevati oseb po lastnih merilih. 258 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Douti vemo i nostri difeti, chei pioun, chei manco. Tuti abbiamo i propri difetti, chi più, chi meno. Vsi imamo napake, nekateri več, drugi manj. Spiegazione: Sentenza popolare della tradizione rovignese secondo la quale non c’è persona che non abbia dei difetti. Razlaga: Ljudska ugotovitev iz rovinjskega izročila zatrjuje, da ni človeka, ki ne bi imel napak. Tante teste, tante punion. Tante teste e tante opinioni. Veliko glav, veliko mnenj. Spiegazione: Sentenza popolare della tradizione rovignese secondo la quale ognuno ha la propria opinione sulle cose. Razlaga: Ljudska ugotovitev iz rovinjskega izročila pravi, da ima vsak svoje mnenje o stvareh. Nu ti puoi tàsi e favalà. Non puoi tacere e parlare allo stesso tempo. Ni mogoče istočasno molčati in govoriti. Spiegazione: Scontata massima popolare della tradizione rovignese secondo la quale non puoi tacere e parlare allo stesso tempo. Razlaga: Samoumeven ljudski izrek iz rovinjskega izročila pravi, da ni mogoče v istem trenutku molčati in govoriti. Uogni simile, ama al su seimile. Ogni simile ama il suo simile. Vsak bližnji ljubi svojega bližnjega. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare rovignese secondo il quale ogni simile ama il suo simile. Razlaga: Ustaljena fraza iz rovinjskega ljudskega izročila, po kateri naj bi vsak ljubil svojega bližnjega. Mejo ciamar i osti in tera che i Santi in mar. Meglio chiamare gli osti in terra che i Santi in mare. Bolje klicati oštirja na kopnem kot svetnike na morju. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 259 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Nella tradizione popolare dei marinai la preghiera è una costante, ma in alcuni casi è meglio rivolgersi agli osti. Razlaga: Med običaji mornarjev je bila molitev stalnica, v nekaterih primerih pa je bilo bolje, če so se obračali na oštirje. Chi xe paron del mar, xe paron de la tera. Chi è padrone del mare è padrone della terra. Kdor je gospodar morja, je tudi gospodar kopnega. Spiegazione: Modo di dire con il quale si mette in evidenza che chi va per mare è molto più lesto nel governare e quindi lo saprà fare altrettanto bene anche sulla terra. Razlaga: Izrek poudarja, da kdor zna poveljevati na morju, bo znal enako dobro tudi na kopnem. Giuramenti d’amore, giuramenti de marinajo. Giuramenti d’amore, giuramenti da marinaio. Zaobljube ljubezni, zaobljube mornarja. Spiegazione: Sentenza popolare secondo la quale i giuramenti d’amore valgono come le promesse da marinaio. Razlaga: Ljudski rek pravi, da ljubezenske zaobljube veljajo ravno toliko kot zaobljube mornarja. L’amor del marinajo no dura un’ora, per douto là che ’l và, el s’inamora, ma se l’amor del marinajo durasse, no ghe saravo amor che ghe impatasse. L’amore del marinaio dura un’ora, dappertutto dove va s’innamora, ma se l’amore fosse duraturo, allora nessun altro gli sarebbe alla pari. Mornarjeva ljubezen traja eno uro, kamorkoli gre, povsod se zaljubi; če pa bi ljubezen trajala,mu ne bi bil nihče enak. Spiegazione: Proverbio riferito ai marinai che s’innamorano spesso in ogni porto dove attracca la nave. Razlaga: Pregovor se nanaša na mornarje, ki se običajno zaljubijo v vsakem pristanišču, kjer pristane ladja. In acqua sensa pessi no butar redi. Non buttare le reti nell’acqua dove non ci sono pesci. Ne meči mreže v vodo, kjer ni rib. 260 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Scontata massima popolare dei pescatori istriani secondo i quali è inutile gettare le reti dove si presume che non ci siano pesci. Razlaga: Samoumeven ljudski izrek istrskih ribičev, ki pravi, da nima smisla metati mreže tam, kjer najbrž ni rib. El mondo xe fato pei furbi, i moni che staghi a casa. Il mondo è fatto per i furbi, gli stolti rimangano a casa. Svet je ustvarjen za prebrisane, neumni naj ostanejo doma. Spiegazione: Il mondo è fatto per i furbi, per quelli che si sanno arrangiare. Gli stolti rimangano a casa. Razlaga: Svet je ustvarjen za prebrisane, ki se znajdejo. Kdor je neumen, naj ostane doma. No xe duto oro quel che lusi. Non è tutto oro quello che luccica. Ni vse zlato, kar se sveti. Spiegazione: Non tutte le cose che luccicano hanno valore e sono pregiate come l’oro. Razlaga: Ni vse, kar se sveti, dragoceno in cenjeno, kot je zlato. Pati ciari amicizia lunga. Patti chiari amicizia lunga. Jasni dogovori, dolgo prijateljstvo. Spiegazione: Negli affari è meglio essere chiari. In tal modo manterrai i contatti e l’amicizia a lungo. Razlaga: Pri poslih je treba biti jasen, saj boš s tem ohranil dolgotrajne stike in prijateljstvo. Un giorno cori el can e un giorno el levro. Un giorno corre il cane e un giorno la lepre. En dan teče pes, en dan zajec. Spiegazione: Insegnamento relativo agli affari contrattati. Una volta favoriscono uno, un’altra l’altro. Razlaga: Nauk se nanaša na dogovorjene posle. Včasih so naklonjeni enemu, drugič drugemu. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 261 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Più che te la misi più la spusa. Più la mescoli, più puzza. Bolj kot mešaš, bolj smrdi. Spiegazione: Metafora che sta a indicare che più cerchi di trovare delle giustificazioni alle tue malefatte, meno vieni creduto. Razlaga: Prispodoba pravi, da bolj kot skušaš najti opravičila za svoje napake, manj ti verjamejo. L’ospite xe come el pesse, dopo tre giorni el spusa. L’ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza. Gost je kot riba, po treh dneh zasmrdi. Spiegazione: L’ospite sarà caro se la sua permanenza in casa nostra sarà breve, altrimenti dopo tre giorni puzzerà come il pesce. Razlaga: Gost bo dobrodošel, če bo njegov obisk kratek, sicer ga bodo imeli vsi dovolj. Xe mejo un morto in casa che un piranese su la porta! Meglio un morto in casa che un piranese sulla porta. Bolje mrlič v hiši kot Pirančan na vratih. Spiegazione: Detto spregiativo nei confronti dei piranesi ritenuti ingordi e mangioni tanto che è meglio offrire da mangiare e bere alle persone che vegliano il morto in casa. Razlaga: Zaničljiv rek se nanaša na prebivalce Pirana, ki so veljali za pohlepneže in požeruhe. Od tod tudi namig, da je bolje ponuditi hrano pogrebcem, ki bdijo ob mrliču, kot pa Pirančanom. Far e disfar xe tuto un lavorar. Fare e disfare è tutto un lavorare. Narediti in podreti, vedno znova delo. Spiegazione: Secondo questa massima popolare si spende tempo e lavoro anche per disfare le cose. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da tudi podiranje že narejenih stvari terja svoj čas. Movite che el sol magna le ore. Muoviti che il sole mangia le ore. Zmigaj se, saj sonce že požira ure. 262 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto usato nelle famiglie contadine per indicare che non bisogna oziare durante il giorno, che ha le ore di sole contate per lavorare nei campi e nelle vigne. Razlaga: Rek je bil v rabi v kmečkih družinah in je opozarjal, da se podnevi ne sme sedeti v brezdelju, saj so ure, ki jih lahko namenimo za delo na polju in vinogradih, štete. L’erba mata cressi presto. L’erba selvatica cresce presto. Divja trava hitro raste. Spiegazione: Un modo di dire acquisito dall’esperienza agricola circa le piante selvatiche infestanti che crescono più velocemente delle altre. In questo senso un figlio cresciuto velocemente porta con sé le bizze e i capricci dell’infanzia. Razlaga: Ustaljena fraza izhaja iz izkušenj, ki so jih imeli kmetje z negojenimi rastlinami. Te namreč rastejo hitreje od ostalih. Smisel izreka je, da na hitro odrasel otrok nosi s seboj muhavost in otroško trmo. Col tenpo e co’ la paia, madura le nespole. Con il tempo e con la paglia, maturano anche le nespole. S časom in slamo dozorijo tudi nešplje. Spiegazione: Un detto che invita alla pazienza nel senso che le cose alla fine andranno bene anche se servirà un tempo più lungo, come quando si mettono a maturare nella paglia le nespole. Razlaga: Rek poziva k potrpežljivosti in pravi, da se bodo stvari dobro iztekle, tudi če bodo nekoliko dlje trajale. Prav tako kot nešplje, ki jih položimo v slamo, da bi dozorele. Chi dorme no ciapa pessi. Chi dorme non piglia pesci. Kdor spi, ne ujame rib. Spiegazione: Modo di dire riferito soprattutto ai pescatori per sottolineare che chi va a pescare troppo tardi, non piglia pesci. Razlaga: Pregovor se je nanašal zlasti na ribiče in poudarja, da kdor se prepozno odpravi na ribolov, no bo ujel rib. Val più la pratica che la gramatica. Vale più la pratica che la grammatica. Praksa je pomembnejša od teorije. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 263 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: A volte vale più la pratica, l’esperienza dovuta all’esecuzione tecnica di un lavoro, che la teoria letta nei libri. Razlaga: Včasih so izkušnje, ki jih pridobimo med izvajanjem določenega dela, bolj dragocene od teorije v knjigah. Chi no ga testa ga gambe. Chi non ha testa ha gambe. Kdor nima glave, ima noge. Spiegazione: Riferito agli smemorati che perdono tempo prezioso per rimediare alle dimenticanze. Razlaga: Rek se nanaša na pozabljivce, ki izgubljajo dragoceni čas, da bi popravili, kar so pozabili. Chi no ga misura, no dura. Chi non ha misura, non dura. Kdor nima mere, ne traja dolgo. Spiegazione: Chi non sa regolare il cibo e le pietanze da mangiare, non dura a lungo. In questo caso però il detto è riferito a misurare le forze da impiegare per un determinato lavoro. Razlaga: Kdor nima mere pri hrani in obrokih, se ne obdrži dolgo. V tem primeru se rek nanaša na merjenje moči, ki je potrebna za izvedbo določenega dela. Chi vol far el paso più lungo de la ganba, se sbrega el cavaloto. Chi vuol fare il passo più lungo della gamba, si strappa il cavallo dei pantaloni. Kdor želi narediti daljši korak od noge, si bo strgal hlače v koraku. Spiegazione: Invito a non voler strafare, perché si finisce sempre col non poter concludere niente. Razlaga: Pregovor nas opozarja, naj ne pretiravamo z delom, saj je to pogosto vzrok, da ničesar ne izpeljemo do konca. Chi no sa guadagnar, no sa sparagnar. Chi non sa guadagnare, non sa nemmeno risparmiare. Kdor ne zna zaslužiti, ne zna niti varčevati. Spiegazione: Chi non sa guadagnare per il bene della famiglia, non sa nemmeno mettere da parte perché non conosce il valore del denaro e non sa farne buon uso. 264 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Kdor ne zna zaslužiti za svojo družino, ne zna niti varčevati, saj ne pozna vrednosti denarja in ne zna z njim upravljati. A chi sparagna la gata magna. A quello che risparmia la gatta mangia. Tistemu, ki varčuje, mačka snede prihranek. Spiegazione: Contrariamente al proverbio precedente, chi riesce a risparmiare incappa nella possibilità che gli altri usino e consumino tutti i risparmi. Razlaga: V nasprotju s predhodnim pregovorom rek pravi, da bo tistemu, ki nekaj prihrani, najbrž nekdo drug vzel in zapravil vse prihranke. Oppure / Ali: Chi che sparagna ’l giavolo ghe magna. Chi risparmia il diavolo gli mangia. Tistemu, ki varčuje, vrag požre. Spiegazione: Detto che si prende gioco di chi in vita si è sacrificato per accumulare del denaro che poi viene speso e sperperato dai figli e nipoti. Razlaga: Rek se šali na račun tistih, ki se v življenju žrtvujejo, da bi si nakopičili denar, njihovi otroci in vnuki pa imetje zapravijo. Volerghe ben a tuti e no crederghe a nissun. Volere bene a tutti e non credere a nessuno. Želeti vsem dobro in ne verjeti nikomur. Spiegazione: È saggio voler bene a tutti, ma è ancora più consigliabile essere previdente nel credere ciecamente. Razlaga: Modro je želeti vsem dobro, še bolj priporočljivo pa je biti previden in ne slepo zaupati. El mus va una sola volta sul jazzo. L’asino va una sola volta sul ghiaccio. Osel gre samo enkrat na led. Spiegazione: Modo di dire per evidenziare che uno sbaglio non viene ripetuto, così come l’asino che una volta è scivolato sul ghiaccio in seguito lo evita. Razlaga: Pregovor pravi, da se napak ne ponavlja. Tudi osel, ki je že padel na ledu, se mu v bodoče izogiba. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 265 Proverbi Istriani / Istrski pregovori El bon nome val più de l’oro. Il buon nome vale più dell’oro. Dobro ime velja več od zlata. Spiegazione: Massima popolare che conferma una delle qualità rispettate dai nostri vecchi. Per una persona retta e onesta il buon nome era più prezioso dell’oro. Razlaga: Ljudski izrek potrjuje eno izmed lastnosti, ki so jo spoštovali že naši predniki. Za pravično in pošteno osebo je bilo dobro ime pomembnejše od zlata. La camisa sporca se lava in casa. La camicia sporca si lava in casa. Umazano srajco peremo doma. Spiegazione: Le questioni, le discussioni e i problemi di famiglia devono rimanere all’interno delle mura di casa. Razlaga: Težave, prepiri in družinski problemi morajo ostati znotraj domačih zidov. Se conta el pecato, no el pecator. Si racconta il peccato, non il peccatore. Greh se izda, grešnika ne. Spiegazione: Modo di dire che consiglia a chi racconta un peccato, di non rivelare il nome della persona che lo ha fatto. Razlaga: Fraza priporoča naj se pove za greh, vendar naj se ne izda imena grešnika. Le busie ga le ganbe curte. Le bugie hanno le gambe corte. Laž ima kratke noge. Spiegazione: Le bugie hanno poca vita, prima o poi vengono scoperte. Invito a dire sempre la verità. Razlaga: Laži imajo kratko življensko dobo, saj jih prej ko slej razkrijemo. Rek opominja, naj vselej govorimo resnico. Un po’ a la volta Catina se volta. Un poco alla volta Caterina si ricrede. Počasi počasi si Katarina premisli. 266 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire capodistriano nei confronti di una persona che alla fine cambia parere o convinzione. Razlaga: Koprska fraza se nanaša na osebo, ki naposled le spremeni svoje mnenje ali prepričanje. Le busie xe bone per inpisar el fogo. Le bugie sono buone per accendere il fuoco. Laži so dobre za prižiganje ognja. Spiegazione: Le bugie non hanno nessun valore e sono buone solamente per accendere il fuoco, come la paglia. Razlaga: Laži nimajo nobene vrednosti in so dobre le za prižiganje ognja, tako kot seno. A barca disperada Dio ghe trova ’l porto. Alla barca disperata Dio trova un porto dove attraccare. Obupani barki Bog najde pristanišče. Spiegazione: Anche le persone disperate alla fine trovano la soluzione ai loro problemi, se non altro con l’aiuto di Dio. Razlaga: Tudi obupane osebe naposled najdejo rešitev za svoje probleme, če ne drugače, z božjo pomočjo. A barca rota no ghe vol sesola. Alla barca rotta non serve la sessola. Razbiti barki ne pomaga zajemalka. Spiegazione: Alla barca rotta non serve togliere l’acqua con la sessola, andrà comunque a fondo. Razlaga: Razbiti barki ne pomaga, če iz nje zajemamo vodo z zajemalko, saj bo vseeno potonila. A barca rota ogni vento xe contrario. Alla barca rotta ogni vento è contrario. Za razbito barko je vsak veter neugoden. Spiegazione: Massima popolare tipica dei pescatori secondo la quale a una barca rotta nessun vento va bene. Razlaga: Tipičen izrek ribičev, ki pravi, da razbiti barki ne pomaga noben veter. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 267 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Barca no xe piegora, piegora, no xe barca. Barca non è pecora, pecora non è barca. Barka ni ovca, ovca ni barka. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare capodistriana secondo la quale la barca va trattata bene e curata per poterla usare nel tempo. Razlaga: Ustaljena fraza iz koprskega ljudskega izročila pravi, da je treba z barko dobro ravnati in jo vzdrževati, če jo želimo dolgo uporabljati. I pessi grossi sta in fondo. I pesci grossi stanno in fondo. Velike ribe so na dnu. Spiegazione: Massima usata dai pescatori capodistriani per illustrare la situazione nel mare dove di solito i pesci grossi stanno sempre in fondo dove c’è più abbondanza di cibo. Razlaga: Izrek so uporabljali koprski ribiči, ko so želeli opisati, da so v morju velike ribe vedno pri tleh, kjer je več hrane. Con leto e dieta, al mal se quieta. Con il letto e la dieta il male si quieta. S posteljo in dieto se bolezen umiri. Spiegazione: I nostri antenati non avevano l’abitudine di ricorrere al medico, preferivano credere che una dieta e un lungo riposo curassero ogni male. Razlaga: Naši predniki niso imeli navade, da bi se zatekali k zdravniku. Raje so verjeli, da dieta in dolg počitek pozdravita vsakršno bolezen. Meio in ostaria che in spezieria. Meglio in osteria che in farmacia. Bolje v gostilni, kot v lekarni. Spiegazione: Meglio quindi recarsi in osteria a bere un boccale di vino che rivolgersi al farmacista. Razlaga: Bolje je oditi v gostilno in zvrniti vrček vina, kot pa upoštevati lekarnarja. Fin che se dormi, mal no se patissi. Quando si dorme non si sente dolore. Ko spimo, ne čutimo bolečine. 268 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altro modo di dire per esaltare le virtù curative di un buon sonno. Dormendo non si sente molto il dolore che viene attenuato dal sonno. Razlaga: Še en izrek, ki poudarja blagodejnost mirnega spanca. Med spanjem ne čutimo dosti bolečine, saj jo ublaži spanec. El sono consuma el mal. Il sonno consuma il male. Spanje iztroši bolečino. Spiegazione: Infatti, come nel proverbio precedente, il sonno sarebbe il curatore di tutti i mali e di tutti i disturbi. Razlaga: Kot v predhodnem pregovoru se tudi v tem potrdi prepričanje, da naj bi spanje pozdravilo vse bolezni in motnje. Fin che xe fià in corpo, xe anca speranza. Fin che c’è vita c’è speranza. Dokler je življenje, je upanje. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana simile a quello italiano “Fin che c’è vita, c’è speranza”. Razlaga: Izrek iz istrskega ljudskega izročila je podoben italijanskemu “Dokler je življenje, je upanje”. Per i cali ghe vol aqua de mar. Per i calli ci vuole l’acqua di mare. Za žulje je potrebna morska voda. Spiegazione: Nella medicina popolare, era uso fare dei pediluvi con l’acqua di mare per curarsi i calli. Razlaga: V ljudskem zdravilstvu je bilo namakanje nog v slani vodi običajen način za zdravljenje žuljev. Roba fata par forza, no val una scorza. Cosa fatta per forza, non vale una scorza. Kar naredimo na silo, nič ne velja. Spiegazione: Un lavoro fatto per forza non viene fatto con le dovute attenzioni e alla fine non vale niente. Razlaga: Delo, ki ga opravimo pod prisilo, ni narejeno s potrebno pozornostjo in na koncu nič ne velja. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 269 Proverbi Istriani / Istrski pregovori I manzi se li liga per i corni e i omeni per la parola. I manzi si tirano per le corna e gli uomini per la parola. Vole vežemo za rogove, ljudi za besedo. Spiegazione: Detto che esalta l’onestà delle persone soprattutto quando promettono qualcosa e poi mantengono la parola data. Razlaga: Rek poveličuje poštenost ljudi, še zlasti, ko nekaj obljubijo in zatem držijo besedo. Le ciacole xe come le sariese, da una ghe vien drio diese. Le chiacchiere sono come le ciliege, a una ne seguono dieci. Čenče so kot češnje, eni jih sledi še deset. Spiegazione: Le chiacchiere girano di bocca in bocca, da persona a persona e sono come le ciliegie, una tira l’altra. Razlaga: Govorice krožijo od ust do ust, od človeka do človeka in so kot češnje, ena vabi drugo. Un conto xe dir, un altro xe far. Un conto è dire, un altro è fare. Eno je reči, drugo narediti. Spiegazione: In effetti, c’è una bella differenza tra il dire e il fare. Con le parole non si conclude nessun lavoro. Razlaga: Med govoriti in narediti je velik razkorak. Samo z govorjenjem ne dokončamo nobenega dela. Chi no sa taser, no sa viver. Chi non sa tacere non sa vivere. Kdor ne zna molčati, ne zna živeti. Spiegazione: Massima popolare per consigliare che a volte bisogna anche saper tacere per avere una vita serena. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da če želimo mirno živeti, je včasih bolje molčati. Parla poco, scolta assai e de raro falirai. Parla poco, ascolta molto e di rado sbaglierai. Malo govori, dosti poslušaj in redko boš pogrešil. 270 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Per non sbagliare è meglio ascoltare e parlare poco. Saggia conclusione dei nostri antenati. Razlaga: Modri zaključek naših prednikov: bolje je poslušati in malo govoriti, kot pa delati napake. No meter boca dove no te toca. Non metter bocca dove non ti tocca. Ne dajaj ust tja, kamor ne sodijo. Spiegazione: Altro modo di dire per suggerire di non intromettersi nei discorsi degli altri se non sei chiamato a farlo. Razlaga: Še ena fraza, ki opominja, naj se ne vmešavamo v pogovore drugih, če nas niso povabili. Chi tasi no disi gnente. Chi tace non dice niente. Kdor molči, nič ne reče. Spiegazione: Chi tace e non dice idiozie è considerato un saggio. A volte è meglio non dire niente che dire fesserie. Razlaga: Kdor molči in ne govori neumnosti, velja za modrega človeka. Včasih je bolje, če ne rečemo nič, kot pa da govorimo neumnosti. Gnente no dir, gnente no sentir. Non dire e non ascoltare niente. Ničesar reči in nič poslušati. Spiegazione: Saggio consiglio popolare. Per la propria serenità è meglio non dire e non ascoltare le chiacchiere. Razlaga: Moder ljudski nasvet pravi, da če želimo živeti brezskrbno, je bolje, da ničesar ne rečemo in ne poslušamo govoric. Un sa nissun, do sa venti e tre sa ’l comun. Uno non sa nessuno, due sanno in venti, tre sa tutto il comune. Če ve eden, ne ve nobeden; če vesta dva, jih ve dvajset; če vedo trije, vsa občina. Spiegazione: Se un segreto viene tenuto per sé non lo saprà nessuno, se viene detto a un altro lo sapranno almeno altre venti persone. Se viene raccontato a tre persone allora lo saprà tutto il comune. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 271 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Če skrivnost zadržimo zase, je ne bo izvedel nihče, če jo zaupamo še nekomu, bo zanjo vedelo že dvajset oseb, če pa skrivnost razkrijemo trem osebam, bo zanjo vedela vsa občina. Prima de parlar, movi la lingua diese volte. Prima di parlare muovi la lingua dieci volte. Predno spregovoriš, desetkrat obrni jezik. Spiegazione: Proverbio che rivela la saggezza dei nostri avi. Prima di parlare e dire qualche idiozia, è meglio pensare e ripensare dieci volte. Razlaga: Pregovor razkriva modrost naših prednikov in pravi, da je bolje desetkrat premisliti, predno izustimo kakšno neumnost. No se devi dir tuto quel che se sa, ne magnar tuto quel che se ga. Non si deve mai dire tutto quello che si sa, e nemmeno mangiare tutto quello che si ha. Ne povej nikoli vsega, kar znaš in tudi ne pojej vsega, kar imaš. Spiegazione: È meglio non rivelare sempre tutto quello che si sa, come pure non mangiare mai tutto quello che si ha in casa. Razlaga: Bolje je, da ne razkrivamo vsega, kar znamo, kot tudi da ne pojemo vsega, kar imamo v hiši. I stupidi xe i primi a farse sentir. Gli stolti sono i primi a farsi sentire. Neumne vedno slišimo prve. Spiegazione: Mentre invece dovrebbero essere gli ultimi, ma la stoltezza non può farsi raziocinante. Razlaga: Neumnost ni razsodna in zato se neumni, ki bi morali spregovoriti zadnji, oglasijo prvi. Chi più spendi, meno spendi. Chi più spende, meno spende. Kdor več zapravi, zapravi manj. Spiegazione: Il detto invita ad acquistare cose di valore e a non lasciarsi acciecare da prezzi favorevoli di altri articoli che alla fine non sono di qualità e durano poco. 272 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Rek spodbuja k nakupu dragih stvari. Včasih nas pritegnejo ugodne cene posameznih izdelkov, vendar ti niso kakovostni in ne trajajo dolgo. La prima galina che canta ga fato l’ovo. La prima gallina che canta ha fatto l’uovo. Prva kokoš, ki zakokodaka, je znesla jajce. Spiegazione: Quando si chiede chi possa aver fatto una tale cosa, c’è sempre qualcuno che dice “io no”. Di solito è proprio quella persona ad aver commesso il fatto. Razlaga: Ob vprašanju, kdo je nekaj zagrešil, se vedno oglasi kdo, ki pravi: “Jaz ne.” Običajno pa je prav on storilec. Boca e cul no se pol stroparghe a nissun. La bocca e il sedere non si possono cucire a nessuno. Ust in zadnjice ne moremo nikomur zašiti. Spiegazione: È meglio lasciare che ognuno esponga le proprie ragioni e rispettarle, magari ribattendole, se necessario. Razlaga: Bolje je, če prepričanja, ki jih nekdo izrazi, spoštujemo in jim po potrebi le oporekamo. Chi conta i so fati, xe tratai de mati. Chi racconta i fatti suoi viene trattato da matto. Kdor drugim razlaga svoje stvari, velja za norca. Spiegazione: La riservatezza era una delle qualità delle genti istriane e quindi venivano trattati da matti quelli che rivelavano i propri fatti a tutti. Razlaga: Ena izmed cenjenih lastnosti med Istrani je bila zadržanost. Kdor je svoje osebne zadeve razlagal ostalim, je veljal za bedaka. Come l’ho conprada, cussì la vendo. Come l’ho comprata, così la vendo. Kot sem jo kupil, tako jo prodam. Spiegazione: Detto riferito a una chiacchiera, a una diceria. Come l’ho sentita, così te la racconto. Razlaga: Rek se nanaša na govorico, čenčo. Tako, kot sem jo slišal, jo tudi prenašam dalje. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 273 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Parola dita no torna indrio. Parola detta non torna indietro. Dana beseda se ne vrača. Spiegazione: Altra pillola di saggezza popolare. Una volta uscita dalla bocca è difficile rimangiarsi la parola. Razlaga: Še en biser iz ljudske modrosti: ko jo enkrat izustimo, je besedo težko preklicati. La felizità no se pol comprar. La felicità non si può acquistare. Sreče se ne da kupiti. Spiegazione: La felicità non è una cosa che si può acquistare in negozio, ma si deve costruirla da soli. Razlaga: Sreča ni dobrina, ki bi jo kupili v trgovini. Ustvariti si jo moramo sami. Ognidun ga de portar la so crose. Ognuno deve portare la sua croce. Vsak mora nositi svoj križ. Spiegazione: Ognuno ha i suoi problemi. Razlaga: Vsak ima svoje težave. Co se parla de briganti i te capita davanti. Quando si parla di briganti ti capitano davanti. Ko govoriš o razbojnikih, oni stopijo pred tebe. Spiegazione: Capita che una persona ti appaia proprio mentre stai parlando di lei. Razlaga: Dogaja se, da se neka oseba pojavi pred nami ravno v trenutku, ko o njej govorimo. La merda co’ la monta in scagno, o la spussa o la fa dano. Lo sterco sullo scanno o puzza o fa danno. Govno na stolčkih smrdi ali škoduje. Spiegazione: Le nullità che sono sedute sullo scanno delle autorità si credono più di quel che sono e ne fanno sentire le conseguenze. Razlaga: Ničvredneži, ki sedijo na pomembnih položajih, imajo sebe za nekaj več od ostalih in mi občutimo posledice. 274 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Al vilan mostreghe el deo el ciapa la man. Al villano mostragli un dito e si prende la mano. Neotesancu pokaži prst in vzel si bo celo roko. Spiegazione: Il prepotente se ne approfitta, appena tu gli porgi un dito lui ti prende tutta la mano. Razlaga: Predrznež se rad okorišča: ponudiš mu le prst, zagrabi pa celo roko. Chi ga in boca fiel, no pol spudar miel. Chi ha in bocca il fiele, non può sputare miele. Kdor ima v ustih žolč, ne more pljuvati medu. Spiegazione: Non ci si può aspettare che dalla bocca di una persona cattiva escano parole dolci. Razlaga: Ne moremo pričakovati, da bodo iz ust hudobne osebe prihajale prijazne besede. No bisogna goder del mal dei altri. Non bisogna godere del male degli altri. Ne smemo uživati ob nesreči drugih. Spiegazione: Esempio di onestà e di saggezza. Una persona onesta non gode delle disgrazie altrui. Razlaga: Poštenjak nikoli ne uživa ob nesrečah drugih. Le cative nove, ga le ale. Le notizie cattive hanno le ali. Slabe novice imajo krila. Spiegazione: Secondo questa credenza popolare le cattive notizie volano presto riportate da porta a porta. Razlaga: Po ljudskem prepričanju naj bi se slabe novice prenašale hitro od vrat do vrat. Una disgrasia no vien mai sola. Una disgrazia non viene mai da sola. Nesreča nikoli ne pride sama. Spiegazione: Un tempo si credeva che a una disgrazia ne seguissero delle altre. Ecco perché era stato coniato questo proverbio. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 275 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Nekoč je veljalo prepričanje, da eni nesreči sledijo še ostale. Od tod tudi ta pregovor. A le disgrasie bisogna verzerghe porte e finestre. Alle disgrazie bisogna aprire le porte e le finestre. Nesrečam je potrebno odpreti vrata in okna. Spiegazione: Aprire porte e finestre significa fare in modo che le disgrazie entrino da una parte ed escano dall’altra. Razlaga: Če odpremo vrata in okna, poskrbimo, da nesreče na eni strani vstopijo in na drugi izstopijo. Co’ la pasiensa se fa duto. Con la pazienza si fa tutto. S potrpežljivostjo se naredi vse. Spiegazione: Altro esempio di saggezza popolare. Per fare i lavori come si deve occorre avere pazienza. Razlaga: Še en primer ljudske modrosti. Če želimo delo opraviti temeljito, moramo imeti potrpljenje. Foia, fate pasar la voia. Foglia, fatti passare la voglia. List, želja naj te mine. Spiegazione: Secondo questa massima popolare è consigliabile farsi passare le voglie se non si riesce a soddisfarle. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da je priporočljivo počakati, da nas želje minejo, če jih ne moremo uresničiti. Fidarse xe ben, no fidarse xe meio. Fidarsi è bene, non fidarsi è meglio. Zaupati je dobro, nezaupati še bolj. Spiegazione: Va bene fidarsi di una persona, ma se non se la conosce bene, è meglio non fidarsi ciecamente. Razlaga: Dobro je, če se na nekoga zanesemo, če pa človeka ne poznamo dobro, je bolje, da mu ne zaupamo slepo. 276 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi se fida se ingana. Chi si fida si inganna. Kdor zaupa, se prevara. Spiegazione: Chi si fida ciecamente di una persona, soprattutto se non la conosce bene, alla fine si pente di aver dato troppa fiducia. Razlaga: Kdor slepo zaupa nekomu, še zlasti, če ga ne pozna dobro, se na koncu kesa za prekomerno zaupanje. Vede più quatro oci che due. Vedono meglio quattro occhi che due. Štiri oči vidijo bolje od dveh. Spiegazione: Modo di dire che invita le persone e non fidarsi solamente in se stesse, ma fare affidamento anche sull’aiuto degli altri. Razlaga: Fraza opominja, naj se ne nanašamo le sami nase, temveč naj računamo tudi na pomoč drugih. Chi sufia ne le bronse, se impinissi i oci de senere. Chi soffia nella brace si riempie gli occhi di cenere. Kdor piha v žerjavico, si napolne oči s pepelom. Spiegazione: Invito a non intromettersi nelle brighe altrui, ed evitare, così, spiacevoli conseguenze. Razlaga: Gre za svarilo, naj se ne vmešavamo v skrbi drugih in se tako izognemo neprijetnim posledicam. L’aqua se sa vento, no se movi. L’acqua senza vento non si muove. Voda se brez vetra ne premika. Spiegazione: Si usava dire a chi si lamentava dei guai dai quali si trovava circondato e delle malignità che si facevano sul suo conto. Razlaga: Ta izrek je veljal tistemu, ki se je pritoževal nad težavami, ki so ga pestile, in nad hudobijami, storjenimi na njegov račun. A tutte le strasse bisogna farghe la lissia. A tutti i panni bisogna fare il bucato. Vse perilo je potrebno oprati. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 277 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare per indicare che le chiacchiere vanno prese con le molle, con le dovute precauzioni. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da je govorice potrebno obravnavati z zadržkom in potrebno preudarnostjo. No bisogna scoverser i altarini. Non bisogna scoprire gli altarini. Ne smemo razkriti vseh oltarčkov. Spiegazione: Inteso nel senso che non bisogna lasciarsi strappare i segreti. Detto riferito soprattutto agli affari di famiglia che non devono venir rivelati. Razlaga: Rek lahko razumemo, da ne smemo razkriti skrivnosti. Nanaša se zlasti na družinske zadeve, ki jih ne smemo razkrivati. No bisogna creder a tute le ciacole. Non bisogna credere a tutte le chiacchiere. Vsem govoricam ni treba verjeti. Spiegazione: Altro consiglio saggio dei nostri antenati. Non bisogna credere ciecamente a tutte le chiacchiere. Razlaga: Še en pameten nasvet naših prednikov. Ni dobro slepo verjeti vsem govoricam. Oni bel balo stufa. Ogni bel ballo stufa. Vsak lep ples sčasoma postane dolgočasen. Spiegazione: Massima popolare dell’area capodistriana che sta a indicare che ogni divertimento finisce con l’annoiare. Razlaga: Ljudski izrek iz območja Kopra pravi, da vsaka zabava naposled postane dolgočasna. Chi alsa el culo, perdi el scagno. Chi alza il sedere perde lo scanno. Kdor dvigne “tazadnjo”, izgubi stol. Spiegazione: Modo di dire per stabilire che chi si alza perde il posto (di solito in osteria). Una variante del proverbio italiano “Chi va a Roma perde la poltrona”. Razlaga: Fraza pravi, da kdor vstane (običajno v gostilni), izgubi prostor. Gre za različico italijanskega pregovora “Kdor gre v Rim, izgubi fotelj”. 278 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Vardite de chi te loda. Guardati da chi ti loda. Čuvaj se tistega, ki te hvali. Spiegazione: Non fidarti di chi spende troppe lodi nei tuoi confronti. È una riduzione del detto italiano “Chi ti accarezza più di quel che suole, o ti ha ingannato, o ingannar ti vuole”. Razlaga: Ne zanašaj se na tistega, ki te pretirano hvali. Gre za skrajšano obliko italijanskega reka “Kdor te gladi bolj kot običajno, te je prevaral ali te želi prevarati”. Chi parla mal de mi, me parla drio ’l cul. Chi parla male di me, parla dietro le spalle. Kdor o meni slabo govori, govori za hrbtom. Spiegazione: Non si deve tener contro delle chiacchiere fatte alle spalle, e nemmeno delle persone che non hanno coraggio di dirti le cose in faccia. Razlaga: Ni treba upoštevati zahrbtnih čenč, še manj pa ljudi, ki nimajo dovolj poguma, da bi nam stvari iskreno povedali. La lengua no ga oso, ma la rompi ’l dosso. La lingua non ha osso, ma rompe il dosso. Jezik nima kosti, a zlomi hrbet. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana simile al detto italiano “La lingua ferisce più che la spada”. Razlaga: Fraza iz istrske ljudske zakladnice je podobna italijanskemu reku “Jezik prizadene bolj od meča”. Dio ne vardi de un cativo visin e de un prinsipiante de violin. Dio ci guardi da un cattivo vicino e da un suonatore principiante di violino. Bog nas obvaruj slabega soseda in začetnika na violini. Spiegazione: Le stonature di un principiante di violino irritano come i rapporti con un cattivo vicino. Razlaga: Razglašeno igranje nekoga, ki se je pravkar začel učiti violine, je prav tako nadležno kot slab sosed. Ocio, che i muri parla. Occhio che i muri parlano. Pozor, zidovi govorijo. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 279 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Fare attenzione quando si vuole rivelare qualche segreto perché anche le pareti hanno le orecchie. Razlaga: Rek opozarja na previdnost, ko želimo razkriti kakšno skrivnost, saj imajo zidovi ušesa. Co xe la vose, xe anca le nose. Quando c’è la voce ci sono anche le noci. Ko je glas, so tudi orehi. Spiegazione: Quando se ne parla, qualcosa di vero c’è. Variante simile al proverbio italiano “Dove c’è fumo c’è arrosto”. Razlaga: Ko se o nečem govori, je v ozadju najbrž tudi nekaj resnice. Gre za podobno različico italijanskega pregovora “Tam, kjer je dim, je tudi pečenka” (slov. “Tam, kjer je dim, je tudi ogenj”- op. prev.) Le bone parole no costa gnanca un soldo. Le buone parole non costano niente. Lepa beseda nič ne stane. Spiegazione: Suggerimento con il quale si asserisce che per cortesia o per conforto non costa niente regalare una buona parola. Razlaga: Namig pravi, da nas lepa beseda kot izraz vljudnosti ali sočutja nič ne stane. La fortuna xe dona, mai fidarse. La fortuna è donna, mai fidarsi. Sreča je ženska, nanjo se nikoli ne zanašaj. Spiegazione: Massima popolare che stabilisce che non fa troppo bene fidarsi della fortuna, così come della donna. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da se ni preveč dobro zanašati na srečo, kot tudi ne na žensko. La fortuna xe de quei che la ciapa pei cavei. La fortuna è di quelli che la prendono per i capelli. Sreča je v rokah tistih, ki jo držijo za lase. Spiegazione: In questo modo di dire si asserisce che la fortuna appartiene a quelli che riescono ad approfittarne. Razlaga: Fraza zatrjuje, da sreča pripada tistim, ki jo znajo izkoristiti. 280 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori A caval donà no se varda in boca. A caval donato non si guarda in bocca. Podarjenemu konju ne glej zob. Spiegazione: Non si controlla la dentatura per riconoscere l’età. Vuole dire che non si valuta il prezzo del dono. Razlaga: Zob ne gledamo zato, da ne bi ugotovili starosti. Pregovor torej pravi, da podarjenim stvarem ne ugotavljamo vrednosti. Tuti no nassi co la camisa. Tutti non nascono con la camicia. Vsak se ne rodi s srajčko. Spiegazione: Per una persona fortunata si diceva che è nata con la camicia. In questo caso non tutti nascono fortunati. Razlaga: Za srečnega človeka je bila navada reči, da se je rodil s srajčko. Rek pravi, da se vsi ne rodimo srečni. El mondo xe fato a scale, chi le sende e chi le sale. Il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale. Svet je narejen iz stopnic, nekateri se vzpenjajo, nekateri spuščajo. Spiegazione: Proverbio inteso nel senso che non si sa mai che cosa ti riserva la vita. Un povero può arricchire e viceversa. Razlaga: Pregovor gre razumeti v smislu, da nikoli ne vemo, kaj nam prinaša življenje. Revež lahko postane bogat in obratno. Piovi sul bagnà. Piove sul bagnato. Dežuje na mokro. Spiegazione: Espressione che sta a indicare che le disgrazie spesso non vengono mai da sole. Ultimamente invece si usa questo proverbio per sottolineare che le fortuna arriva sempre a chi ne ha già. Razlaga: Rek je nekoč sporočal, da nesreča nikoli ne pride sama. Danes ga uporabljamo, ko želimo reči, da sreča pride vselej k tistemu, ki jo že ima. Roba del Comun, roba de nissun. Cose del Comune, cose di nessuno. Občinske stvari so nikogaršnje stvari. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 281 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si usava dire per i terreni di proprietà del Comune, che di solito erano incolti in quanto non assegnati a nessuno. Spesso il detto stava a significare che i terreni del Comune proprio perché non erano di nessuno, erano a disposizione di tutti. Razlaga: Opazka se je nanašala na zemljišča v lasti občine, ki so bila običajno neobdelana in za njih nihče ni skrbel. Rek je obenem tudi sporočal, da ker niso imela lastnika, so bila ves čas na voljo vsem. La fortuna no vien do volte. La fortuna non arriva due volte. Sreča ne pride dvakrat. Spiegazione: Bisognava sfruttare la fortuna quando veniva altrimenti si sarebbe atteso invano che arrivasse una seconda volta. Razlaga: Ko nas obišče sreča, jo je potrebno izkoristiti. Zaman bomo čakali, da nas bo spet obiskala. Chi spera nel loto, no magna ne frito ne coto. Chi spera nel Lotto, non mangia né fritto ne cotto. Kdor upa na loto, ne je niti ocvrto in niti kuhano. Spiegazione: Chi sperava nella fortuna del Lotto, sperperava tutti i soldi e non aveva di che mangiare. Razlaga: Kdor je polagal upanje na igre na srečo, je zapravil ves denar in ni imel česa jesti. I bessi del loto dura poco. I soldi del lotto durano poco. Denar, prislužen z lotom, malo traja. Spiegazione: I soldi guadagnati con la fortuna al gioco, durano poco, vengono spesi senza valutarne l’importanza. Razlaga: Denar, ki ga prislužimo z igrami na srečo, le malo traja, saj ga zapravimo, ne da bi cenili njegovo vrednost. Val più do soldi ben guadagnai, che milioni rubai. Valgono di più due soldi guadagnati onestamente che milioni rubati. Več veljata dva pošteno zaslužena solda, kot ukradeni milijoni. 282 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: L’onestà è la più grande delle ricchezze. Il guadagno con il proprio sudore non ha eguali. Razlaga: Poštenje je največje bogastvo. Kar zaslužimo s trdim delom, je pošteno pridobljeno. Chi perdi, paga. Chi perde, paga. Kdor izgubi, plača. Spiegazione: Detto riferito al gioco (specie quello delle carte). Chi perdeva doveva pagare pegno oppure da bere a tutti. Razlaga: Rek se nanaša na igro (še zlasti na kvartopirstvo). Kdor je izgubil, je moral plačati svoj dolg ali vse počastiti s pijačo. Per giudicar bisogna sentir tute due le canpane. Per giudicare bisogna sentire tutte e due le campane. Da bi lahko sodili, moramo slišati oba zvona. Spiegazione: Saggezza popolare. Per giudicare un contenzioso bisognava sentire tutte e due le parti in conflitto. Razlaga: Ljudska modrost pravi, da če hočemo soditi v sporu, moramo prisluhniti obema sprtima strankama. Chi più siga, ga più torto. Chi più grida, più ha torto. Kdor bolj kriči, je bolj v zmoti. Spiegazione: Nei diverbi tra persone, quello che grida per imporre la sua opinione di solito è quello che ha torto. Razlaga: V nesoglasjih med ljudmi je tisti, ki kriči, da bi uveljavil svoje mnenje, običajno najbolj v zmoti. No pissar su le ortighe. Non pisciare sulle ortiche. Ne ščij po koprivah. Spiegazione: Ironia nei confronti delle persone che si irritano per un nonnulla. Sono come le ortiche, irritabili al solo pisciarci sopra. Razlaga: Gre za posmeh osebam, ki se vznemirijo za prazen nič. So kot koprive, ki se vznemirijo že, če se nekdo nanje polula. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 283 Proverbi Istriani / Istrski pregovori I siori ga senpre razon, i poveri ga senpre torto. I signori hanno sempre ragione, i poveri invece hanno sempre torto. Gospodje imajo zmeraj prav, reveži pa so vedno v zmoti. Spiegazione: Convinzione nata durante il periodo feudale. I signori, perché benestanti, ricchi e influenti avevano ragione nei confronti delle persone povere. Razlaga: Gre za prepričanje, ki je nastalo v obdobju fevdalizma. Gospodje, ki so bili premožni, bogati in vplivni, so v odnosu do revnih ljudi imeli vedno prav. De la testa spussa el pesse. Il pesce puzza dalla testa. Riba smrdi pri glavi. Spiegazione: Metafora della tradizione popolare istriana secondo la quale è nella testa che nascono le cattive idee. Razlaga: Prispodoba iz istrskega ljudskega izročila pravi, da se hudobne zamisli rodijo v glavi. Chi vol sentar su do careghe, el va finir col cul per tera. Chi vuole sedersi su due seggiole, finisce con il sedere per terra. Kdor želi sedeti na dveh stolih, pristane s “tazadnjo” na tleh. Spiegazione: Non è indicato occupare due posizioni, alla fine si rischia di non averne nemmeno una. Razlaga: Dveh mest ni priporočljivo zasedati, saj na koncu tvegaš izgubo obeh. Chi dona in vita, mori in sofita. Chi dona in vita, muore in soffitta. Kdor v življenju daruje, umre na podstrešju. Spiegazione: Modo di dire contro le prodigalità esagerate delle persone che donando troppo in vita rischiano di morire abbandonate da tutti. Razlaga: Fraza je usmerjena proti pretirani darežljivosti ljudi, ki s preveliko darežljivostjo v življenju tvegajo osamljeno smrt. Chi mal fa, mal speta. Chi fa del male si aspetti del male. Kdor drugim slabo dela, naj slabo pričakuje. 284 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Proverbio simile alla versione italiana di “Chi la fa l’aspetti”. Significa che se si fa del male a qualcuno bisogna aspettarsi altrettanto da lui. Razlaga: Pregovor je podoben italijanski različici “Kdor prizadene druge, naj tudi sam pričakuje” in pomeni, da če nekomu storimo nekaj slabega, lahko pričakujemo, da nam bo to povrnil. Darghe un colpo al sercio e uno a la bote. Un colpo al cerchio e uno alla botte. En udarec v obroč in en udarec v sod. Spiegazione: Si dice di chi dà ragione un po’ all’uno e un po’ all’altro per non inimicarsi nessuno dei due. Razlaga: Rek je namenjen tistim, ki pritrjujejo malo temu in malo onemu, da se ne bi nikomur zamerili. Gnanca el can no scorla la coda per gnente. Neanche il cane muove la code per niente. Še pes ne premika repa zastonj. Spiegazione: Nessuno fa niente per niente, quindi neanche un cane muove la coda per niente. Razlaga: Nihče nič ne naredi zastonj, še pes ne premika repa brez razloga. Guardate dal davanti dei manzi e dal dadrio dei muli. Guardati dal davanti dei manzi e dal di dietro dei cavalli. Čuvaj se prednjega dela volov in zadnjega dela konjev. Spiegazione: Precauzione del contadino che non stava mai davanti ai manzi per paura di non venire incornato e nemmeno dietro ai cavalli per non ricevere un calcio con gli zoccoli. Razlaga: Rek se nanaša na previdnost kmeta, ki se nikoli ni postavil pred govedo, da ga ne bi nabodlo, kot tudi ne za konji, da ga ne bi brcnili s kopiti. La rabia de la sera se lassa per la matina. La rabbia della sera si lascia per il mattino. Jezo večera pusti za zjutraj. Spiegazione: Invito a rimandare al giorno dopo le arrabbiature per poter dormire serenamente la notte. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 285 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za nasvet, naj jezo opustimo do naslednjega dne, da bomo ponoči lahko mirno spali. La rabia scurta la vita. La rabbia accorcia la vita. Jeza skrajša življenje. Spiegazione: Consiglio popolare secondo il quale è meglio vivere in serenità e a lungo che pervasi dalla rabbia. Razlaga: Ljudski nasvet pravi, da je bolje živeti vedro in dolgo, kot pa biti prežet z jezo. Fogo de paia dura poco. Fuoco di paglia dura poco. Slamnati ogenj le malo traja. Spiegazione: La paglia asciutta e fine se incendiata dura pochissimo e non può alimentare il fuoco. Razlaga: Če prižgemo suho in tanko slamo, bo le malo gorela in ogenj bo hitro ugasnil. Salute e libertà, l’omo xe rico e no lo sa. Salute e libertà, l’uomo è ricco e non lo sa. Zdravje in svoboda, ko ju človek ima, je bogat, a se ne zaveda. Spiegazione: In fin dei conti la ricchezza per una persona è la buona salute e l’indipendenza dagli altri. Razlaga: Bogastvo človeka je ne nazadnje v dobrem zdravju in neodvisnosti. Oppure / Ali: Salute e libertà, biato chi che l’hà. Salute e libertà, beato chi ce l’ha. Zdravje in svoboda, blažen ta, kdor ju ima. Spiegazione: Dai nostri antenati la salute e la libertà, ovvero, l’indipendenza da padroni, erano le cose più apprezzate e ricercate. Razlaga: Za naše prednike sta bila zdravje in svoboda oziroma neodvisnost od gospodarjev najbolj cenjeni in najbolj iskani vrednoti. 286 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Meio paron de caicio, che mozzo de vascel. Meglio padrone di un caicco che mozzo di un vascello. Bolje biti gospodar čolna, kot del ladje. Spiegazione: Meglio essere padrone di qualcosa, seppur piccola come una barchetta, che essere sottoposto a un padrone possidente. Razlaga: Bolje je biti gospodar majhnega premoženja, kot je čoln, kot pa biti podrejen premožnemu gospodarju. L’usel in gabia, canta de pasion o de rabia. L’uccello in gabbia canta per passione o per rabbia. Ptič v kletki poje iz strasti ali jeze. Spiegazione: Sia per una ragione che per l’altra l’uccello in gabbia fa ugualmente sentire il suo canto. Razlaga: Tudi ptič v kletki prepeva, bodisi iz enega ali drugega razloga. Chi pissa contro vento, se bagna le braghe. Chi piscia contro vento, si bagna i pantaloni. Kdor ščije proti vetru, si zmoči hlače. Spiegazione: Non conviene andare con le proprie idee cocciutamente contro il parere generale degli altri, si finisce per danneggiare se stessi. Razlaga: Ni koristno, da trmasto vztrajamo pri svojem prepričanju, če je v nasprotju s splošnim mnenjem, saj s tem škodimo sebi. Chi de invidia vivi, de rabia crepa. Chi in vita invidia, muore di rabbia. Kdor v življenju zavida drugim, umre zaradi jeze. Spiegazione: Invito a non invidiare gli altri in quanto la rabbia in corpo ci può rosicchiare fino alla morte. Razlaga: Gre za nasvet, naj ne zavidamo drugim, kajti notranja jeza nas lahko privede do smrti. L’ozio xe el pare de duti i vizi. L’ozio è il padre di tutti i vizi. Brezdelje je oče vseh razvad. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 287 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Invito al lavoro perché nell’ozio si risvegliano tutti gli altri vizi e difetti di una persona. Razlaga: Rek poziva k delu, saj v brezdelju oživijo vse ostale razvade in napake. Chi no lavora va in malora. Chi non lavora, va in malora. Kdor ne dela, slabo konča. Spiegazione: Altro modo di dire che invita le persone al lavoro. Chi non lavora finisce in disgrazia. Razlaga: Še en izrek, ki poziva ljudi k delu, saj brezdelneži ne končajo dobro. Vardite de quei che sta senpre in piassa. Guardati da quelli che stanno sempre in piazza. Čuvaj se tistih, ki so ves čas na trgu. Spiegazione: Guardati dalle persone che stanno sempre in piazza a chiacchierare e a criticare quelli che passano. Razlaga: Čuvaj se ljudi, ki ves čas postopajo po trgu ter obrekujejo in kritizirajo mimoidoče. La paura xe una bruta bestia. La paura è una brutta bestia. Strah je grda žival. Spiegazione: Avere paura è un male in quanto ci fa rinunciare a delle attività che, senza di essa, si avrebbe avuto il coraggio di fare. Razlaga: Bati se, je nekaj slabega, saj zaradi strahu ne naredimo, česar bi se sicer lotili, če nas ne bi bilo strah. La paura fa novanta. La paura fa novanta. Strah doseže devetdeset. Spiegazione: La paura fa alzare la febbre a novanta. Razlaga: Strah nam poveča telesno temperaturo na devetdeset. Bisogna bater el fero fin che el xe caldo. Bisogna battere il ferro mentre è caldo. Kuj železo, dokler je vroče. 288 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Bisogna approfittare delle cose mentre stanno succedendo, e non attendere che si raffreddino. Razlaga: Stvari je treba izkoristiti, dokler se še dogajajo, ne pa čakati, da se ohladijo. Più che la pendi, più la rendi. Più che pende, meglio rende. Dlje kot visi, bolj je donosno. Spiegazione: Massima popolare che ironizza sugli avvocati che trascinano le cause per farle fruttare. Razlaga: Ljudski rek se norčuje iz odvetnikov, ki zavlačujejo s pravdnimi zadevami, da bi bolje zaslužili. Per fà sal ghe vol aqua, sol e bava. Per fare il sale ci vuole l’acqua, il sole e un venticello. Za pridelavo soli potrebuješ vodo, sonce in vetrček. Spiegazione: Modo di dire dei salinai piranesi sulle condizioni ottimali per avere un buon raccolto di sale. Razlaga: Izrek piranskih solinarjev opisuje najboljše pogoje, ki so potrebni za dobro žetev soli. Se ’l cavedin no xe ben serado, ’l sal no cressi. Se il bacino non è ben chiuso, il sale non cresce. Če bazen ni dobro zaprt, sol ne raste. Spiegazione: Modo di dire dei salinai piranesi per illustrare l’azione corretta da intraprendere per la cura dei bacini di produzione del sale. Razlaga: Piranski solinari opisujejo pravilen postopek pri vzdrževanju bazenov, v katerih kristalizira sol. El sol fa ’l sal, la dona fa ’l cavassal. Il sole fa il sale, la donna fa l’argine. Sonce naredi sol, ženska naredi nasip. Spiegazione: Proverbio dei salinai che chiama il sole per avere il sale, ma loda anche la donna di solito addetta alla costruzione degli argini. Razlaga: Pregovor solinarjev kliče sonce, ki je potrebno za pridobivanje soli, obenem pa opeva žensko, ki je bila običajno odgovorna za oblikovanje nasipov. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 289 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Avocado non ciamado, con un piato de merda vien pagado. Avvocato non chiamato, con un piatto di merda viene pagato. Nepoklicani odvetnik je poplačan s krožnikom dreka. Spiegazione: Maligno e volgare il detto secondo il quale in questa maniera viene pagato chi si intromette, senza essere chiamato in causa, in un discorso. Razlaga: Zloben in vulgaren rek opisuje poplačilo za tistega, ki se vmeša v pogovor, ne da bi bil za to poklican. Sta più ben un sorso in boca al gato, che un povero cristian in man a un avocato. Sta meglio un sorcio in bocca al gatto che un poveruomo in mano a un avvocato. Bolje se godi miši v ustih mačka, kot ubogemu človeku v rokah odvetnika. Spiegazione: Altro motto per criticare l’avidità degli avvocati, sempre pronti a far lievitare le parcelle per il loro operato. Razlaga: Še eno reklo, ki kritizira pohlep odvetnikov. Ti naj bi bili vselej pripravljeni napihovati plačilo za svoje delo. Xe meio un magro acordo che una grasa sentensa. È meglio un magro accordo che una grassa sentenza. Bolje suhi dogovor, kot debela obsodba. Spiegazione: Altro detto contro gli avvocati che invece vorrebbero laute sentenze, dalle quali prendere le percentuali. Razlaga: Še en rek, naperjen proti odvetnikom, ki si želijo obsežne sodbe, da bi si lahko zaračunali odstotke. Chi primo ariva al molin, masena primo. Chi arriva per primo al mulino, macina per primo. Kdor prvi pride v mlin, prvi melje. Spiegazione: Chi arriva per primo ha sempre l’imbarazzo della scelta. Stesso significato del proverbio italiano “Chi tardi arriva male alloggia”. Razlaga: Kdor prvi pride, ima vedno možnost izbirati. Gre za enak pomen kot v italijanskem pregovoru “Kdor pozno pride, je slabo nastanjen”. Quel che xe, xe in barca. Quel che c’è, è in barca. Kdor je, je na barki. 290 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Quello che si è raccolto si è raccolto. Razlaga: Kar se je zbralo, je zbrano. A provar no xe pecà. Provare non è peccato. Poskusiti ni greh. Spiegazione: Il detto incita ad avere coraggio nell’iniziare un lavoro anche se non si è prettamente preparati. Razlaga: Rek spodbuja, naj se dela lotimo, tudi če nismo povsem pripravljeni. Fra due mali bisogna saver sielzer sempre el più picio. Tra i due mali si sceglie quello minore. Med dvema zlima izberimo manjšega. Spiegazione: Saggezza popolare. Bisogna saper scegliere sempre il male minore, per avere minimi danni. Razlaga: Ljudska modrost pravi, da je potrebno izbrati manjše zlo, saj imamo s tem manjšo škodo. De la matina se vedi el bon giorno. Dal mattino si vede il buon giorno. Dober dan se kaže že zjutraj. Spiegazione: Copia della versione italiana “Il buon giorno si vede dal mattino”. Cioè l’umore dipenderà da come ci si alza al mattino. Razlaga: Gre za različico italijanskega pregovora “Dober dan prepoznamo že zjutraj”, kar pomeni, da bo razpoloženje čez dan odvisno od jutranjega. Chi vol eser rispetà, rispeti. Chi vuole essere rispettato, deve anche rispettare gli altri. Kdor želi biti spoštovan, naj spoštuje ostale. Spiegazione: Consiglio alle persone che esigono rispetto. Bisogna saper anche rispettare gli altri. Razlaga: Nasvet osebam, ki zahtevajo od drugih, da jih spoštujejo. Vendar pa bi morali tudi oni spoštovati druge. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 291 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Saludar xe rispeto, risponder xe dover. Salutare è rispetto, rispondere è un dovere. Pozdraviti je izraz spoštovanja, odzdraviti je obveza. Spiegazione: Consiglio comportamentale. Salutare le persone che si incontrano è una cortesia, rispondere è un dovere. Razlaga: Vedenjski nasvet pravi, da je vljudno pozdraviti osebo, ki jo srečamo, odzdraviti pa moramo obvezno. Beati i ultimi se i primi ga creanza. Beati gli ultimi se i primi hanno buona educazione. Blagor zadnjim, če so prvi lepo vzgojeni. Spiegazione: Detto relativo soprattutto al mangiare. Se i primi, che si servono dalla pentola comune hanno creanza, rimarranno dei buoni bocconi anche agli ultimi. Razlaga: Rek se nanaša še zlasti na obroke. Če so prvi, ki si postrežejo hrano iz posode, olikani, bodo tudi za zadnje ostali dobri grižljaji. Zogo de man, zogo de vilan. Gioco di mano, gioco di villano. Igra z roko, igra neotesancev. Spiegazione: Una persona che usa le mani, soprattutto per rubare, ma anche per bisticciare, è un villano. Razlaga: Človek, ki uporablja roke še zlasti za krajo in ob prepirih, je neotesan. No incomodar mai i altri per quel che ti pol far solo. Non obbligare gli altri per quello che puoi fare da solo. Ne obremenuj ostalih s tistim, kar lahko narediš sam. Spiegazione: Invito a cercare di svolgere da soli i lavori, senza obbligare altre persone, se ciò non è necessario. Razlaga: Gre za nasvet, naj delo opravimo sami in s tem ne obremenjujemo ostalih, če ni potrebno. Dimandar no xe pecà. Domandare non è peccato. Vprašati ni greh. 292 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: È meglio domandare consiglio alle persone più esperte per le cose che non si sanno fare da soli. Razlaga: Bolje je, če se za stvari, ki jih ne znamo narediti sami, obrnemo po nasvet k bolj izkušenim osebam. Chi xe busiaro, xe anca ladro. Chi è bugiardo è anche ladro. Kdor laže, tudi krade. Spiegazione: L’uomo a cui non piace la verità, è capace d’ogni altro tipo di azione disonesta, come in questo caso, il furto. Razlaga: Človek, ki ne ceni resnice, je sposoben zakriviti celo vrsto nepoštenosti, v tem primeru tudi krasti. El pesse grando magna ’l picio. Il pesce grande mangia quello piccolo. Velika riba poje manjšo. Spiegazione: Modo di dire inteso nei confronti di un profittatore che ha il cuore duro e sfrutta il debole. Razlaga: Fraza se nanaša na trdosrčnega izkoriščevalca, ki izkorišča šibkejšega od sebe. Senpre ben no se pol stà. Non si può stare sempre bene. Ne more nam biti vedno dobro. Spiegazione: In effetti, nonostante una vita sana e regolata, non si può sperare di stare sempre bene. I malanni arrivano comunque. Razlaga: Navkljub zdravemu in urejenemu življenju ne moremo računati na to, da nam bo vedno dobro. Vedno nas doleti kakšna nadloga. Chi xe in sospeto, xe in difeto. Chi è in sospetto è in difetto. Kdor dvomi, tudi sam ni brez napake. Spiegazione: Se la coscienza ti morde, vuol dire che qualche colpa sicuramente ce l’hai anche tu. Razlaga: Če te razjeda slaba vest, pomeni, da tudi ti nisi brez napak. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 293 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Duto se pol co se vol. Tutto si può fare quando si vuole. Vse lahko naredimo, če le hočemo. Spiegazione: Invito a non desistere ai primi ostacoli, ma a continuare con caparbietà e forza di volontà. Razlaga: Gre za nasvet, naj ob prvih ovirah ne omagamo, temveč naj gremo z voljo in vztrajnostjo naprej. Roba fata per forsa, no val una scorsa. Cosa fatta per forza non vale una scorza. Kar naredimo pod prisilo, nič ne velja. Spiegazione: Un lavoro fatto per forza non viene fatto a dovere. Proverbio che incita le persone a eseguire i lavori con amore e dedizione. Razlaga: Delo, ki ga opravimo pod prisilo, ni opravljeno temeljito. Pregovor poziva, naj delo opravimo z ljubeznijo in predanostjo. Oppure / Ali: Roba fatta in furia, no val un figo. Lavoro fatto in fretta non vale un fico. Na hitro opravljeno delo ne velja niti fige. Spiegazione: Il lavoro fatto superficialmente e in maniera affrettata alla fine non sarà fatto bene. Razlaga: Površno in hitro opravljeno delo ne bo temeljito narejeno. Val più un che sa far, che sento che sa comandar. Vale di più uno che sa lavorare, che cento di loro che sanno comandare. Več velja eden, ki zna delati, kot sto, ki znajo ukazovati. Spiegazione: Viene apprezzata di più una persona che sa lavorare che cento persone che sanno solamente comandare. Razlaga: Bolj cenimo človeka, ki zna delati, kot pa sto ljudi, ki znajo izključno ukazovati. 294 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi no sa legi, no ga bisogno de ociai. Chi non sa leggere non ha bisogno degli occhiali. Kdor ne zna brati, ne potrebuje očal. Spiegazione: Tra i nostri antenati, specie di classe contadina, pochi erano quelli che sapevano leggere e quindi non avevano bisogno degli occhiali. In ogni caso, tra gli anziani non era considerata una cosa normale portare gli occhiali quando la vista diminuiva. Razlaga: Med našimi predniki, še zlasti med kmeti, je bilo le malo takšnih, ki so znali brati in torej niso potrebovali očal. V vsakem primeru med starejšimi ni bilo v navadi, da bi nosili očala, ko jim je začel vid pešati. Chi sta lontan, o xe morto o ga senpre torto. Chi sta lontano, o è morto o ha sempre torto. Kdor je daleč, je ali mrtev ali je vedno v zmoti. Spiegazione: Le persone lontane non hanno la possibilità di difendersi nelle diatribe e quindi la colpa era sempre di quello che non era presente. Razlaga: Oddaljene osebe nimajo možnosti, da bi se v razpravah branile, zato je bil kriv vedno tisti, ki je bil odsoten. Chi vive sperando, mori cantando. Chi vive sperando, muore cantando. Kdor živi v upanju, umre pojoč. Oppure / Ali: Chi parla in recia no val una tecia. Chi parla nell’orecchio non vale una pentola. Kdor govori v uho, ni vreden piskra. Spiegazione: Era considerato poco, alla pari di una pentola, chi parlava all’orecchio in presenza di più persone. Razlaga: Kdor v prisotnosti drugih ljudi nekomu šepeta na uho, je kot človek le malo vreden, ravno toliko kot pisker. Salute e bori e altro no cori. Salute e soldi, altro non serve. Zdravja in denarja, ostalega ne potrebujemo. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 295 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: La salute era la cosa essenziale per le persone, specie quelle che lavoravano le campagne. Quindi salute e soldi, altro non occorre per vivere bene. Razlaga: Zdravje je bila ključna vrednota, še zlasti za ljudi, ki so obdelovali zemljo. Zdravje in denar so torej najpomembnejši za dobro življenje. Chi mori el mondo lassa, chi vive se la spassa. Chi muore lascia il mondo, chi vive se la spassa. Kdor umre, zapusti svet, kdor živi, uživa. Spiegazione: Massima popolare relativa a chi tutta la vita ha accumulato averi senza riuscire a goderli. Li lascia agli eredi che se la spassano. Razlaga: Ljudski izrek se nanaša na tiste, ki vse življenje kopičijo dobrine, ne da bi jih uživali. Svoje imetje zapustijo dedičem, ki v njem uživajo. Chi no ga santoli no ga buzolai. Chi non ha santoli, non ha bussolà. Kdor nima botrov, nima kolačev. Spiegazione: Una volta il padrino (santolo) regalava tra l’altro ai suoi figliocci i biscotti. Il detto significa però che chi non ha protettori non ha vantaggi. Razlaga: Botri (šantoli) so svojim krščencem/birmancem nekoč poklanjali piškote. Rek sicer pomeni, da kdor nima zaščitnikov, nima ugodnosti. No tuti imati xe drento, e no tuti quei che xe drento xe mati. Non tutti i matti sono dentro e non tutti quelli che sono dentro, sono matti. V njej niso zbrani vsi norci in vsi, ki so v njej, niso norci. Spiegazione: Modo di dire riferito ai manicomi. Secondo questa credenza popolare non tutti i matti erano rinchiusi nei manicomi e non tutti quelli che si trovavano all’interno erano veramente matti. Razlaga: Izrek se nanaša na umobolnico. Po ljudskem prepričanju niso bili vsi norci zaprti v umobolnici, in tisti, ki so se v njej nahajali, niso bili vsi norci. Soto la zenere resta le bronze. Sotto la cenere rimane la brace. Pod pepelom ostane žerjavica. Spiegazione: Massima della tradizione popolare istriana secondo la quale sotto la cenere rimane sempre qualche tizzone ancora acceso. 296 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Izrek iz istrskega ljudskega izročila pravi, da pod pepelom vselej ostane še kakšen košček žarečega oglja. Oppure / Ali: Bronsa coverta. Brace coperta. Pokrita žerjavica. Spiegazione: Si riferisce alle persone che mostrano una faccia, mentre sotto sotto sono tutt’altro. Razlaga: Rek se nanaša na ljudi, ki kažejo drugačen obraz, kot ga imajo v resnici. Pescador de fossena e sonador de violin, no ga mai un bagatin. Pescatore di fiocina e suonatore di violino, non hanno mai un soldo. Ribič s harpuno in violinist nimata nikoli solda. Spiegazione: Simpatico verso per indicare che un pescatore di fiocina e un suonatore di violino, con le loro attività non riuscivano ad avere dei buoni guadagni. Razlaga: Prisrčen verz pravi, da ribič, ki lovi s harpuno in violinist s svojim igranjem ne zaslužita dovolj. Oppure / Ali: Ne pescador de cana, nè uselador de viscio no ga fato bon aquisto. Né pescatore di canna, né uccellatore con il vischio, non hanno mai avuto buoni guadagni. Niti ribič z ribiško palico niti lovec na ptice z omelo nista nikoli dobro zaslužila. Spiegazione: Come nel proverbio precedente anche queste due attività non hanno mai portato lauti guadagni. Razlaga: Podobno kot v predhodnem pregovoru tudi ti dve dejavnosti nista nikoli prinesli visokih zaslužkov. Chi in credensa ga pan, chi in cantina ga vin, chi salata ga in orto, de fame no xe mai morto. Chi ha in dispensa il pane, in cantina il vino, nell’orto l’insalata, non è mai morto di fame. Kdor ima v shrambi kruh, v kleti vino in na vrtu solato, še nikoli ni umrl od lakote. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 297 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Chi lavora e produce, ha tutto quello che gli occorre per vivere e quindi non ha paura di cadere in disgrazia. Razlaga: Kdor dela in ustvarja, ima vse, kar potrebuje za življenje in se ne boji revščine. Oppure / Ali: Chi che ga pan e vin, mai no invidia el so visin. Chi ha pane e vino non invidia il suo vicino. Kdor ima kruh in vino, ne zavida svojemu bližnjemu. Spiegazione: Secondo questa massima popolare, chi ha da mangiare in casa, non prova invidia per i vicini. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da kdor ima doma kaj jesti, ne zavida sosedom. Iuta se ti vol eser iutado. Aiuta se vuoi essere aiutato. Pomagaj, če želiš, da ti pomagajo. Spiegazione: Se vuoi assere aiutato, non disdegnare di aiutare gli altri. Un tempo per i grandi lavori ci si aiutava tra vicini e parenti. Razlaga: Če želiš, da ti pomagajo, ne omahuj, ko je treba pomagati drugim. Nekoč so si sosedje in sorodniki pomagali pri vseh večjih delih. Chi ga tempo, no speti tempo. Chi ha tempo non aspetti tempo. Kdor ima čas, naj ne čaka nanj. Spiegazione: Il tempo perduto non ritorna più, quindi non lasciar passare il tempo o rimandare i lavori che devono esser fatti. Razlaga: Izgubljeni čas se ne vrne, zato se ne sme izgubljati časa ali odlašati z delom, ki ga je potrebno storiti. In tempo de guera, no se vendi la tera. In tempo di guerra non si vende la terra. V času vojne ne prodajamo zemlje. Spiegazione: La guerra è intesa come sinonimo di crisi e quindi in tempo di crisi non è conveniente vendere la terra o altri beni immobili. 298 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Vojna se lahko razume kot čas krize in tedaj ni koristno prodajati zemlje ali drugih nepremičnin. Una man lava l’altra. Una mano lava l’altra. Roka roko umije. Spiegazione: È il consiglio dato alle persone che devono aiutarsi, specie tra vicini e parenti, nei lavori più duri e impegnativi dove c’è bisogno di tante braccia. Razlaga: Nasvet je namenjen ljudem, ki morajo drug drugemu pomagati. Še zlasti velja za sosede in sorodnike, ki si morajo priskočiti na pomoč pri težkih delih, ko je potrebno veliko rok. Prima dei cali in t’ele man vien le bisighe. Prima dei calli sulle mani vengono le vesciche. Pred kurjimi očesi na rokah nastanejo žulji. Spiegazione: I lavori non abituali provocano le vesciche. Continuando gli stessi lavori, queste si trasformano in calli. Razlaga: Delo, ki ga nismo vajeni, nam povzroči nastanek žuljev. Če z enakim delom nadaljujemo, se ti spremenijo v kurja očesa. Se ti vol ciapar ti devi dar. Se vuoi avere devi anche dare. Če želiš imeti, moraš tudi dati. Spiegazione: Se vuoi ricevere devi anche essere preparato a dare. Detto che mette in evidenza la generosità delle persone. Razlaga: Če želiš dobiti, moraš biti tudi pripravljen dati. Rek poudarja pomen plemenitosti pri ljudeh. Xe meio consumar le scarpe che i linsioi. È meglio consumare le scarpe che le lenzuola. Bolje zguliti čevlje, kot rjuhe. Spiegazione: Nel senso che è meglio consumare le scarpe (segno di movimento, di lavoro, di attività) che le lenzuola (segno di ozio e pigrizia). Razlaga: Smisel pregovora je, da je bolje iztrošiti čevlje (zaradi gibanja, dela in aktivnosti) kot pa rjuhe (znak brezdelja in lenobe). Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 299 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Conti spesi, amicisia longa. Conti spessi, amicizia lunga. Čisti računi, dolgo prijateljstvo. Spiegazione: Il detto si riferisce al fatto di mettere le carte in tavola per non creare malintesi, quando si concorda qualche lavoro o qualche vendita. Razlaga: Rek pravi, da je potrebno ob dogovarjanju dela ali izvedbi prodaje vreči na mizo vse karte in se tako izogniti morebitnim nesoglasjem. Meio sudar che tosir. Meglio sudare che tossire. Bolje znojiti se, kot kašljati. Spiegazione: Meglio sudare sotto vestiti di lana, che tossire per essersi alleggeriti dell’abbigliamento nelle stagioni ancora incerte. Razlaga: Bolje je, če se znojimo pod volnenimi oblačili, kot pa kašljati, ker smo težka oblačila odvrgli prezgodaj. Mal de pele, salute de budele. Mal di pelle, salute delle intestina. Boleča koža, zdravje črevesja. Spiegazione: Detto capodistriano per indicare che se ci sono manifestazioni cutanee i possibili mali interni si sfogano. Razlaga: Po koprskem reku sodeč naj bi bili kožni izpuščaji dokaz, da se notranji organi zdravijo. Chi trascura el rafredor, se prepara al Creator. Chi trascura il raffreddore, si prepara al Creatore. Kdor zanemari prehlad, se odpravlja k Stvarniku. Spiegazione: Non bisogna trascurare il raffreddore in quanto può provocare complicazioni che potrebbero portare alla morte. Razlaga: Prehlada ni dobro zanemarjati, saj lahko povzroči zaplete, ki vodijo v smrt. Le erbe xe tante quante xe le malatie. Ci sono tante erbe quante le malattie. Zelišč je toliko, kolikor je bolezni. 300 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Il detto conferma una grande fiducia nei confronti della medicina popolare con la quale un tempo si curavano la maggior parte delle malattie. Razlaga: Rek potrjuje veliko zaupanje v ljudsko zdravilstvo, ki je nekoč z zelišči ozdravilo večino bolezni. Col tenpo se marida anche i frati. Col tempo si maritano anche i frati. Sčasoma se oženijo še menihi. Spiegazione: Modo di dire per illustrare che con il tempo può succedere di tutto, quindi occorre avere pazienza. Razlaga: Izrek pove, da se sčasoma lahko vse zgodi in je zato treba imeti potrpljenje. Ano mandorlà, ano tribolà. Anno di mandorle, anno operoso. Leto mandeljnov, delovno leto. Spiegazione: Secondo l’usanza dei dignanesi si tratta di un anno che annuncia intensi e duri lavori. Razlaga: Po izkušnjah prebivalcev Vodnjana gre za leto, ki napoveduje zahtevno in trdo delo. Lauda el mar e tiente a la tera. Loda il mare ma rimani a terra. Hvali morje, a ostani na kopnem. Spiegazione: Proverbio nella versione dialettale dignanese che consiglia di rimanere con i piedi a terra pur lodando le qualità del mare. Razlaga: Pregovor v vodnjanski narečni različici priporoča, da ostanemo z nogami na kopnem, čeprav hvalimo morje. Pan de gran, vein de teran, ligne de ruvoro; e lasa che la soufia. Pane di grano, vino di terrano e ciocchi di rovere; lascia che soffi la bora. Pšenični kruh, vino teran in hrastova polena: naj le piha burja. Spiegazione: Modo di dire tipico della tradizione dignanese secondo la quale se hai pane e vino, la bora può soffiare quanto vuole. Razlaga: Tipičen izrek iz vodnjanskega ljudskega izročila pravi, da če imaš kruh in vino, naj le zunaj piha burja, kolikor hoče. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 301 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chei no jò nè varto nè porco, douto l’ano ’l sta col muso storto. Chi non possiede né orto né un maiale, sta tutto l’anno con il naso storto. Kdor nima vrta in niti prašiča, preživi celo leto s povešenim nosom. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare dignanese secondo il quale una persona che non possiede un orto e un maiale non ha di che cibarsi. Razlaga: Vodnjanski pregovor pravi, da človek, ki nima vrta in prašiča, nima kaj jesti. Al vulejo al dei: “fame pouvaro sa ti voi ch’i te faghi reico”. L’olivo dice: “Fammi povero se vuoi che ti faccia ricco”. Oljka pravi: “Naredi me revno, če želiš, da te naredim bogatega”. Spiegazione: Secondo la tradizione popolare della gente dignanese, l’olivo più viene potato, più da frutti. Razlaga: Izročilo prebivalcev Vodnjana pravi, da bolj kot oljko obrezujemo, več plodov bo obrodila. Al formenton al dei: “Lasime ciar, sapime peicio, incalsime grando, sa ti voi ch’i te empi al caveicio”. Il granoturco dice: “Seminami rado, zappami da piccolo, se vuoi che ti riempia il tino”. Koruza pravi: “Če želiš, da ti napolnim skrinjo, me posej na redko in okopavaj, ko sem majhna”. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese che illustra il lavoro da fare per avere un buon raccolto di granoturco. Razlaga: Ljudski izrek iz vodnjanskega izročila priporoča, kako obdelovati koruzo, da bi imeli dober pridelek. Cu la sigàla bato ’l cul, sirca l’ombrì souta ’l mour. Quando la cicala sbatte le ali sul sedere, cerca l’ombra sotto qualche muro. Ko se škržat s krilci tepe po zadnji plati, si poišči senco pod kakšnim zidkom. Spiegazione: Suggerimento popolare della tradizione dignanese che consiglia di cercare refrigerio all’ombra quando le cicale si fanno sentire. Razlaga: Ljudski nasvet iz vodnjanskega izročila priporoča, naj si ob zvokih škržatov poiščemo zavetje v senci. 302 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Al teràn e ala gulueina, doute le altre oue ghe s’ingheina. Al terrano e alla “golovina”, tutte le altre uve s’inchinano. Teranu in “golovini” se priklanjajo vse ostale sorte vina. Spiegazione: Massima popolare della tradizione dignanese secondo la quale le migliori uve sono quelle del terrano e della “golovina” (tipo di uva caratteristica dell’agro dignanese). Razlaga: Po vodnjanskem izročilu sta najboljši sorti vinske trte teran in “golovina” (tipična sorta na vinorodnem območju Vodnjana). Al tibidrago e al magnacan i fa ’l vein mejo ch’al teran. Il “tibidrago” e il “magnacane” fanno un vino migliore del terrano. “Tibidrago” in “magnacane” dajeta boljše vino od terana. Spiegazione: Altra sentenza popolare della gente dignanese secondo la quale questi due tipi di uva, seppure meno usati, producono un vino migliore di quello del terrano. Razlaga: Še ena ljudska modrost prebivalcev Vodnjana, ki pravi, da iz omenjenih sort vinske trte, čeprav sta redkejši, nastane še boljše vino od terana. Tenpo e paja madureiso le nispole. Tempo e paglia maturano le nespole. Čas in slama zorita nešplje. Spiegazione: Secondo la tradizione popolare delle genti di Dignano le nespole maturano anche se vengono messe sopra la paglia. Razlaga: Po ljudskem izročilu prebivalcev Vodnjana nešplje zorijo tudi, če jih položimo na slamo. Ave Maria sonada, la puta salvada. Suonata l’Ave Maria, la ragazza è salva. Ko odzvoni zdravamarija, je dekle rešeno. Spiegazione: Il proverbio proviene dalla tradizione popolare gallesanese, secondo la quale le ragazze dovevano ritirarsi in casa di buon’ora (al suono delle campane della sera). Razlaga: Pregovor izvira iz galižanskega ljudskega izročila in pravi, da so dekleta morala biti zvečer zgodaj doma (ko je zvonila zdravamarija). Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 303 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Sa sì ciar, ciote al bureicio, sa sì scour lo stiso. Se fa chiaro prendi il mantello, se fa scuro, prendilo ugualmente. Če je jasno, vzemi s seboj pelerino, če je oblačno, prav tako. Spiegazione: Massima popolare dignanese che consiglia di portare sempre con sé il mantello. Razlaga: Ljudski izrek iz Vodnjana priporoča, naj ne gremo od doma brez površnika. Ciodo scassa ciodo. Chiodo scaccia chiodo. Žebelj se z žebljem izbija. Spiegazione: Modo di dire della tradizione istriana (ma in generale di quella italiana) per affermare che l’amor perduto viene sostituito. Razlaga: Fraza iz istrskega ljudskega izročila (pa tudi na splošno italijanskega) pravi, da izgubljeno ljubezen nadomestimo z novo. Ciaro te vedo, spesso me ricordo. Chiaro ti vedo e spesso mi ricordo. Razločno te vidim in pogosto te imam v mislih. Spiegazione: Modo di dire relativo alle persone amate che anche se non si vedono spesso, comunque, si ricordano spesso. Razlaga: Rek se nanaša na ljubljene osebe: četudi jih ne vidimo pogosto, se nanje večkrat spomnimo. Bote d’amur nu fa sintèi dulur. Botte d’amore non fanno sentire dolore. Ljubezenski udarci ne bolijo. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana per indicare che le delusioni in amore non fanno sentire molto dolore. Razlaga: Fraza iz istrskega ljudskega izročila pravi, da ljubezenska razočaranja ne povzročajo velike bolečine. E doute le ragnatile a jò al so ragno, putele che fa l’amur mostra el calcagno. Tutte le ragnatele hanno il loro ragno, le ragazze che amoreggiano mostrano i calcagni. Vse pajčevine imajo svojega pajka, dekleta, ki ljubimkajo, kažejo pete. 304 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire per evidenziare che le ragazze che corrono dietro agli amori mostrano il calcagno, ovvero non hanno tempo per rammendare le calze. Razlaga: Fraza pravi, da dekleta, ki zasledujejo svojo ljubezen, kažejo pete, saj nimajo časa, da bi si obule nogavice. Ogni pignata trova el so covercio. Ogni pentola trova il suo coperchio. Vsak lonec najde svoj pokrov. Spiegazione: Detto allusivo al possesso d’un uomo da parte di ogni donna, anche brutta, che lo voglia. Razlaga: Rek pravi, da se za vsakega moškega najde ženska, ki ga želi, četudi grda. Sfortuna in zogo, fortuna in amor. Sfortuna nel gioco, fortuna in amore. Brez sreče pri igri, sreča v ljubezni. Spiegazione: Proverbio che vuole consolare le persone che non hanno fortuna al gioco. Può venir usato anche al contrario. Razlaga: Pregovor tolaži vse, ki nimajo sreče pri igri. Lahko se uporablja tudi obratno. Chi nassi de galina, bisogna che raspi per tera. Chi nasce di gallina deve razzolare per terra. Kogar je rodila kokoš, mora grebsti po tleh. Spiegazione: Motto che non fa credito solo alle leggi dell’eredità, ma vuole indicare che chi nasce miserabile trae destino di miseria. Razlaga: Rek se ne navezuje le na pravila dedovanja, temveč pravi, da kdor se rodi ubog, mu je uboštvo tudi usojeno. No se pol cavar sangue dal muro. Non si può levare sangue dal muro. Iz zida ne moreš izstisniti krvi. Spiegazione: Modo di dire per mettere in evidenza che non si può pretendere che uno impari se non ha cervello. Razlaga: Fraza poudarja, da od neumnega ne moremo pričakovati, da se bo česa naučil. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 305 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Dime con chi che ti vadi e te dirò chi che ti son. Dimmi con chi vai e ti dirò chi sei. Povej mi, s kom greš, in povem ti, kdo si. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana per indicare il carattere e le qualità di una persona a seconda di chi frequenta. Razlaga: Pregovor pravi, da značaj in lastnosti človeka lahko razberemo iz tega, s kom se druži. Fio mio, duro con duro, no ga fato mai bon muro; co le bele e co le bone, se fa el muro e le colone. Figlio mio, duro con duro non ha fatto mai buon muro, ma con le belle e con le buone si fa il muro e anche le colonne. Sin moj, trdo s trdim ni nikoli sezidalo trdnega zidu; z lepim in dobrim se gradi zid in tudi oboke. Spiegazione: Consiglio della mamma al figlio a desistere dalla testardaggine che non porta mai niente di buono. Razlaga: Nasvet matere sinu, naj ne vztraja v trmi, saj ta ne prinaša nič dobrega. Sa più un muto in casa sua, che un savio in casa dei altri. Sa più un muto in casa sua che un savio in casa degli altri. Več ve nemi v lastni hiši, kot modrec v hiši drugih. Spiegazione: Detto popolare per indicare che si può fare con facilità bella figura per quel che si vale tra le mura amiche. Razlaga: Ljudski rek pravi, da znotraj prijateljskih zidov z lahkoto naredimo dober vtis o tem, koliko veljamo. Color cafè, fa bel chi che no xe. Colore marrone fa bello anche chi non è. Barva kave naredi lepega tudi tistega, ki ni lep. Spiegazione: Modo di dire che decanta la virtù degli abiti di colore marrone che fanno apparire più belli. Razlaga: Rek poveličuje lastnosti oblačil v rjavi barvi, ki naj bi vsakogar polepšala. El bon marcà, strassa la scarsela. La merce a buon mercato vuota le saccocce. Poceni roba izprazni žepe. 306 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare per segnalare che a volte acquistare la merce a buon mercato non è un grande affare. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da nakup poceni blaga včasih ni dobra kupčija. No sta ben portar una scarpa e un sòcolo. Non conviene portare una scarpa e uno zoccolo. Ni koristno nositi en čevelj in en cokel. Spiegazione: Secondo questo antico proverbio, l’abbigliamento deve avvalersi dell’armonia delle parti. Razlaga: Starodavni pregovor pravi, da obleka in obutev terjata skladnost. Pansa a tondelo, un bel putelo, pansa inpontìa ’na bela fia. Pancia rotonda un bel bambino, pancia appuntita una bella figlia. Okrogel trebuh, lep fantiček, zašiljen trebuh, lepa hčerkica. Spiegazione: Massima popolare che indica la nascita di un maschio o di una femmina a seconda della conformazione della pancia della donna incinta. Razlaga: Ljudski izrek napoveduje spol novorojenčka glede na obliko trebuha nosečnice. Co le mani in man, no se va dei dotori. Con le mani in mano non si va dal dottore. Pestovanje rok ne vodi k zdravniku. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare per affermare che chi sta con le mani in mano, quindi senza fare niente, non si ammala e non ha bisogno del dottore. Razlaga: Fraza iz ljudskega izročila potrjuje, da kdor pestuje roke in postopa naokrog v brezdelju, ne zboli in torej ne potrebuje zdravnika. Chi che sta sito in conpagnia o xe un ladro o xe una spia. Chi sta zitto in compagnia o è un ladro o è una spia. Kdor v družbi molči, je bodisi tat ali vohun. Spiegazione: L’esagerazione di questo proverbio deriva dall’esperienza in base alla quale i poco espansivi a volte risultano falsi. Razlaga: Pretiravanje v pregovoru izvira iz izkušenj, po katerih so zadržani ljudje včasih neiskreni. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 307 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Se no se xe invitai, no se trova scagno de sentasse. Se non si è invitati non si trova un posto per sedere. Če nismo povabljeni, ne najdemo sedeža. Spiegazione: Detto relativo alle persone non invitate alle cerimonie. Nella vita, invece, starebbe a significare che i primi sono sempre coloro che hanno protettori e favoreggiatori. Razlaga: Rek se nanaša na posameznike, ki niso bili povabljeni na določeno slovesnost. V življenju pa bi to pomenilo, da so prvi vedno tisti, ki imajo zaščitnike. Se l’invidia fussi febre, douto al mondo la gaveria. Se l’invidia fosse febbre tutto il mondo ce l’avrebbe. Če bi bila zavist vročina, bi jo imel cel svet. Spiegazione: Esagerazione popolare nei confronti dell’invidia, spesso molto presente sia all’interno delle famiglie che tra i vicini di casa. Razlaga: Ljudsko pretiravanje o zavisti, ki je zelo prisotna bodisi znotraj družin bodisi med sosedi. I polastri friti, no piovi in boca. I pollastri fritti non piovono in bocca. Pečeni piščanci ne padajo sami v usta. Spiegazione: Monito a costruire da sé la propria fortuna in quanto i pollastri fritti non piovono dal cielo. Razlaga: Gre za svarilo, naj sami poskrbimo za svojo srečo, saj pečeni piščanci ne padajo z neba. Bisogna semenar co la man e non co ’l saco. Bisogna seminare con la mano e non con il sacco. Sejati je potrebno z rokami, ne z vrečo. Spiegazione: Massima popolare contadina che invita a moderarsi nelle spese, così come è necessario seminare con le mani. Razlaga: Kmečki ljudski izrek svetuje, naj bomo preudarni pri zapravljanju ravno tako, kot smo preudarni, ko z rokami sejemo. Cusina grassa, testamento magro. Cucina grassa, testamento magro. Debela kuhinja, suh testament. 308 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Monito per chi spende e spande nel mangiare, risparmierà poco per il futuro e i giorni magri. Razlaga: Svarilo vsem, ki zapravljajo in so razsipni s hrano. S tem bodo le malo prihranili za prihodnost in težke dni. Chi xe al suto quando piovi, el xe cojon se ’l se movi, se ’l se movi e ’l se bagna, el xe cojon se ’l se lagna. Chi è all’asciutto quando piove è un coglione se si muove, chi si muove e si bagna, è un coglione se si lagna. Kdor je na suhem, ko dežuje, je tepec, če se premakne; kdor se premakne in se zmoči, pa je tepec, če se pritožuje. Spiegazione: Se sei all’asciutto la tua economia non corre pericoli. Non ti muovere se non vuoi fare la parte del minchione e avere il danno e la beffa. Razlaga: Če si v zavetju, je tvoje gmotno stanje na varnem. Ne premikaj se, da ne izpadeš bedak in žrtev prevare. Casa quanta se pol star, canpagna quanta se pol vardar. Casa quanto basta per abitarci, campagna quanta se ne può vedere. Hiša takšna, da zadostuje za prebivanje, polja pa tolikšna, do koder sega oko. Spiegazione: Massima popolare della tradizione istriana. Il contadino bada più al possesso delle terre da coltivare che della casa. Razlaga: Ljudski izrek iz istrskega izročila. Kmet namenja večjo pozornost lastništvu polj, ki jih obdeluje, kot pa hiši. I pedoci ghe va adoso ai poveri. I pidocchi vanno addosso ai poveri. Uši gredo na reveže. Spiegazione: Il parassita si accanisce soprattutto sui meno agiati che hanno minori possibilità di difendersi. Razlaga: Parazit napade zlasti manj premožne, ki imajo manj možnosti, da bi se ga ubranili. Al masèlo va più vedei che manzi. Al macello vanno più vitelli che manzi. V klanje gre več telet kot goveda. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 309 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Metafora per indicare che i più deboli e miseri sono le prede più facili dei prepotenti. Razlaga: Prispodoba nakazuje, da so šibkejši in revnejši lažji plen za objestneže. Val piòun ’na crusta in pas e cuntantisa, che mnema la richissa. Vale più una crosta di pane in pace e contentezza che la ricchezza. Več je vredna skorja kruha v miru in zadovoljstvu, kot bogastvo. Spiegazione: Proverbio della tradizione popolare dignanese che consiglia di vivere in pace e contentezza piuttosto che nella brama di accumulare ricchezza. Razlaga: Pregovor iz vodnjanskega ljudskega izročila priporoča, naj raje živimo v miru in zadovoljstvu, kot pa v hlastanju po bogastvu. Chi dà in credensa, perdi la roba e l’aventor. Chi da in credenza perde la roba e l’avventore. Kdor da kot upnik, izgubi blago in odjemalca. Spiegazione: Sfiducia diffusa su chi s’indebita; triste esperienza dell’inimicizia che si crea tra il debitore e il creditore. Razlaga: Rek izraža razširjeno nezaupanje do tistega, ki se zadolži. Gre za žalostno izkušnjo sovraštva, ki se vzpostavi med upnikom in dolžnikom. Al capitano in t’el vassel, al cogo in t’el fornel no se devi comandà, ma solo lassar far, perchè i sa ben lori quel che ocori. Al capitano di vascello e al cuoco non si deve comandare perché sanno bene loro quello che occorre. Kapitanu plovila in kuharju se ne sme ukazovati, saj sama dobro vesta, kaj je potrebno. Spiegazione: Massima popolare che incita a dare fiducia a questi due profili in quanto sanno fare bene il loro mestiere. Razlaga: Ljudski izrek spodbuja k zaupanju do omenjenih dveh poklicev, saj dobro poznata svoje delo. Aqua, sal e fogo, iuta senpre el cogo. Acqua, sale e fuoco, aiutano sempre il cuoco. Voda, sol in ogenj so vselej kuharju v pomoč. Spiegazione: Metafora che sta a indicare che ogni lavoratore sa come e di che cosa servirsi per fare il proprio lavoro. 310 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Prispodoba nakazuje, da vsak delavec ve, kako in česa naj se posluži pri opravljanju svojega dela. A far i fati sui no xe vergogna. A fare i fatti propri non c’è vergogna. Opravljati svoje delo ni sramotno. Spiegazione: Modo di dire relativo a chi considera ancora umile il proprio lavoro e se ne vergogna. Razlaga: Izrek se nanaša na tistega, ki ima svoje delo za nizkotno in se ga sramuje. Bisogna lassar dir e far, a chi che xe de l’arte. Bisogna lasciar fare e dire a chi è esperto. Dela in govori naj, kdor je za to mojster. Spiegazione: Massima popolare che consiglia a non obiettare sulle decisioni prese da chi è esperto in materia. Razlaga: Ljudski izrek svetuje, naj se ne zoperstavljamo odločitvam, ki jih sprejmejo strokovnjaki. Chi che vol far un mestier che no ’l sa far, fa el brodo in pianer. Chi vuol fare un mestiere che non sa fare, fa il brodo nel paniere. Kdor želi opravljati poklic, ki ga ne zna, kuha juho v košari. Spiegazione: Proverbio popolare della tradizione istriana simile a quello italiano che recita: “Chi vuol far l’altrui mestiere, fa le uova nel paniere”. Razlaga: Ljudski rek iz istrskega izročila je podoben italijanskemu, ki pravi “Kdor želi opravljati poklic drugih, dela jajca v košari”. De zovine lavora, de vecio ti godarà. Da giovane lavora così godrai da vecchio. Delaj, ko si mlad, tako boš užival, ko boš star. Spiegazione: Proverbio del buon senso della nostra gente con il quale si ammoniscono i giovani spronandoli al lavoro. Razlaga: Pregovor izhaja iz zdrave pameti naših prednikov in spodbuja mlade k delu. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 311 Proverbi Istriani / Istrski pregovori De bonora oni ora val per tre; xe salute, xe valute come un re. Di buon’ora ogni ora vale per tre, c’è salute, ci sono i soldi come un re. Ob rani uri vsaka ura šteje za tri, prinaša zdravja in denarja, kot ga ima kralj. Spiegazione: Proverbio che incita a essere mattinieri per affrontare i lavori della giornata. Simile al detto italiano “L’aurora ha l’oro in bocca”. Razlaga: Pregovor spodbuja, naj se zjutraj zbujamo ob rani uri in se zgodaj lotimo dnevnih opravil. Podoben je italijanskemu reku “Zora ima v ustih zlato”. Ognidun se fa mancar del so mestier. Ognuno si fa mancare del proprio mestiere. Vsak je najmanj deležen tistih del, ki jih poklicno opravlja. Spiegazione: Massima popolare secondo la quale ogni artigiano trascura le cose di casa, per accontentare prima i clienti, così al muratore spande il tetto e il calzolaio va con le scarpe rotte. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da vsak obrtnik za svoja opravila najprej prikrajša svoje domače, saj želi najprej zadostiti strankam. Zidarju se tako vdira streha, čevljar pa hodi naokrog s strganimi čevlji. No servi portar aqua in mar. Non serve portare l’acqua nel mare. Ne pomaga nositi vode v morje. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana secondo il quale è illogico fare lavori inutili. Razlaga: Fraza iz istrskega ljudskega izročila pravi, da je nesmiselno opravljati nepotrebna dela. Tuto xe intivar. Tutto sta nel trovare. Vse je v tem, da najdemo. Spiegazione: Espressione che conferma quanto alla fine tutto sta nel trovare la via giusta. Razlaga: Izrek potrjuje, da je na koncu vsa rešitev v tem, da najdemo pravo pot. 312 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Un fior no fa primavera. Un fiore non fa primavera. En cvet še ne prinese pomladi. Spiegazione: Un giorno di assiduità non basta per meritare la stima di valente. Anche una sola buona azione non conferisce il titolo di galantuomo. Razlaga: En dan vztrajnosti še ni dovolj, da bi si prislužili ugled sposobnega človeka. Prav tako nam eno samo dobro dejanje še ne prisluži naziva častnega človeka. Chi scalda i linsioi, no ’l scalda i caregoi. Chi scalda le lenzuola non scalda la sedia. Kdor greje rjuhe, ne greje stola. Spiegazione: Modo di dire riferito a chi ozia disteso sul letto invece di stare seduto al proprio lavoro. Razlaga: Pregovor se nanaša na tistega, ki v brezdelju poležava na postelji, namesto da bi delal. El pitor col so penel, la coga col so piron e col so cortel. Al pittore il pennello e alla cuoca la forchetta e il coltello. Slikarju čopič, kuharici vilice in nož. Spiegazione: Massima popolare della tradizione istriana che suggerisce di dare a ognuno i propri ferri del mestiere. Razlaga: Ljudski izrek iz istrskega izročila priporoča, naj vsakomur namenimo orodje, ki pripada njegovemu poklicu. De setenbre xe tre regole che ga senpre ben valù: co la mora la xe nera, un bel fuso per la sera; co la xe nera afato, se ghe ne fila tre o quatro; co la pana mostra el muso, ogni sera fila un fuso; e co ’l sorgo rosso ga cucà, roca e fuso ga lavorà. Di settembre ci sono tre regole che valgono sempre: quando la mora è nera, si prepara il fuso per la sera; quando è tutta nera si filano tre o quattro fusi, quando la pannocchia mostra il muso si fila un fuso; quando il sorgo è rosso il lavoro è concluso. V septembru so tri pravila, ki vedno veljajo: ko je murva črna, si pripravimo vreteno za zvečer; ko je povsem črna, spredimo tri ali štiri vretena, ko storž pokaže gobec, spredimo eno vreteno; ko je sirek rdeč, je delo opravljeno. Spiegazione: Proverbio antico, ai tempi in cui si filava in casa. Il lavoro era misurato sulla lunghezza delle serate. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 313 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Starodavni pregovor izhaja še iz časov, ko se je doma predlo. Delo se je merilo glede na dolžino večerov. Chi no ga cossa far, che meni la porta. Chi non ha da fare giri la porta. Kdor nima kaj delati, naj vrti vrata. Spiegazione: Satira nei confronti di chi dice di non aver nulla da fare. Gli si consiglia di far girare la porta di qua e di là sugli arpioni. Razlaga: Posmehljivka se nanaša na tistega, ki pravi, da nima kaj početi. Deležen je nasveta, naj vrti vrata na tečajih. La mescola xe canbiada, ma la minestra xe sempre la stessa. La mescola è cambiata, ma la minestra è sempre quella. Smer mešanja se je spremenila, mineštra pa ostaja ista. Spiegazione: Modo di dire per indicare che anche se cambia il modo di fare, il risultato è sempre lo stesso. Razlaga: Fraza pravi, da četudi se je spremenil način dela, ostaja rezultat nespremenjen. Con botega de canton, chi no fa bessi xe un mincion. Con la bottega all’angolo, chi non fa i soldi è un minchione. Kdor ne obogati s prodajalno na vogalu, je cepec. Spiegazione: Monito nei confronti dei commercianti che avevano le botteghe agli angoli delle vie. Di solito queste avevano due entrate e quindi due uscite su vie diverse. Razlaga: Opozorilo je bilo namenjeno trgovcem, ki so imeli svoje prodajalne na vogalih. Te so imele dva vhoda in tudi dva izhoda na različne ulice. Le parole xe fià. Le parole sono aria. Besede so zrak. Spiegazione: Detto riferito al mondo degli affari. Infatti, negli affari ci vogliono fatti e non parole al vento. Razlaga: Rek se nanaša na poslovni svet, kjer veljajo dejanja, ne pa prazne besede. 314 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Tuto sta nel romper el giazzo. Tutto sta nel rompere il ghiaccio. Vse je v tem, da znaš razbiti led. Spiegazione: Suggerimento a lasciare da parte la timidezza e procedere con risolutezza verso la meta prescelta. Razlaga: Gre za predlog, naj sramežljivost pustimo ob strani in se odločno podamo proti zastavljenemu cilju. Al molin se va con due sachi. Al mulino si va con due sacchi. V mlin gremo z dvema vrečama. Spiegazione: Modo di dire che rivela il sospetto del contadino nei confronti del mugnaio reo di non consegnare tutta la farina macinata. Razlaga: Fraza izraža nezauplivost kmeta do mlinarja, ki je obdolžen, da ne izroči vse zmlete moke. Mercante e porco, se lo pesa dopo morto. Mercante e maiale si pesano dopo morti. Trgovca in prašiča stehtamo šele, ko sta mrtva. Spiegazione: Solamente dopo morto il mercante rivela la consistenza della sua ricchezza, così come il maiale fa vedere la grossezza del lardo. Razlaga: Obseg bogastva, ki ga ima trgovec, se izkaže šele po njegovi smrti. Prav tako prašič pokaže debelino špeha šele takrat, ko ga zakoljemo. Co ’l capo xe de la mia, go in cul i sbiri. Quando il capo è dalla mia parte non temo gli sbirri. Ko je šef na moji strani, se ne bojim kifeljcev. Spiegazione: Scurrile sentenza che attribuisce l’inosservanza della legge, rispetto agli sbirri, per chi ha dalla sua parte quelli che comandano. Razlaga: Prostaški izrek pravi, da tistim, ki imajo na svoji strani vplivneže, ni potrebno izpolnjevati zakonov in spoštovati policije. Dopo el monte vien al prà. Dopo il monte viene il prato. Po gori pride travnik. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 315 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire per assicurare che dopo il brutto viene il bello, ovvero, dopo l’aspra salita, arriva la pianura. Razlaga: Fraza zagotavlja, da po grdem pride lepo, oziroma po strmem klancu nastopi ravnica. Per ogni pessa xe el suo metro, per ogni lastra xe el suo vetro. Ogni pezza ha il suo metro, ogni finestra ha il suo vetro. Vsak kos blaga ima svoj meter, vsako okno ima svoje steklo. Spiegazione: Modo di dire relativo alla provvidenza divina. Modo di pensare che Dio manda il freddo secondo i panni. Razlaga: Pregovor se nanaša na božjo previdnost, saj naj bi Bog odmerjal mraz glede na oblačila. In sto mondo traditor, no ghe xe verità nè busia, ma duto dipendi de ’l cristal che se varda. In questo mondo traditore non c’è verità né bugia, ma tutto dipende dal cristallo con il quale si guarda. V tem izdajalskem svetu ni resnice in ne laži, vse je odvisno od stekla, kozi katerega gledamo. Spiegazione: In questo caso si tratta del vetro degli occhiali con i quali vengono osservate le cose. Razlaga: V tem primeru se rek nanaša na steklo očal, skozi katerega opazujemo svet okoli nas. Pevere e fevre, no va mai dacordo. Pepe e febbre non vanno mai d’accordo. Poper in vročina se nikoli ne ujemata. Spiegazione: Nella medicina popolare il pepe non era consigliato alle persone affette da febbre. Razlaga: Ljudsko zdravilstvo je bolnikom z vročino odsvetovalo uživanje popra. Onor e sal te varda de ogni mal. Onore e sale ti preservano da ogni male. Čast in sol te obvarujeta vsega slabega. 316 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare con la quale si vuole intendere che con l’onore e l’intelligenza si è preservati da qualsiasi malanno. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da nas čast in inteligenca obvarujeta vsega hudega. Aqua, savon e sol, aria e pulissia, sera la spezieria e s’infota el dotor. Acqua, sapone e sole, aria e pulizia, fa chiudere la farmacia e arrabbiare il dottore. Voda, milo in sonce, zrak in čistoča zaprejo lekarno in razjezijo zdravnika. Spiegazione: Detto popolare secondo il quale queste sono le cose che fanno chiudere le farmacie e andare in rovina i dottori. Razlaga: Ljudski rek pravi, da so našteti pogoji razlog za zaprtje lekarn in obubožanje zdravnikov. De dei de vin prima de la minestra, per el spessier xe pèso de la tenpesta. Due dita di vino prima della minestra, per il farmacista è peggio della tempesta. Dva prsta vina pred mineštro sta za lekarnarja hujša od nevihte. Spiegazione: Consiglio popolare per evitare di andare in farmacia ad acquistare le medicine. Meglio un bicchiere di vino prima della minestra. Razlaga: Ljudski rek spodbuja k izogibanju lekarni in zdravilom. Bolje je, če pred mineštro zaužijemo kozarec vina. El pessolin xe fato per nudar, l’useleto per svolar, l’omo per lavorar; fa cussì ogni matina, no te corerà la medisina. Il pesce è fatto per nuotare, l’uccello per volare, l’uomo per lavorare. Fa così ogni mattina e non ti servirà nessuna medicina. Riba je ustvarjena za plavanje, ptica za letenje, človek za delo. Postopaj tako vsako jutro in ne boš potreboval nobenega zdravila. Spiegazione: La morale di questa filastrocca è quella di consigliare all’uomo di lavorare per essere sano. Razlaga: Sporočilo rimarije je, da če hoče človek ostati zdrav, mora delati. Ojo de lumin, par ogni mal el su’ fin. Olio di lumino è la fine di ogni male. Olje svetilke je konec vsega hudega. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 317 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Antica credenza della medicina popolare sulle proprietà curative dell’olio d’oliva con il quale una volta si alimentavano i lumi. Razlaga: Gre za starodavno zaupanje ljudskega zdravilstva v zdravilne lastnosti olivnega olja, s katerimi so nekoč polnili svetilke. Tre grani de pevere a digiun, libera de la febre ognidun. Tre grani di pepe a digiuno, libera dalla febbre. Tri zrna popra na tešče nas osvobodijo vročine. Spiegazione: Secondo la medicina popolare il pepe in grani, preso a digiuno, faceva andar via la febbre. Razlaga: Po pravilih ljudskega zdravilstva naj bi tri zrna popra, ki jih zaužijemo na tešče, odgnala vročino. Ovo duro con pan biscotà, per el fluso del corpo miracoli el fà. Uovo sodo e pane biscottato, per il flusso del corpo fanno miracoli. Trdo kuhano jajce in prepečenec delata čudeže za dober pretok v telesu. Spiegazione: Altra ricetta della medicina popolare in uso dalle genti istriane. Era considerato un ottimo purgante. Razlaga: Še en recept iz ljudskega zdravilstva, po katerem so posegali Istrani. Omenjena živila so veljala za izvrstno odvajalo. Per la tosse ghe vol Bacco, per le bote un tacamaco, per el mal de testa Venere e minestra. Per la tosse ci vuole Bacco, per la botte una pezza e per il mal di testa Venere e minestra. Za kašelj je priporočljiv Bakh (vino), za sod krpa, za glavobol pa Venera in mineštra. Spiegazione: Consiglio della medicina popolare in uso in Istria, per far passare la tosse e il mal di testa. Razlaga: Nasvet iz istrskega ljudskega zdravilstva za zdravljenje kašlja in glavobola. Chi al mal pensa, mal savàta; che ’l cioghi sugo de pignata. Chi pensa al male e vaneggia, prenda il sugo dalla pentola. Kdor razmišla o slabem in blodi, naj zajame omako iz kozice. Spiegazione: Altro consiglio della vasta selezione della medicina popolare. In questo caso per fugare ogni inizio di malanni. 318 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Še en nasvet iz bogate zakladnice ljudskega zdravilstva. Tokrat o tem, kako pregnati vsakršno znamenje bolezni. El rimedio de la scaransia xe bever e magnar in conpagnia. Il rimedio per l’influenza è mangiare e bere in compagnia. Zdravilo proti gripi je jesti in piti v družbi. Spiegazione: Con questo proverbio della medicina popolare istriana si suggerisce un rimedio per debellare l’influenza. Razlaga: Pregovor izhaja iz istrskega ljudskega zdravilstva in priporoča način, kako odgnati gripo. Col mal vol vegnir, verzighe porte e barconi. Quando il male vuole venire apri porte e balconi. Ko nas želi napasti slabo, mu odprimo vrata in balkone. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana per accettare il destino così come viene. Razlaga: Fraza iz istrskega ljudskega izročila pravi, naj usodo sprejmemo takšno, kakršna je. El mal vien presto, ma se stenta a farlo ndar via. Il male viene presto, ma si stenta a farlo passare. Vse slabo hitro pride, a le počasi mine. Spiegazione: Detto popolare che conferma quanto sia inaspettato il sopraggiungere di un malanno e soprattutto quanto serva per farlo passare. Razlaga: Ljudski rek potrjuje, da nas negativni dogodki vedno presentijo in je potrebno kar nekaj časa, da minejo. Tromba de culo, sanità in corpo. La scorreggia è sinonimo di salute. Prdec pomeni zdravje. Spiegazione: Massima popolare, alquanto volgare, in uso nelle contrade istriane che asserisce che chi scoreggia è una persona sana. Razlaga: Gre za preprost ljudski izrek, s katerim so Istrani prdenje enačili z zdravjem. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 319 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Miel de soto, oio de sora, vin in mezo. Miele di soto, olio di sopra e vino in mezzo. Spodaj med, na vrhu olje in vino vmes. Spiegazione: Proverbio che stabilisce la triade di vita sana per l’istriano, il miele, l’olio e il vino. Razlaga: Pregovor določa troje stvari, ki Istranu zagotavljajo zdravo življenje: med, olje in vino. La fame no vol salsa. La fame non vuole la salsa. Lakota ne sprašuje po omaki. Spiegazione: Modo di dire per confermare che chi ha appetito non vuole mangiare cose liquide ma preferisce cibi sodi e sostanziosi. Razlaga: Fraza potrjuje, da lačni ne želi jesti tekoče hrane, temveč trda in hranljiva živila. Dute le boche xe sorele, duti i stomeghi xe fradei. Tutte le bocche sono sorelle, tutti gli stomaci sono fratelli. Vsa usta so sestre, vsi želodci so bratje. Spiegazione: Massima popolare della tradizione istriana secondo la quale tutti hanno bisogno di mangiare. Razlaga: Izrek iz istrskega ljudskega izročila pravi, da mora vsak jesti. El mulo che ga fame magna ogni qualità de paja. Il mulo che ha fame mangia qualsiasi tipo di fieno. Lačna mula poje vsako vrsto sena. Spiegazione: Modo di dire metaforico secondo il quale quando si ha fame qualsiasi cibo è buono. Razlaga: Fraza s prispodobo pravi, da ko smo lačni, nam gre vsaka jed v slast. Chi che digiuna, altro ben no ’l fa, el risparmia del suo, ma in casa del diavolo el va. Chi digiuna, fa bene, risparmia il suo, ma va a finire in casa del diavolo. Kdor strada, ravna prav in svoje prihrani, a konča v vražji hiši. 320 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto popolare per indicare che anche se si risparmia non fa bene digiunare in quanto si va incontro a malattie e morte. Razlaga: Ljudski rek pravi, da četudi varčujemo, ne smemo stradati, saj gremo s tem naproti boleznim in smrti. A chi magna el bocon caro, anca al miel ghe par amaro. A chi mangia un boccone costoso, anche il miele sembra amaro. Tistemu, ki uživa drago hrano, se še med zdi grenak. Spiegazione: Detto riferito soprattutto a quanti mangiano in trattoria cibi a caro prezzo, alla fine anche il miele sembrerà loro amaro. Razlaga: Rek se nanaša zlasti na tiste, ki v gostilni jedo drago hrano: tem se na kraju zdi grenak tudi med. Formajo, pan bianco e vin puro, fa el stomego saldo e ’l polso duro. Formaggio, pane bianco e vino puro, rinvigoriscono lo stomaco e induriscono il polso. Sir, bel kruh in čisto vino poživijo želodec in utrdijo zapestje. Spiegazione: Massima popolare che suggerisce le pietanze da mangiare per avere vigore e forza nelle braccia. Razlaga: Ljudski izrek priporoča živila, s katerimi si okrepimo moč v rokah. Sòtoli e sepioline, xe pasto de signorine. Molluschi e seppioline sono il pasto delle donzelle. Mehkužci in sipice so jed mladih deklet. Spiegazione: Consiglio gastronomico dei pescatori per le giovani ragazze perché questi cibi non riuscirebbero a saziare un uomo forte. Razlaga: Gastronomski nasvet ribičev je namenjen mladim dekletom, saj omenjena živila ne bi nasitila močnega moškega. Se per boca no se scalda el forno, nè ganbe, nè servel no i và più torno. Se attraverso la bocca con si scalda il forno, non funzionano né le gambe, né il cervello. Če se preko ust ne napolni peč, ne bodo delovale noge in niti možgani. Spiegazione: Modo di dire per affermare che se non si riempie lo stomaco (forno) non si può né camminare, né ragionare. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 321 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Fraza pravi, da če si ne napolnimo želodca (peči), ne moremo ne hoditi in ne razmišljati. De spessiaria un pisighin, xe più che basta per ogni fin. Un pizzico di spezie è più che sufficiente per ogni cibo. Kanček začimb več kot zadostuje za vsako jed. Spiegazione: Consiglio delle massaie istriane nel non esagerare con le spezie nella preparazione dei cibi. Razlaga: Nasvet istrskih gospodinj priporoča zmernost pri uporabi začimb pri kuhanju. Perchè al magnà sia ben condì, no ’l sia nè strasalà nè desavì. Acciocché il cibo sia ben condito non deve essere né troppo, né poco, salato. Če želimo, da bo jed dobro začinjena, ne sme biti preveč ali premalo slana. Spiegazione: Altro consiglio culinario delle massaie istriane. Questa volta consigliano di non esagerare nel sale. Razlaga: Še en kuharski nasvet istrskih gospodinj, ki svetuje, naj ne pretiravamo s soljo. Bucal suto, guasta douto. Boccale vuoto guasta tutto. Prazen bokal vse pokvari. Spiegazione: Modo di dire per indicare che non è indicato sedersi a desinare senza avere il boccale di vino in tavola. Razlaga: Fraza odsvetuje sesti k obedu, če na mizi manjka bokal vina. Chi in tola ga l’animo seren, ingiutissi tossigo e velen. Chi a tavola ha l’animo sereno inghiottisce il veleno. Kdor za mizo brezskrbno sedi, požre strup. Spiegazione: Massima popolare per sostenere che chi si siede a tavola sereno può passare sopra anche alle questioni malefiche. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da kdor se brezskrbno usede za mizo, se mu lahko zgodijo tudi škodljive stvari. 322 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori In tavola no val tovaja bianca se ’l pitito manca. Non serve la tovaglia bianca a tavola se non c’è l’appetito. Če ni lakote, ne koristi bel prt na mizi. Spiegazione: Secondo questo detto non c’è più bel dono per chi si siede a desinare che l’appetito. Razlaga: Rek pravi, da je najbolje, če k obedu sedemo lačni. Quel che Dio dà in cusina s’ceto vien e sul piato s’ceto va. Quello che Dio dà in cucina, così come viene, così se ne va. Kar Bog da v kuhinjo, tako kot pride, tako tudi gre. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare secondo il quale si assicura che il mangiare è genuino e viene consumato tutto. Razlaga: Pregovor zagotavlja, da je naravno jesti kot tudi vse pojesti. Un’ostriga de palù, con dò lagrime de limon, invia ’l pitito sempre più, al servo e anca al paròn. Un’ostrica di palude con due gocce di limone avvia l’appetito sia al servo che al padrone. Ostriga iz močvirja z dvema kapljicama limone odpre apetit tako hlapcu kot gospodarju. Spiegazione: Consiglio culinario delle massaie istriane per far venire l’appetito. Un paio di ostriche condite solo con il limone. Razlaga: Kulinarični nasvet istrskih gospodinj za spodbujanje apetita. Zadostuje le par ostrig, začinjenih z limono. Quatro un viandante, sinque un studente, sie ogni corpo, sète ogni porco. Quattro un viandante, cinque uno studente, sei ogni corpo, sette ogni porco. Štiri za popotnika, pet za študenta, šest za vsakogar, sedem za vsakega prašiča. Spiegazione: Filastrocca relativa alle ore di sonno. Secondo la tradizione popolare istriana sono sei le ore di sonno per tutti. Chi dorme di più è un fannullone. Razlaga: Rimarija se nanaša na ure spanca. Po istrskem ljudskem izročilu je šest ur spanja priporočljivo za vse. Kdor spi dlje, je postopač. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 323 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Anca se slordo e bruto, coltivite el porsin, che ’l da parsuto, consier e cridighin. Anche se lordo e brutto, coltiva il maiale che da prosciutto, lardo e cotechini. Goji prašiča, četudi je umazan in grd, saj ti daje pršut, slanino in klobase (iz svinjskih kož). Spiegazione: Detto popolare della tradizione istriana che elogia le virtù del maiale del quale non si butta via niente. Razlaga: Ljudski rek iz istrskega izročila poveličuje prašiča, pri katerem (ob zakolu) nič ne zavržemo. Viagi longhi, guadagni picoli, viagi curti, guadagni grandi. Viaggi lunghi poco guadagno, viaggi piccoli grande guadagno. Dolga potovanja, malo zaslužka, kratka potovanja, veliko zaslužka. Spiegazione: Modo di dire riferito al periodo in cui i viaggi per mare duravano a lungo ed erano in mano alla fortuna e alle condizioni del vento. Razlaga: Fraza izhaja iz obdobja, ko so bila potovanja po morju dolgotrajna, v rokah usode in odvisna od vremenskih razmer. De vida storta e picola a nassi l’ua madura; dreito e grando, el ròvero, sensa fruto figura: considera più l’opera che la gran statura; fa- l’ava picia e tenara- miel che ne ’l trombo al dura. Quel che a no se convien, vardite de no far: nè messa a l’omo laico, nè ’l prete ga a saltar, no ghe va spada a femena, nè l’omo va a filar, balar no pol l’aseno, ne ’l manzo a sa cantar. Dalla vite storta e piccola viene l’uva matura, il rovere dritto e grande non fa figurare il suo frutto: considera più l’opera che la statura; l’ape piccola e tenera, fa il miele che dura nell’arnia. Non fate ciò che non è conveniente: non dirà messa il laico, né salterà il prete; non avrà spada la donna, né l’uomo filerà; non ballerà l’asino, né canterà il bue. Ukrivljena in majhna trta rodi zrelo grozdje, pokončen in visok hrast ne obrodi sadov: daj večji poudarek delu, kot postavi; majhna in nežna čebela pridela med, ki traja v panju. Ne delajte tega, kar ni donosno: posvetni človek ne more darovati maše, župnik ne poskakovati; ženska ne bo imela sablje, moški ne bo predel; osel ne bo plesal, vol ne bo pel. Spiegazione: Filastrocca recitata dalle genti capodistriane. Razlaga: Rimarija je bila v rabi med prebivalci Kopra. Co le copie se se forbi. Con le coppie ci si pulisce. Z dvojicami se obrišemo. 324 Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Massima popolare secondo la quale non si vuole che qualcuno faccia propria l’opinione degli altri. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da ni priporočljivo, če si prilaščamo mnenja drugih. El se e el ma, le xe do fote, de Adamo in quà. Il se e il ma sono due fanfaluche da Adamo in qua. Besedi če in ampak sta neumnosti vse od Adama dalje. Spiegazione: Modo di dire della tradizione popolare istriana che irride le persone piene di dubbi. Razlaga: Fraza iz istrskega ljudskega izročila zasmehuje ljudi, ki vedno v vse dvomijo. Al tenpo de Marco Caco, co i sorsi portava la spada. Al tempo di Marco Caco quando i topi portavano la spada. V času Marka Kaka, ko so miši nosile sabljo. Spiegazione: Detto popolare secondo il quale si indica il tempo in cui sarebbero avvenuti i fatti che uno racconta, quando questi vengono classificati come frottole. Razlaga: Ljudski rek se posmehuje lažem, ko nekdo opisuje dogodke za katere se ugotovi, da so izmišljeni. Darse la sapa sul piè. Darsi la zappa sul piede. Položiti si motiko na nogo. Spiegazione: Modo di dire per indicare una persona che con spiegazioni e scuse conferma la sua colpevolezza. Razlaga: Fraza se nanaša na človeka, ki s pojasnili in opravičili potrjuje svojo krivdo. Proverbi relativi alle regole di vita / Pregovori o življenskih naukih 325 PROVERBI RELATIVI ALLE TRADIZIONI GASTRONOMICHE Anche il capitolo del mangiare, delle tradizioni gastronomiche, dei cibi, delle pietanze, si presenta molto nutrito. Moltissimi sono i consigli contenuti in questi proverbi che venivano tramandati da madre in figlia e che riguardano i prodotti dei campi, ma anche modi di cucinare e preparare i piatti. Andiamo per ordine iniziando con: PREGOVORI O OBIČAJIH PRIPRAVE IN UŽIVANJA JEDI Področje pregovorov, ki se navezujejo na uživanje hrane, kuharske običaje, hrano in jedi je prav tako obsežno. Številni takšni pregovori vsebujejo nasvete, ki so se prenašali od mater na hčere in so se nanašali na poljske pridelke, a tudi na načine kuhanja in priprave jedi. Pa si jih poglejmo: No xe cusina e no xe tola, sensa àio e sensa sivola. Non c’è cucina e non c’è tavola senza aglio e senza cipolla. Ni kuhinje in mize brez česna in čebule. Spiegazione: Si tratta di due prodotti senza i quali la cucina istriana non può esistere. La cipolla per i soffritti e l’aglio per condire arrosti, sia di carne sia di pesce, nonché le insalate di stagione. Razlaga: Gre za živili, brez katerih istrska kuhinja ne bi obstajala. Čebula služi za praženje, česen pa se kot začimba uporablja pri pečenem mesu, ribah in sezonskih solatah. Formaio, amigo e pan, se i xe veci alora i val. Formaggio, amico e pane, se son di vecchia data valgono. Sir, prijatelj in kruh so dobri, če so stari. Spiegazione: Il detto sta a indicare che sia il formaggio sia il pane, se sono vecchi, sono buoni come un amico di lunga data. Razlaga: Rek pravi, da sta star sir in kruh tako dobra, kot dolgoletni prijatelj. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 327 Proverbi Istriani / Istrski pregovori El brodo longo no xe bon gnanca per i maladi. Il brodo allungato non è buono nemmeno per gli ammalati. Redka juha ni niti za bolnike. Spiegazione: Il brodo troppo acquoso, fatto con pochi ingredienti, non vale nemmeno per gli ammalati. Razlaga: Preredka juha, ki jo skuhamo z malo sestavinami, ni primerna niti za bolnike. Polenta me stenta, capon me sa de bom. La polenta stento a mangiarla, il cappone ha un buon sapore. Polenta mi ne gre v tek, kopun pa ima dober okus. Spiegazione: A tutti piacciono i cibi migliori, e la polenta da sola stenta ad andare giù. In questo caso è molto meglio un cappone. Razlaga: Vsak ima raje boljše jedi in zgolj samo polento stežka pogoltnemo. V danem primeru gre veliko bolj v slast kopun. Magnà e bevi, per vivi se devi. Per vivere si deve mangiare e bere. Če hočemo živeti, moramo jesti in piti. Spiegazione: Una massima popolare semplice. È necessario mangiare e bere per poter sopravvivere. Razlaga: Preprosta ljudska modrost pravi, da moramo za preživetje jesti in piti. Saco svodo no sta in pìe. Sacco vuoto non sta in piedi. Prazna vreča ne stoji pokonci. Spiegazione: Riferito al mangiare. Se non si mangia non si hanno le forze per affrontare i duri lavori dei campi, quindi si è come un sacco vuoto che non sta in piedi da solo. Razlaga: Rek se nanaša na potrebo po hranjenju. Kdor ne je, nima moči za trda dela na polju in je kot prazna vreča, ki sama ne stoji pokonci. Co se ga fame duto sa de bon. Quando si ha fame, tutto ha un buon gusto. Ko smo lačni, ima vse dober okus. 328 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Le persone affamate non fanno differenza sui vari tipi di gusti, qualsiasi mangiare è buono. Razlaga: Lačni ne izbirajo med različnimi okusi in cenijo vsakršno hrano. Pan caldo fa riscaldo. Pane caldo fa male. Topel kruh nam ne dene dobro. Spiegazione: Il pane appena sfornato, ancora caldo non fa bene alla salute. Questo modo di dire veniva indirizzato ai bambini ansiosi di provare il pane appena sfornato. Razlaga: Kruh, ki smo ga pravkar potegnili iz pečice, ni dober za naše zdravje. Frazo so običajno govorili otrokom, ki so nestrpno čakali, da bi ugriznili v sveže pečeni kruh. Chi che magna brocoli ghe bronbola la pansa. Chi mangia broccoli gli borboglia la pancia. Kdor uživa ohrovt, mu v trebuhu brbota. Spiegazione: Detto capodistriano per segnalare che i broccoli liberano l’aria per cui poi nella pancia si sentono i borboglii. Razlaga: Istrski rek pravi, da ohrovt sprošča zrak in se zato iz trebuha sliši brbotanje. Crosta o molena el pan xe Santo. Crosta o mollica, il pane è Santo. Skorja ali meča, kruh je svet. Spiegazione: Si usava dire così ai bambini quando mostravano preferenze per la crosta o la mollica del pane. Razlaga: Stavek so običajno naslavljali na otroke, ko so izbirali med krušno skorjo ali sredico. El pan no stufa mai. Il pane non stanca mai. Kruha se nikoli ne naveličamo. Spiegazione: Gli istriani sono da sempre grandi consumatori di pane che accompagna ogni cibo, per cui si diceva che il pane non stanca mai. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 329 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Istrani so bili od nekdaj veliki ljubitelji kruha in so ga uživali ob vseh jedeh. Od tod izvira tudi rek, da se kruha nikdar ne naveličamo. Una tola sensa pan, xe un Santo sensa altar. Una tavola senza pane è come un Santo senza il suo altare. Miza brez kruha je kot svetnik brez oltarja. Spiegazione: Altra lode al pane che deve sempre essere presente in tavola. Razlaga: Še en slavospev kruhu, ki mora biti vedno na mizi. Crosta fa costa, molena fa schena. Crosta fa la costa, la mollica fa la schiena. (Krušna) skorja dela rebra, sredica pa hrbet. Spiegazione: Secondo i nostri avi la crosta faceva rinforzare le ossa mentre la mollica faceva ingrassare. Questo detto veniva recitato soprattutto ai bambini per indurli a mangiare meno mollica. Razlaga: Po mnenju naših prednikov naj bi uživanje skorje krepilo kosti, sredica pa naj bi zgolj redila. Rek so namenjali zlasti otrokom, da bi jih spodbudili k manjšemu uživanju sredice. El pan fa sangue. Il pane fa sangue. Kruh dela kri. Spiegazione: Anche questa formulazione veniva usata per decantare le virtù del pane e incitare i bambini a preferirlo rispetto al “companatico”. Razlaga: Izrek, ki poveličuje lastnosti kruha, so namenjali otrokom, da bi jih spodbujali k uživanju kruha in ne k “dodatkom h kruhu”. Chi che no magna pàn, no xe un bon cristian. Chi non mangia pane non è cristiano. Kdor ne je kruha, ni kristjan. Spiegazione: Per gli istriani “cristian” è sinonimo di vero uomo, per cui chi non mangiava pane non era considerato un vero uomo. Razlaga: Za Istrane je “kristjan” pravi človek. Kdor torej ni užival kruha, ni veljal za pravega človeka. 330 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Co se ga ’l pan, se vol anca el conpanadego. Quando si ha il pane, si vuole anche il companatico. Ko imaš kruh, želiš tudi dodatke. Spiegazione: Detto capodistriano per porre in rilievo che quando si ha il sufficiente si vuole anche il superfluo. Razlaga: Koprski rek poudarja, da ko imamo vse potrebno, stremimo še po nepotrebnem. O fioreto benedeto, ti xe ’l Santo predileto. O fioretto benedetto, sei il Santo prediletto. O blažena cvetica, najljubša izmed vseh svetnikov. Spiegazione: Questo modo di dire si riferisce al fiore di farina che dà il pane più raffinato, più buono. Razlaga: Izrek se nanaša na nabolj fino moko, iz katere zamesimo najodličnejši kruh. Pan de un giorno, vin de un ano, chi se cojona, xe su’ dano. Pane di un giorno, vino di un anno, chi si inganna è a suo danno. Kruh enega dne, vino enega leta; kdor tega ne verjame, le njemu škoduje. Spiegazione: Si inganna chi non sa apprezzare le virtù del pane di un giorno e del vino di un anno. Razlaga: Sam sebi laže, kdor ne zna ceniti lastnosti en dan starega kruha in leto dni starega vina. Pan ben inpastà, formàio sbusolà. Pane bene impastato e formaggio con i buchi. Dobro zgneten kruh in sir z luknjami. Spiegazione: Consiglio per le massaie. Il pane ha bisogno di essere ben impastato mentre il formaggio, per essere apprezzato, deve presentare dei buchi (occhi). Razlaga: Nasvet je namenjen gospodinjam in pravi, da mora biti kruh dobro pregneten, sir pa mora imeti luknje (oči), da bo cenjen. Pan duro, vol dente duro. Per il pane raffermo ci vogliono denti sani. Trd kruh terja zdrave zobe. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 331 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto per gli anziani che senza denti, mettevano il pane a mollo e si facevano la cosiddetta “panada”. Razlaga: Rek je bil namenjen starejšim, ki so izgubili zobe. Ti so običajno pustili namakati kruh in si naredili “panado”. Pan e nose, pasto de Dose. Pane e noci era il pasto dei Dogi. Kruh in orehi, hrana dožev. Spiegazione: Era considerata una pietanza per persone di alto rango, ma veniva consumato anche dai semplici popolani. Razlaga: Jed je veljala za obrok pomembnežev, uživali pa so jo tudi preprosti ljudje. Pan e nosèle, pasto de bèle putèle. Pane e nocciole, pasto delle belle fanciulle. Kruh in lešniki, obrok lepih deklet. Spiegazione: Anche in questo caso come sopra era un pasto di riguardo. Le fanciulle usavano mangiare pane e nocciole per tenere la linea. Razlaga: Tudi to je posebno cenjen obrok. Dekleta so uživala kruh in lešnike, da bi ohranila lepo postavo. Pan e puina, fa tirar la fiaca per una quindisina. Pane e ricotta fa batter la fiacca per una quindicina. Kruh in skuta nas naredita brezvoljne za petnajst dni. Spiegazione: Un tempo si riteneva che chi mangiava pane e ricotta battesse la fiacca per quindici giorni. Razlaga: Nekoč je veljalo prepričanje, da kdor uživa kruh in skuto, ostane brezvoljen še naslednjih petnajst dni. Pan de mòlin, polenta de pistrìn. Pane con farina di mulino e polenta con quella di pistrino. Kruh iz moke iz mlina in polenta iz moke iz domačih žrmelj. Spiegazione: Per un buon pane era necessario la farina macinata al mulino mentre per una buona polenta quella macinata in casa con il mulino a mano. Razlaga: Za dober kruh je bila potrebna v mlinu zmleta moka, za dobro polento pa moka, ki smo jo zmleli doma z ročnim mlinom (žrmljami). 332 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Duto el mondo se lamenta, co xe cara la polenta. Tutto il mondo si lamenta quando rincara la polenta. Ves svet se pritožuje, ko se podraži polenta. Spiegazione: Un modo di dire prettamente istriano in quanto in Istria era molto vasto l’uso della polenta come pietanza. Razlaga: Gre za povsem istrsko frazo, saj je polenta veljala v Istri za zelo razširjeno jed. No la xe cota se la taca, la xe cota se no la taca. Non è cotta se si attacca, è cotta se non si attacca. Ni kuhana, če se sprijemlje, kuhana je, če se ne sprijemlje. Spiegazione: È un bisticcio di parole sulla polenta e sul suo attaccarsi al mestolo. Consiglio per le giovani. Razlaga: Besedna igra o polenti in njenem sprijemanju na kuhalnico. Nasvet je bil namenjen mladim gospodinjam. Polenta e pan, xe pasti de vilan. Polenta e pane sono pasti da villano. Polenta in kruh sta obroka surovežev. Spiegazione: Sprezzo per chi mangia solo polenta o solo pane senza accompagnarli con altro cibo. Razlaga: Gre za zaničljiv odnos do tistih, ki uživajo samo polento ali samo kruh brez dodatkov ali prikuhe. Polenta dura fa magnà, polenta tenera fa scampà. Polenta dura fa mangiare, polenta tenera fa scappare. Trda polenta vabi k jedi, mehka polenta k pobegu. Spiegazione: Modo di dire per indicare la maniera di cucinare la polenta degli istriani. Essa deve essere dura. Di solito si tagliava a fette con uno spago. Quella tenera invece veniva usata per le persone ammalate e affogata nel latte. Razlaga: Izrek pojasnjuje istrski način priprave polente, ki mora biti trda. Običajno so jo rezali na rezine z vrvico. Mehko polento, namočeno v mleku, pa so ponujali bolnikom. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 333 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Polenta frita, slunga la vita. Polenta fritta, allunga la vita. Popečena polenta podaljša življenje. Spiegazione: Era uso friggere la polenta del giorno prima, che diventava ancora più buona. A volte inzuccherandola un po’. Razlaga: V navadi je bilo, da se polento predhodnega dne popeče, saj je bila tako še boljša. Včasih so jo tudi malo začinili s sladkorjem. Polenta infasolada, xe mèio che una pedada. Polenta e fagioli è meglio che ricevere una pedata. Polenta in fižol sta boljša od brce. Spiegazione: Per non mangiare solo polenta si usava questo motto per affermare che è meglio mangiare polenta e fagioli che solo polenta. Razlaga: Rek je poudarjal, da je že bolje jesti polento s fižolom, kot pa samo polento. Polenta e puina, più che se cori, meno se camina. Polenta e ricotta, più si corre che si cammina. Polenta in skuta, bolj tečeš kot hodiš. Spiegazione: La ricotta induce fiacca a chi la mangia mentre la polenta dà vigore e si cammina più velocemente. Razlaga: Skuta nas naredi brezvoljne, polenta pa nas okrepi in hitreje hodimo. La polenta coi usei, iera el magnar dei dei. Polenta e uccelli era il cibo degli dei. Polenta s pticami je bila jed bogov. Spiegazione: Molto apprezzata in Istria la polenta con gli uccelli che venivano catturati con il vischio o con le reti. C’era poca carne ma in compenso un ottimo sugo. Razlaga: Polenta s pticami, ujetimi z belo omelo ali mrežo, je bila v Istri zelo cenjena jed. Mesa je bilo sicer malo, omaka pa zelo okusna. L’articioco peverin, vol oieto e vol’ssai vin. Il carciofo peperino, vuole olio e assai vino. Pikantna artičoka želi olja in veliko vina. 334 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: In Istria il carciofo si mangia con l’olio d’oliva e si accompagna con un buon bicchiere di vino. Razlaga: Artičoko so v Istri uživali z oljčnim oljem in jed pospremili s kozarcem dobrega vina. El fondo de articioco, chi che no ’l ghe piasi, xe tre volte gnoco. A chi non piace il cuore del carciofo è tre volte gnocco. Komur ni všeč srček artičoke, ta je trikrat cepec. Spiegazione: È scimunito chi non apprezza il fondo del carciofo. Razlaga: Neumen je, kdor ne ceni sredice artičoke. El vin xe ’l late dei veci. Il vino è il latte dei vecchi. Vino je mleko starcev. Spiegazione: Modo di dire per indicare che le persone anziane preferivano il vino al latte, che era riservato invece ai bambini. Razlaga: Fraza pravi, da so starejši imeli raje vino kot mleko. Slednje je bilo namenjeno otrokom. Chi che magna de bon, caga de grasso. Chi mangia bene, caga di grosso. Kdor dobro je, debelo serje. Spiegazione: Massima popolare per affermare che chi mangiava bene non aveva problemi ad andare di corpo. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da kdor je dobro jedel, ni imel težav z opravljanjem velike potrebe. El pomo xe salute. La mela è salutare. Jabolko je zdravo. Spiegazione: Erano conosciute e decantate le virtù della mela. Lo conferma anche il proverbio italiano “Una mela al giorno leva il medico di torno”. Razlaga: Blagodejne lastnosti jabolka so bile od nekdaj poznane in opevane. To potrjuje tudi italijanski pregovor “Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran”. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 335 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Formaio pien e vin sbusà. Formaggio pieno e vino bucato. Poln sir in preluknjano vino. Spiegazione: Consiglio su come deve essere il formaggio rispetto al vino. Il formaggio nella sua forma piena e il vino appena travasato dalla botte piena. Razlaga: Nasvet določa, kakšen mora biti sir v primerjavi z vinom. Sir naj bo v svoji polni obliki, vino pa pravkar pretočeno iz polnega soda. Loda la polenta e tiente el pan. Elogia la polenta ma tieniti il pane. Hvali polento, a obdrži kruh. Spiegazione: La polenta era molto presente nelle tavole delle famiglie contadine. Il pane invece era più rado. Perciò il detto: elogia la polenta ma tieniti stretto il pane. Razlaga: Polenta je bila zelo pogosta jed na kmečkih mizah, kruh pa se je redkeje pojavljal. Od tod tudi rek, da opevaj polento, a se močno oklepaj kruha. Quatro frìse col pan, xe una marenda. Quattro ciccioli con il pane, è già una merenda. Štirje ocvirki s kruhom so že malica. Spiegazione: Una merenda che si usava portare nei campi e che aveva una vasta diffusione in tutta l’area istriana. Razlaga: Omenjeno malico je bilo v navadi nositi s seboj na polje v pretežnem delu Istre. Frita xe bona anche una zavata. Fritta è buona anche una ciabatta. Ocvrta je dobra tudi copata. Spiegazione: Modo di dire per esaltare i cibi fritti, specie nell’olio d’oliva. In questo modo erano buone anche delle ciabatte. Razlaga: Fraza opeva ocvrto hrano, še zlasti, če je bila ocvrta v oljčnem olju. Na tak način naj bi bili užitni tudi copati. Sparisi e bruscandoli i xe del corpo i meio santoli. Asparagi e bruscandoli, sono del corpo i migliori compari. Šparglji in bljušč so najboljši prijatelji telesa. 336 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Detto che rivela le proprietà dei vari tipi di asparagi selvatici. Essi, infatti, hanno ottime proprietà depurative. Razlaga: Rek razkriva lastnosti različnih vrst divjih špargljev, ki odlično čistijo organizem. Verdura stracota, sul stomigo xe una pieracota. Verdura stracotta, è un peso per lo stomaco. Razkuhana zelenjava je breme za želodec. Spiegazione: Era convinzione che la verdura troppo cucinata non era digeribile e rimaneva sullo stomaco. Razlaga: Veljalo je prepričanje, da je razkuhano zelenjavo težko prebaviti in je tiščala v želodcu. La verdura la ga l’aqua de mama natura. La verdura contiene l’acqua di madre natura. Zelenjava vsebuje vodo matere narave. Spiegazione: Massima popolare che decanta le virtù delle verdure che contengono vitamine sane. Razlaga: Ljudski izrek opeva lastnosti zelenjave, ki vsebuje blagodejne vitamine. Radonsei e raponsei i consa el sangue e i neta i budei. Radicchi e raperonzoli purificano il sangue e puliscono le budella. Radič in motovilec čistita kri in črevesje. Spiegazione: Secondo questo detto popolare le verdure sarebbero un ottimo purificatore del sangue e delle intestina. Razlaga: Rek pravi, da je omenjena zelenjava odličen prečiščevalec krvi in črevesja. Chi ga inventà ’l vin, se no’l xe in paradiso el xe visin. Chi ha inventato il vino, se non è in paradiso, allora è molto vicino. Kdor je izumil vino, če že ni v nebesih, jim je zelo blizu. Spiegazione: Un elogio a chi ha inventato il modo di produrre vino dai grappoli d’uva della vite. Razlaga: Gre za slavospev tistemu, ki je izumil način za pridobivanje vina iz grozdov vinske trte. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 337 Proverbi Istriani / Istrski pregovori No xe bon vin se no’l stussiga el morbin. Non è un buon vino se non stuzzica l’allegria. Vino ni dobro, če ne vzbuja veselja. Spiegazione: Il buon vino suscita allegria. Razlaga: Dobro vino v nas prebuja veselje. Oppure / Ali: Ogni vin fa alegria, se ’l se bevi in conpagnia. Ogni vino fa allegria se si beve in compagnia. Vsako vino spodbuja veselje, če ga pijemo v družbi. Spiegazione: In questo caso però non si guarda molto alla qualità del prodotto ma al modo di consumarlo. Ogni vino è buono se viene bevuto in piacevole compagnia. Razlaga: V tem primeru ne gre toliko za poudarek lastnosti vina, temveč za način, kako ga pijemo. Vsako vino je dobro, če ga uživamo v prijetni družbi. Vin batisà, xe omo sensa fià. Vino annacquato è come un uomo senza fiato. Vodeno vino je kot človek brez sape. Spiegazione: Non è buono il vino annacquato. Razlaga: Vodeno vino ni dobro. Bevi vin e lassa l’aqua pe’l molin. Bevi il vino e lascia l’acqua per il mulino. Pij vino in vodo pusti mlinu. Spiegazione: Simpatica lode al vino dovuta anche al fatto che in Istria l’acqua era sempre scarsa e quindi era meglio lasciarla al mulino per produrre la farina. Razlaga: Ta prisrčen slavospev vinu izhaja tudi iz dejstva, da je v Istri vedno primanjkovalo vode in je bilo bolje, če je bila namenjena mlinu, kjer se je mlela moka. Bote piena ciesa svoda. Botte piena, chiesa vuota. Poln sod, prazna cerkev. 338 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si riferisce al fatto che chi aveva la botte piena di buon vino dimenticava persino il dovere di andare in chiesa. Razlaga: Kdor je imel zvrhan sod vina, je celo pozabil iti v cerkev. El vin fa legrìa, l’aqua malinconia. Il vino fa allegria, l’acqua fa malinconia. Vino spodbuja veselje, voda otožnost. Spiegazione: Altro detto che decanta le qualità del vino rispetto all’acqua. Razlaga: Še en rek, ki poveličuje vino v primerjavi z vodo. Meio arichir l’oste che ’l spessier. Meglio arricchire l’oste che il farmacista. Bolje, da obogati oštir, kot pa lekarnar. Spiegazione: Modo di dire che conferma l’indole degli istriani, restii ad andare dal medico. Meglio bere il vino che recarsi in farmacia. Razlaga: Fraza potrjuje naravo Istranov, ki se radi izogibajo obiskom zdravnika. Raje pijejo vino, kot pa da bi zavili v lekarno. A la lingua el vin ghe da forsa, ale ganbe el ghe la ciol. Il vino dà forza alla lingua e la prende alle gambe. Vino da moč jeziku in jo odvzame nogam. Spiegazione: È un ammonimento nei confronti di chi alza troppo il gomito e beve qualche bicchiere di troppo. Razlaga: Gre za svarilo vsem, ki radi pregloboko pogledajo v kozarec. Ua marsolina no va in cantina. L’uva di marzo non va in cantina. Marčno grozdje ne gre v klet. Spiegazione: Con l’uva che matura nel mese di marzo non si può produrre vino. Si tratta di uva da tavola. Razlaga: Iz grozdja, ki dozori v marcu, ni mogoče narediti vina. Gre za namizno grozdje. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 339 Proverbi Istriani / Istrski pregovori L’ua rinfresca. L’uva rinfresca. Grozdje osveži. Spiegazione: L’uva era un lassativo da tenere in pregio. Si consigliava di mangiarla per rinfrescare il corpo. Razlaga: Grozdje je veljalo za cenjeno odvajalo. Njegovo uživanje so priporočali za osvežitev telesa. Prima che la roba la vanza, xe mejo che sciopi la panza. Prima che avanzi del cibo, è meglio riempire la pancia. Predno hrana ostaja, je bolje napolniti trebuh. Spiegazione: Una volta era considerato peccato buttare via il cibo e quindi si preferiva magari mangiare a crepapelle. Razlaga: Nekoč je veljalo, da je greh metati hrano stran in so se ljudje raje prenajedali. Povero quel che speta la cena dei altri. Povero quello che aspetta la cena degli altri. Ubogi, kdor čaka na večerjo drugih. Spiegazione: Non era consigliabile andare in visita ad amici e parenti senza prima aver mangiato. Razlaga: Ni bilo priporočljivo odhajati na obisk k prijateljem in sorodnikom, ne da bi se prej najedli. A tavola no se diventa veci. A tavola non si invecchia. Za mizo se nihče ne postara. Spiegazione: Espressione popolare secondo la quale le gioie della mensa inducono a non pensare al tempo che passa. Razlaga: Ljudski izrek pravi, da nas uživanje hrane odvrne od razmišljanja o tem, kako čas beži. Tavola svoda no fa alegria, tavola piena fa conpagnia. Tavola vuota non fa allegria, tavola piena fa compagnia. Prazna miza brez veselja, polna miza privabi družbo. 340 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Chi ha molto cibo da portare a tavola godrà nell’avere molti ospiti e a desinare in allegra compagnia. Razlaga: Kdor lahko postavi veliko hrane na mizo, bo imel veliko gostov in bo užival svoj obed v veseli družbi. Quando se ga piena la pansa, una presa de tabaco da sostansa. Quando si ha la pancia piena, una presa di tabacco dà sostanza. Ko imamo poln trebuh, nam da vdih tobaka moč. Spiegazione: Annusare tabacco un tempo era una cosa comune, specie dopo aver consumato un ottimo pranzo. Razlaga: Njuhati tobak je bilo včasih povsem običajno, še zlasti po odličnem kosilu. La fame xe el più bon consiglier. La fame è il miglior consigliere. Lakota je najboljši svetovalec. Spiegazione: Adattamento istriano contrario al proverbio italiano “La fame dà cattivi consigli”. In questo caso la fame incita a meditare e a trovare rimedi. Razlaga: Gre za obratno prilagoditev istrskega pregovora italijanskemu “Lakota daje slabe nasvete”. V tem primeru lakota spodbuja k razmisleku in iskanju rešitev. Bonora in becaria, tardi in pescaria. Di buonora in macelleria e più tardi in pescheria. Zgodaj v mesnico in kasneje v ribarnico. Spiegazione: Consiglio alle massaie di recarsi di buonora in macelleria per poter acquistare i migliori tagli della carne e a fine mattina in pescheria per acquistare il pesce a prezzi ridotti. Razlaga: Nasvet je namenjen gospodinjam in pravi, da se je v mesnico treba odpraviti zgodaj, če želimo najboljše kose mesa, v ribarnico pa pozno dopoldan, ko lahko kupimo ribe po znižani ceni. Quando che el corpo sta ben anche l’anima xe salda. Quando il corpo sta bene anche l’anima è salda. Ko se telo dobro počuti, je tudi duša trdna. Spiegazione: Adattamento del detto latino “Mens sana in corpore sano”. Era necessario essere in salute per affrontare la dura vita del contadino. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 341 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Gre za prilagoditev latinskemu reku “Zdrav duh v zdravem telesu”. Za spoprijemanje s trdim življenjem je moral biti kmet dobrega zdravja. La roba sensa sal no fa ne ben ne mal. Il cibo senza sale non fa né bene, né male. Hrana brez soli ne naredi dobro in tudi ne slabo. Spiegazione: Sentenza popolare secondo la quale occorreva una giusta dose di sale per condire una pietanza. Razlaga: Ljudska ugotovitev pravi, da je jed potrebno začiniti z ravno pravšnjo mero soli. Le fritole xe come le putele, più se ghe ne fa e più le xe bele. Le frittole sono come le fanciulle, più se ne fanno e più sono belle. Fritole (miške) so kot dekleta: več jih naredimo, lepše so. Spiegazione: Questo era un modo di dire usato in Istria e riferito alle successive nascite di figlie femmine. Razlaga: To je bil v Istri izrek za starše, katerim so se zaporedoma rojevale deklice. Oppure / Ali: Le fritole xe come le dòne, se no le xe tonde e un poco grasote, no le xe bone. Le frittole sono come le donne, se non sono rotonde e un poco cicciottelle, non sono buone. Fritole so kot ženske: če niso okrogle in malce debelčkane, niso dobre. Spiegazione: Paragone sull’aspetto esteriore tra la donna e la frittola. Razlaga: Gre za primerjavo med zunanjo podobo ženske in fritolo. Pesse coto e carne cruda. Pesce cotto e carne cruda. Kuhana riba in surovo meso. Spiegazione: Consiglio per le massaie. È più salutare cuocere meno la carne e cucinare per bene invece il pesce. Razlaga: Nasvet za gospodinje pravi, da je bolj zdravo, če meso manj kuhamo, ribe pa več. 342 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi che l’erba sa cusinar, sa ben magnar, sa ben gustar e sa risparmiar. Chi sa cucinare le verdure, sa mangiare bene, sa gustare e sa risparmiare. Kdor zna kuhati zelenjavo, zna dobro jesti, uživati ob hrani in obenem varčevati. Spiegazione: Mette in evidenza le virtù dei cibi vegetariani, di chi sa usare in cucina le erbe selvatiche di cui è ricca la natura. Razlaga: Pregovor poudarja vrline vegetarijanske hrane in tistega, ki zna uporabiti v kuhinji divje rastline, ki jih je v naravi v izobilju. Brodo de verdura, xe medizina che dura. Brodo di verdure è una medicina che dura. Zelenjavna juha je zdravilo, ki traja. Spiegazione: La minestrina di verdura veniva data alle persone ammalate in quanto leggera da digerire e piena di vitamine. Razlaga: Zelenjavno mineštrico so običajno dajali bolnikom, saj je lahko prebavljiva in polna vitaminov. Le minestre ben condide, fa cossate e pupole imbotide. Le minestre ben condite fanno cosce e polpacci imbottiti. Dobro zabeljene mineštre zapolnijo bedra in meča. Spiegazione: Un tempo, specie nelle famiglie contadine, era consigliabile mangiare cibi ben conditi per poter avere la forza di resistere ai duri lavori nei campi. Razlaga: Nekoč je bilo še zlasti v kmečkih družinah priporočljivo uživati dobro zabeljeno hrano, saj je dala moč za prenašanje težkih del na polju. Fogo de soco ruvina sostansa, fogo de frasche xe più che bastansa. Fuoco di ciocco rovina la sostanza, fuoco di frasca è più che abbastanza. Ogenj iz čoka uniči hranljivost, ogenj iz vej pa je več kot dovolj. Spiegazione: Modo di dire relativo al periodo dei focolari. Con i ciocchi c’era troppo calore e si rovinava il cibo. Con le frasche invece si poteva controllare il fuoco a piacimento e i cibi erano cotti a dovere. Razlaga: Fraza izhaja še iz časov, ko so kuhali na ognjiščih. Čoki so z izgorevanjem dajali preveč toplote in ob premočnem ognju priprava hrane ni potekala pravilno. Ob kurjenju z vejami pa je bilo možno ogenj nadzirati in hrana je bila pravilno skuhana. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 343 Proverbi Istriani / Istrski pregovori La coga no xe regina, se ’l porco no ’l ghe ingrassa la cusina. La cuoca non è una vera regina in cucina, se non ha la carne di maiale. Kuharica ni prava kraljica v kuhinji, če nima pri roki svinjskega mesa. Spiegazione: Tradizionale proverbio che decanta le virtù del maiale del quale non si butta via niente. Con la carne si cucinano ottimi piatti, mentre lo strutto viene adoperato per preparare minestre e condire altre pietanze. Razlaga: Tradicionalni pregovor opeva vrline prašiča, od katerega se ni zavgrlo niti najmanjšega koščka. Iz mesa so se pripravljale odlične jedi, z mastjo pa so se zabelile mineštre in ostala hrana. Massa oci, rovina el brodo. Troppi occhi rovinano il brodo. Preveč oči pokvari juho. Spiegazione: Gli occhi sono le macchie di grasso che appaiono alla superficie del brodo quando si usa troppo condimento. Razlaga: Oči so v tem primeru mastni madeži, ki plavajo na površju juhe, ko je preveč zabeljena. Becàssie, quaie e pernise, ghe vol bon pesto e fogo de senise. Beccacce, quaglie e pernici, ci vuole un buon pesto e fuoco di cenere calda. Za kljunače, prepelice in jerebice je potrebna dobra omaka in ogenj iz tople žerjavice. Spiegazione: Per arrostire la selvaggina alata, come beccacce, quaglie e pernici ci vuole un buon pesto (fatto con lardo e prezzemolo) e il calore della cenere calda del focolare. Razlaga: Če želimo dobro speči pernato divjad, kot so kljunači, prepelice in jerebice, je potrebna dobra omaka (iz špeha in peteršilja) ter toplota vroče žerjavice iz ognjišča. No ghe xe erba che varda in sù, che no gabi la sua virtù. Non c’è erba rivolta all’insù che non abbia la sua virtù. Vsaka trava, ki poganja, ima svoje dobre lastnosti. Spiegazione: Riferito alle verdure ma anche alle piante selvatiche. Ognuna ha un pregio e virtù diverse per uso e impiego. Razlaga: Rek se nanaša na zelenjavo in dive rastline. Vsaka ima svoje prednosti in lastnosti, ki so za nekaj koristne. 344 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Se sai tenpo ti vol canpar, sai salvia ti ga de magnar. Se sai tempo vuoi campare, molta salvia devi mangiare. Če želiš kupiti veliko časa, moraš jesti veliko žajblja. Spiegazione: Decanta le qualità medicamentose della salvia che trova impiego in diverse preparazioni dei piatti. Razlaga: Rek opeva zdravilne lastnosti žajblja, ki ga uporabljamo pri pripravi različnih jedi. Erba no fa graso. Le verdure non fanno ingrassare. Zelenjava ne redi. Spiegazione: Consiglio a chi vuol mantenere una certa linea snella. Invito a mangiare le verdure che non fanno ingrassare. Razlaga: Nasvet je namenjen vsem, ki želijo ohraniti vitko postavo. Gre za povabilo k uživanju zelenjave, saj ta ne redi. La salata la neta i budei. L’insalata pulisce le intestina. Solata čisti črevesje. Spiegazione: Un tempo si pensava che l’insalata facesse bene alla salute per ripulire le intestina. Razlaga: Nekoč je veljalo, da je solata koristna za zdravje, ker čisti črevesje. La salata xe più bona e più bela con un fil de pinpinela. L’insalata è più buona e più bella con un’aggiunta di pimpinella. Solata je boljša in lepša, če ji dodamo malo strašnice. Spiegazione: La pianta della “pinpinela” (sanguisorba) era consigliata per migliorare le insalate e adornare il piatto. Razlaga: Rastlino strašnico so priporočali za izboljšanje solat in okrasitev krožnika. Chi la salata la vol gustar, co la man la devi lavar. Chi vuole gustare l’insalata, deve lavarla con le mani. Kdor želi uživati v solati, jo mora oprati z rokami. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 345 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Lavare l’insalata prima di mangiarla per asportare la terra, ma anche resti di concime (di solito letame stallatico) rimasti tra le foglie. Razlaga: Oprati solato pred obrokom je priporočljivo, da z nje odstranimo zemljo in ostanke gnojila (običajno hlevskega gnoja), ki so ostali med listi. Radicio de primo taio, negà ne l’oio con pevere e aio. Radicchio di primo taglio, annegato nell’olio con pepe e aglio. Radič prve žetve, potopljen v olju s poprom in česnom. Spiegazione: Il radicchietto appena spuntato veniva mangiato condito con molto olio d’oliva, un pizzico di pepe e uno spicchio d’aglio. Razlaga: Mladi radič, ki je komaj pokukal iz zemlje, so običajno uživali z obilo oljčnega olja, z malo popra in s strokom česna. Savia, absinsio e ruda, ogni mal distuda. Salvia, assenzio e ruta, spegne ogni malanno. Žajbelj, pelin in rutica pogasijo vsako bolezen. Spiegazione: La salvia era molto considerata dai contadini, ma anche l’assenzio e la ruta. Sono tre piante medicinali con le quali si usavano fare delle medicine per calmare ogni malanno. Razlaga: Kmetje so zelo cenili žajbelj, a tudi pelin in vinsko rutico. Gre za tri zdravilna zelišča, iz katerih so pripravljali zdravila za ublažitev vsake bolezni. Salvia te salva. Salvia ti salva. Žajbelj te reši. Spiegazione: Bisticcio di parole per sottolineare le virtù medicamentose della pianta della salvia, molto usata in cucina e anche nella medicina popolare. Razlaga: Besedna igra poudarja zdravilne učinke žajblja, ki je bil pogosto v rabi v kuhinji, a tudi v ljudskem zdravilstvu. Foie de mazorana e osmarin, le fa tocio e rosto fin. Foglie di maggiorana e di rosmarino fanno buoni i sughi e gli arrosti. Listi majarona in rožmarina izboljšajo omake in pečenke. Spiegazione: Magnificazione delle spezie usate in cucina. In questo caso vengono decantate le virtù della maggiorana e del rosmarino sempre presenti negli orti istriani. 346 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Rek poveličuje začimbe, ki jih uporabljamo v kuhinji. V tem primeru opeva lastnosti majarona in rožmarina, ki sta vedno prisotna v istrskih vrtovih. El fasòl xe el rè de la cusina, la patata xe la sua regina. Il fagiolo è il re della cucina e la patata la sua regina. Fižol je kralj v kuhinji, krompir pa njegova kraljica. Spiegazione: Nelle famiglie contadine il fagiolo era considerato il re della cucina in quanto veniva usato in mille modi. La patata era la regina perché trovava diversi modi di impiego. Razlaga: V kmečkih družinah je fižol veljal za kralja kuhinje, saj so ga pripravljali na nešteto načinov. Krompir pa je veljal za kraljico, saj so ga prav tako uživali v različnih oblikah. Coi bisi in tecia, gnanca la mare de San Piero no resta vecia. Con i piselli in tegame neanche la madre di San Pietro rimane vecchia. Z grahom v ponvi še mati svetega Petra ne ostane stara. Spiegazione: Questa massima popolare si interpreta nel senso che tale bontà di cibo fa ringiovanire. Razlaga: Ljudski izrek lahko razumemo kot sporočilo, da gre za tako dobro jed, ki pomlajuje. Sivola cruda massa el mal de stomigo. Cipolla cruda fa passare il mal di stomaco. Surova čebula odžene bolečine v želodcu. Spiegazione: Nella medicina popolare si usava mangiare cipolla cruda per curare il mal di stomaco. Razlaga: V ljudskem zdravilstvu je bilo v navadi, da se je za zdravljenje bolečin v želodcu uživala surova čebula. A l’Ave Maria, i caramai se pìa. Per l’Ave Maria si pescano i calamari. Kalamare se lovi ob zdravamariji. Spiegazione: Secondo i pescatori capodistriani il periodo migliore della giornata per pescare i calamari è dopo l’Ave Maria. Razlaga: Po mnenju koprskih ribičev je najboljši del dneva za lovljenje lignjev po zvonenju Ave Marije. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 347 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Boba e dona, ogni stagion xe bona. Minestrone e donna, ogni stagione è buona. Za mineštro in žensko je dober vsak letni čas. Spiegazione: Simpatica metafora dei capodistriani. Per mangiare il minestrone e andare a donne, ogni stagione è quella giusta. Razlaga: Prisrčna prispodoba Koprčanov pravi, da je za uživanje mineštre in lovljenje žensk primeren vsak letni čas. El sgombro de paludo, no ’l xe bon ne coto ne crudo. Lo sgombro di palude non è buono né cotto né crudo. Skuša iz močvirja ni dobra ne skuhana ne surova. Spiegazione: Consiglio dei pescatori capodistriani. Lo sgombro migliore è quello pescato in mare aperto. Razlaga: Nasvet koprskih ribičev: najboljša skuša je tista, ki jo ulovimo na odprtem morju. Le sardele; co’ le vien frite, co le va, roste. Le sardelle; quando arrivano sono buone fritte, quando se ne vanno sono migliori arroste. Sardele: ko pridejo, so dobre ocvrte, ko odhajajo, so boljše pražene. Spiegazione: All’inizio della stagione le sardelle fresche sono migliori fritte mentre alla fine della stagione sono più gustose se arrostite. Razlaga: Ob začetku sezone so sveže sardele najboljše ocvrte, ob koncu sezone pa pražene. Sardele co le vien, menole co le va. Sardelle quando arrivano e menole quando se ne vanno. Sardele ob prihodu in girice ob odhodu. Spiegazione: Modo di dire per definire il periodo migliore della stagione per gustare le sardelle e le menole. Razlaga: Rek določa najboljše obdobje za uživanje sardel in giric. Nel zievolo el boton xe ’l meio bocon. Il bottone (le interiora) del cefalo è il boccone migliore. Pri ciplju je najboljši grižljaj drobovina. 348 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Consiglio culinario. Tra i pescatori era considerato un piatto prelibato quello con le interiora del cefalo. Razlaga: Gre za kulinarični nasvet, ki se opira na mnenje ribičev, da je drobovina cipljev izvrstna jed. Oppure / Ali: Testa de orada, coda de branzin; el meio bocon del sievolo xe el boton. Testa di orata e coda di branzino parimenti al bottone del cefalo erano i bocconi più prelibati. Glava orade in brancinov rep sta bila ob drobovju brancina najokusnejši jedi. Spiegazione: Simile al proverbio precedentre con l’aggiunta delle orate e dei branzini per indicare i bocconi migliori. Razlaga: Pregovor je podoben predhodnemu in omenja najboljše grižljaje, tokrat pri oradi in brancinu. Oppure ancora / Ali tudi: Testa de orada e coda de barbon, chi no le magna xe un gran mincion. Testa di orata e coda di triglia, chi non la mangia è un babbeo. Glava orade in rep trilje, kdor ju ne je, je bedak. Spiegazione: Secondo la tradizione culinaria degli istriani chi non apprezza la testa dell’orata e la coda delle triglie non è un buongustaio. Razlaga: Po istrskem kuharskem izročilu ni sladokusec, kdor ne ceni glave orade in repa trilje. Barbon e capon, no i perdi stagion. Triglia e cappone, non perdono la stagione. Trilja in škarpena nimata slabe sezone. Spiegazione: Non tutti i pesci sono considerati buoni durante tutto l’anno. In questo caso si sottolinea invece che la triglia e il cappone sono buoni in tutte le stagioni. Razlaga: Za določene ribe je veljalo, da niso dobre skozi vse leto. Pregovor pa pravi, da triljo in škarpeno lahko uživamo ves čas. Trie e barboni, xe i re dei boconi. Triglie e barboni sono i re dei bocconi. Trilje in bradači so najboljši izmed vseh grižljajev. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 349 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Altro modo di dire per mettere in evidenza l’ottima qualità di questi due tipi di pesci. Razlaga: Še en izrek, ki poudarja odlično kakovost omenjenih vrst rib. La testa de barbon, xe un bon bocon. La testa del barbone è un buon boccone. Glava bradača je dober grižljaj. Spiegazione: Consiglio culinario della gente piranese secondo il quale la testa di questo tipo di pesce è un ottimo boccone. Razlaga: Kuharski nasvet prebivalcev Pirana pravi, da je glava omenjene ribe izvrstna jed. La morte del pese xe ’l rosto. La morte del pesce è arrosto. Smrt ribe je pečenje. Spiegazione: Questo consiglio è riferito soprattutto al pesce bianco e preferibilmente di grandi dimensioni. Razlaga: Nasvet se nanaša zlasti na belo ribo, po možnosti večjih dimenzij. Chi pessi vol magnar, le braghesse se deve bagnar. Chi pesci vuole mangiare, si deve bagnare i pantaloni. Kdor želi jesti ribe, si mora zmočiti hlače. Spiegazione: Modo di dire piranese per indicare che non bisogna fare molta attenzione a non sporcarsi se si vuole avere una buona pescata. Razlaga: Izrek Pirančanov pravi, da če želimo dober ulov, ne smemo biti preveč pozorni na to, ali se bomo pri tem umazali. Sul pesse in barca ti pol contà, ma no su quel che nuda in mar. Puoi contare sul pesce in barca e non su quello che nuota in mare. Lahko računaš na ribo na barki, ne pa na ribo, ki plava v morju. Spiegazione: Massima popolare in voga tra i pescatori secondo la quale puoi fare affidamento soltanto sul pesce pescato e tirato in barca. Razlaga: Med ribiči zelo razširjen rek pravi, da se lahko zaneseš le na tisto ribo, ki si jo ujel in že potegnil na barko. 350 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi che vol sentì ’l gusto de le sardele, che ’l ghe magna la testa e ’l ghe ciucia le budele. Chi vuole sentire il gusto delle sardelle deve mangiare la testa e succhiare le budella. Kdor želi čutiti okus sardel, mora jesti njihovo glavo in posesati njihovo drobovje. Spiegazione: Consiglio culinario dei pescatori piranesi per gustare le sardelle fresche, appena pescate. Razlaga: Kuharski nasvet piranskih ribičev o tem, kako uživati sveže, pravkar ulovljene sardele. Ostrighe e granzi, nei mesi con la ere. Ostriche e granchi, nei mesi con la erre. Ostrige in rake (uživajmo) le v mesecih, ki vsebujejo črko r. Spiegazione: Massima popolare in uso ancora oggi. Indica il periodo migliore per mangiare i crostacei. Razlaga: Ljudski izrek je v rabi še danes in nakazuje najboljši čas, kdaj uživati školjke in rake. La morte del dental xe su la gradela. La morte del dentice è sulla griglia. Smrt zobatca je na žaru. Spiegazione: Invita a cucinare il dentice alla griglia, metodo che esalta il gusto della carne di pesce anche di altri tipi. Razlaga: Rek spodbuja, naj zobatca pripravljamo na žaru, saj je tako najbolj poudarjen okus njegovega mesa. Slednje velja tudi za ostale vrste rib. El pese deve nudar tre volte, la prima in acqua, la seconda ne l’oio e la terza nel vin. Il pesce deve nuotare tre volte, la prima nel mare, la seconda nell’olio e la terza nel vino. Riba mora trikrat plavati: prvič v morju, drugič v olju in tretjič v vinu. Spiegazione: Ricetta per cucinare il pesce. Prima deve nuotare nell’acqua, quindi fritto nell’olio e infine accompagnato da un buon bicchiere di vino. Razlaga: Recept se nanaša na pripravo ribe. Najprej naj bi plavala v morju, zatem cvrta v olju, naposled v dobrem kozarcu belega vina. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 351 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Per magnà un bon molo ghe vol cinque “f ”: fame, frito, fresco, fogo e farina. Per mangiare un buon merlano ci vogliono le cinque effe: fame, fritto, fresco, fuoco e farina. Za uživanje dobrega mola je potrebnih pet “f ”-jev: glad, cvrtje, svežina, ogenj in moka. Spiegazione: Indica che per mangiare il merlano, essendo di carne delicata, bisogna osservare la regola delle cinque effe. Razlaga: Če želimo uživati mola, ki ga odlikuje nežno meso, je potrebno upoštevati pravilo petih f-jev (“f ” se v tem primeru nanaša na začetnice petih besed v istrskem narečju, opomba prev.). Quando che el pesse sta zito el xe frito. Quando il pesce sta zitto significa che è fritto. Ko riba utihne, je pečena. Spiegazione: Quando il pesce non scoppietta più nell’olio, significa che è pronto per essere portato a tavola. Razlaga: Ko riba v vročem olju ne cvrči več, je pečena in jo lahko postrežemo. Co ’l pesse fa bianco l’ocio, xe bon segno che ’l xe coto. Quando l’occhio del pesce diventa bianco è segno che è cotto. Ko ribje oko postane belo, je riba skuhana. Spiegazione: Consiglio di cucina per la preparazione del pesce. Quando l’occhio diventa bianco è segno che è pronto. Razlaga: Kuharski nasvet se nanaša na pripravo ribe in pravi, da ko ribje oko postane belo, je riba kuhana. Sèleno co’ le sfoie, xe la gioia dele gioie. Sedano con le sogliole è la gioia delle gioie. Zelena z morskim listom je veselje nad veselji. Spiegazione: Altra ricetta popolare. Sogliole accompagnate con il sedano era un piatto prelibato. Razlaga: Še en ljudski recept, ki pravi, da so morski listi z zeleno veljali za okusno jed. 352 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Orada e bransin, boconi de morbìn. Orata e branzino sono bocconi da allegria. Orada in brancin sta grižljaja, ki prikličeta veselje. Spiegazione: Si diceva così in quanto sia le orate che i branzini esigevano un buon bicchiere di vino bianco. Razlaga: To je veljalo še zlasti zato, ker so tako orade kot brancini zahtevali kozarec dobrega belega vina. Carne minuda e pesse grando. Carne minuta e pesce grosso. Meso v majhnih koščkih, riba v velikih. Spiegazione: La carne deve essere cucinata a piccoli pezzi mentre il pesce migliore è quello di dimensioni più grandi. Razlaga: Meso je potrebno pripravljati v majhnih koščkih, najboljše ribe pa so večjih dimenzij. Co ’l cavreto e co l’agnel, no se devi usar cortel. Con il capretto e con l’agnello non si usa il coltello. S kozličkom in jančkom ne uporabljamo noža. Spiegazione: Il consiglio questa volta è quello di mangiare il capretto e l’agnello con le mani, per gustarlo meglio, quindi non usare le posate. Razlaga: Rek svetuje, naj kozlička in jančka jemo z rokami, brez pribora, saj bomo tako kar najbolje uživali ob omenjeni hrani. Carne de galo, carne de cavalo. Carne di gallo, carne di cavallo. Petelinje meso, konjsko meso. Spiegazione: Indica che tutti e due i tipi di carne sono assai duri da masticare e quindi è consigliabile cucinarli per più tempo. Razlaga: Rek pravi, da obe vrsti mesa težko žvečimo in ju je priporočljivo dlje časa kuhati. Porco de un mese, oca de tre, boconi de papi e de rè. Maialino di un mese, oca di tre sono bocconi di papi e di re. Mesec dni star pujsek in tri mesece stara gos sta grižljaja za papeže in kralje. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 353 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire che indica il periodo migliore per mangiare il maialino da latte e l’oca. Razlaga: Rek določa najboljši čas za uživanje odojka in gosi. Carne sensa oso, no fa brodo groso. Carne senza l’osso non fa un buon brodo. Meso brez kosti ne naredi dobre juhe. Spiegazione: Altro consiglio delle massaie istriane. Con la sola carne, senza un pezzetto di osso, il brodo non viene sostanzioso. Razlaga: Še en nasvet istrskih gospodinj. Rek pravi, da juha s samim mesom, brez kosti, ni dovolj izdatna. Le brisiòle col fenocio, chi no le vol xe un bel batocio. Chi non apprezza le braciole con il finocchio è uno stupido. Kdor ne ceni bržol s koromačem, je neumen. Spiegazione: Le braciole sono accompagnate meglio con il finocchio, che con altri tipi di verdura fresca. Razlaga: Najboljša prikuha k bržolam je koromač, ki je boljši od ostalih vrst sveže zelenjave. El vedel xe bon de magnar per San Micel. Il vitello è buono da mangiare per San Michele (29 settembre). Tele je okusno na svetega Mihaela (29. septembra). Spiegazione: Nei proverbi trovava posto anche il consiglio per la macellazione degli animali. Questo indica il periodo migliore per macellare il vitello. Razlaga: V pregovorih so našli svoje mesto tudi nasveti glede primernega obdobja za zakol živali. Pregovor priporoča najbolj primerno obdobje za zakol telet. La coradela vol pomidoro, òio, parsemolo e aieto: chi la magna per sena, sogna i angioli in tel leto. La coratella esige pomodoro, olio d’oliva, prezzemolo e aglio: chi la mangia per cena sogna gli angeli nel letto. Drobovina zahteva paradižnik, oljčno olje, peteršilj in česen: kdor jo uživa zvečer, sanja angelčke. Spiegazione: Del maiale non si buttava via niente. Questo detto è un consiglio per cucinare nel migliore dei modi la coratella. 354 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Po zakolu prašiča se ni zavrglo niti najmanjšega koščka mesa. Rek ponuja nasvet, kako najbolje pripraviti drobovino. Servel fa servel. Cervello fa cervello. Možgani delajo možgane. Spiegazione: Secondo i nostri vecchi, mangiare cervello contribuirebbe a far crescere il cervello. Era un modo di costringere i bambini a mangiare il cervello anche se non aveva un gusto troppo buono. Razlaga: Po prepričanju naših prednikov naj bi uživanje možganov pripomoglo k rasti možganov. Takšna razlaga je bila tudi način, da so možgane, ki sicer niso imeli preveč dobrega okusa, jedli tudi otroci. Le tripe xe un magnar risercà, bon per el san e bon per el malà. Le trippe sono un piatto prelibato, buono sia per gli ammalati sia per le persone sane. Vampi so slastna jed, ki je dobra tako za bolne kot za zdrave. Spiegazione: Le trippe erano considerate un mangiare buono sia per le persone ammalate sia per quelle sane, naturalmente preparate in maniera diversa. Razlaga: Vampi so veljali za dobro jed tako za bolnike kot zdrave ljudi, seveda pripravljeni na različne načine. El figà trova la so morte ne l’oio e ne la zivola. Il fegato trova la sua morte nell’olio e nella cipolla. Jetra najdejo svojo smrt v olju in čebuli. Spiegazione: Il modo migliore per cucinare il fegato era fritto nell’olio con un cospicuo soffritto di cipolla. Razlaga: Najboljši način za pripravo jeter je bil, da jih ocvreš na olju, na katerem predhodno prepražiš obilo čebule. La minestra xe la biava del cristian. La minestra è l’avena del cristiano. Mineštra je kristjanov oves. Spiegazione: Modo di dire per decantare la qualità della minestra che per l’uomo era un toccasana come la biava per i cavalli. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 355 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Fraza opeva lastnosti mineštre, ki je bila za človeka čudežno zdravilo, tako kot oves za konja. Oppure / Ali: I risi xe la biava del cristian. Il riso è la biava del cristiano. Riž je kristjanov oves. Spiegazione: Un tempo il riso era molto raro e caro tanto che veniva usato in pochissime occasioni, oppure per cucinare pietanze leggere per le persone ammalate. Razlaga: V preteklosti je bil riž zelo redek in drag in so ga redko uporabljali. Včasih so iz njega pripravljali lahke jedi za bolnike. Un giorno risi e bisi, e st’altro bisi e risi. Un giorno risi e piselli e l’altro piselli e risi. En dan riž in grah, drugi dan grah in riž. Spiegazione: Modo di dire per indicare che non ci si stancava mai di mangiare minestra di risi e piselli perché molto leggera ma sostanziosa. Razlaga: Izrek pravi, da se minešte z rižem in grahom nikoli ne naveličamo, saj je lahka in obenem hranljiva. Nè manzo nè capon no perde mai stagion. Il manzo e il cappone non perdono mai la stagione. Za govedo in kopuna je vsak letni čas pravi. Spiegazione: Secondo l’usanza istriana ogni stagione è buona per mangiare carne di manzo e di cappone. Razlaga: Po istrskem izročilu lahko goveje in kopunje meso uživamo ob vsakem letnem času. Cusina sensa sal, credensa sensa pan, cantina sensa vin, i xe un gran bruto destin. Cucina senza sale, dispensa senza pane e cantina senza vino, sono un brutto destino. Kuhinja brez soli, shramba brez kruha in klet brez vina napovedujejo slabo usodo. 356 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: È un brutto destino per l’economia familiare non avere sale in cucina, pane nella dispensa e vino in cantina. Razlaga: Slabo se obeta gospodinjstvu, kjer v kuhinji ni soli, v shrambi ni kruha in v kleti ni vina. La sopa ga sete virtù: la fa alti e grassi, bianchi e rossi, la fa digerì, la calma la bile, la fa ben dormì. La zuppetta ha sette virtù: fa diventare alti e grossi, bianchi e rossi, fa digerire, calma la bile e fa ben dormire. (Istrska) supa ima sedem vrlin: z njo postanemo visoki in debeli, beli in rdeči, pomaga nam dobro prebaviti, pomiri žolč in zagotavlja dober spanec. Spiegazione: Ottima ricetta istriana. Ancora oggi la zuppetta con il vino rosso è molto usata e considerata. Razlaga: Gre za odličen istrski recept: še danes je istrska supa z rdečim vinom zelo priljubljena in cenjena. Orzo e fasoi, minestra de poveri fioi. Orzo e fagioli, minestra per poveri figlioli. Ječmen in fižol, hrana za uboge otroke. Spiegazione: Una minestra semplice con prodotti che non mancavano mai neppure nelle case delle persone più povere. Razlaga: Gre za preprosto mineštro s sestavinami, ki niso primanjkovale niti v najrevnejših domovih. Cavoli sensa pevere, xe Carneval sensa maschere. Cavoli non pepati sono come il carnevale senza maschere. Cvetača brez popra je kot pust brez mask. Spiegazione: I cavoli conditi senza un pizzico di pepe sono incompleti, come un carnevale senza le maschere. Razlaga: Cvetača, ki ji ne dodamo ščepec popra, je pusta. Radicio de primo taio, nega ne l’oio con pevere e aio. Radicchio di primo taglio, annega nell’olio con pepe e aglio. Mladi radič utopi v olju s poprom in česnom. Spiegazione: Consiglio per le massaie. Il radicchio di primo taglio, ovvero, quello a foglie ancora piccoline, deve essere condito abbondantemente. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 357 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Razlaga: Nasvet gospodinjam pravi, da je potrebno mladi radič, ki ima še majhne liste, obilno zabeliti in začiniti. Più erba che se magna, più bestie se diventa. Più verdure si mangiano e più bestie si diventa. Več zelenjave poješ, večja žival postaneš. Spiegazione: Un modo di dire per prendere in giro le persone che preferivano pranzi accompagnati da tanta verdura. Razlaga: Rek se roga ljudem, ki ob obrokih radi uživajo veliko zelenjave. Al bon vin no ghe ocori frasco. Al buon vino non serve il frasco. Dobro vino ne potrebuje izobešene veje. Spiegazione: Il frasco si metteva sopra le porte delle cantine per attirare i compratori, ma chi era conosciuto per il suo ottimo vino, non aveva bisogno di esporre il frasco. Razlaga: Za pritegnitev kupcev je bilo v navadi, da se je nad vrata kleti zataknilo vejo. Kdor je slovel po dobrem vinu, pa takšnega znaka ni potreboval. Chi vol vin san, curi la bote. Chi vuole avere vino buono deve curare la botte. Kdor želi imeti dobro vino, mora negovati sode. Spiegazione: Era importantissimo, in cantina, avere le botti curate bene per poter avere del buon vino. Razlaga: V kleti je bilo izjemnega pomena imeti lepo vzdrževane sode, saj je bil to pogoj za dobro vino. Aqua fa mal, vin fa cantar. Acqua fa male, vino fa cantare. Voda nam škodi, z vinom pa pojemo. Spiegazione: Detto capodistriano per indicare che è meglio bere un bicchiere di vino buono che uno di acqua. Razlaga: Koprski rek pravi, da je bolje spiti kozarec dobrega vina kot kozarec vode. 358 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Chi che leva massa el goto, presto fa capoto. Chi alza troppo il bicchiere, muore presto. Kdor pregloboko pogleda v kozarec, ta hitro umre. Spiegazione: Consiglio popolare. Bisogna moderarsi nel bere altrimenti si va incontro alla morte. Razlaga: Ljudski nasvet poziva k zmernosti pri pitju, sicer gremo naproti smrti. Aqua ale barche e vin ai omeni. Acqua alle barche, vino agli uomini. Vodo barkam, vino moškim. Spiegazione: Le barche dovevano venir bagnate con l’acqua acciocché le doghe di legno si fissassero bene chiudendo tutte le falle, mentre agli uomini veniva dato il vino. Razlaga: Barke je bilo treba močiti z vodo, da bi se lesene doge dobro pritrdile in bi zapolnile odprtine, moškim pa se je postreglo z vinom. Pirole de galina, siropo de cantina, manda al diavolo medigo e medisina. Uova di gallina e vino mandano al diavolo medico e medicina. Kokošje jajce in vino pošljeta k vragu zdravnika in medicino. Spiegazione: Secondo le credenze un uovo crudo al mattino e un buon bicchiere di vino ai pasti, evitava di dover ricorrere al medico e alle medicine. Razlaga: Po ljudskem prepričanju naj bi surovo jajce na tešče in kozarec dobrega vina ob obrokih preprečila obisk zdravnika in zatekanje k medicini. Dolse come l’amor, nero come l’inferno. Dolce come l’amore, nero come l’inferno. Sladka kot ljubezen, črna kot pekel. Spiegazione: È un detto che riguarda il caffè che doveva essere dolce e nero, quindi senza aggiunta di latte o panna, come si fa oggi. Razlaga: Rek se nanaša na kavo, ki je morala biti sladka in črna, brez mleka ali smetane, kot je danes v navadi. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 359 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Formaio a marenda xe oro, a pranso xe argento, a sena xe piombo. Il formaggio mangiato a merenda è come l’oro, a pranzo come l’argento e a cena come il piombo. Sir, ki ga zaužijemo za malico, je kot zlato, za kosilo kot srebro, za večerjo pa kot svinec. Spiegazione: Detto coniato per consigliare e mettere in guardia dalla digeribilità del formaggio. Razlaga: Rek opozarja na težko prebavljivost sira. Meti aqua, meti sucaro, meti farina, faremo busolai fin doman de matina. Metti acqua con zucchero e farina e faremo i buccellati fino a domani mattina. Zmešaj vodo s skladkorjem in moko, pa bomo pekli kolačke do jutra. Spiegazione: Una ricetta dei tipici biscotti con il buco, che si usavano preparare per nozze e battesimo, tramandata a mo’ di proverbio. Razlaga: Recept, ki se je prenašal v obliki pregovora, se nanaša na tipične piškote z luknjo, ki so jih pripravljali ob porokah in krstih. O beato busolà, bel anel insucarà, che se a cresima i lo ciama, i novisi se lo brama. O beato buccellato, bell’anello inzuccherato, se alla cresima lo chiamano, a nozze lo bramano. Blažen bodi, o kolaček, lep sladkorni prstanček; če na birmi po njem kličejo, si ga na poroki zaželijo. Spiegazione: Era un dolce tipico che veniva preparato sia per la cresima sia per le nozze. In questo caso il proverbio è stato coniato come una canzoncina. Razlaga: Šlo je za tipične piškote, ki so jih pripravljali ob birmah in porokah. V tem primeru se pregovor predstavlja v obliki rimarije. Ua, fighi, perseghi e meloni, xe i quatro fruti più boni. Uva, fichi, pesche e meloni sono i quattro frutti più buoni. Grozdje, fige, breskve in melone so štirje najboljši sadeži. Spiegazione: Sono i principali frutti coltivati nelle campagne istriane, naturale quindi l’apprezzamento. Razlaga: Gre za štiri glavne sadeže istrskega podeželja, zato je pohvala povsem na mestu. 360 Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Sarese e pan, xe magnar de sovran. Ciliegie e pane è un mangiare da sovrano. Češnje in kruh, kraljeva hrana. Spiegazione: Spesso i contadini si recavano al lavoro nei campi solamente con il pane che associavano alla frutta che trovavano nei campi a seconda della stagione. Razlaga: Kmetje so se pogosto odpravljali na polje le s kosom kruha. Tega so zaužili skupaj s sadjem, ki so ga našli na polju glede na letni čas. Persighi, peri e pomi, metili in tola con vini boni. Pesche, pere e mele, mettile in tavola con buoni vini. Breskve, hruške in jabolka, daj jih na mizo z dobrimi vini. Spiegazione: La buona frutta chiama un buon bicchiere di vino. Era il consiglio dato alle massaie. Razlaga: Dobro sadje kar kliče, da ga poplaknemo s kozarcem dobrega vina. Nasvet je bil namenjen gospodinjam. Ti la struchi su la recia, se la crica e se la sona, la xe rosa e la xe bona. Fai pressione vicino all’orecchio, se scricchiola e suona, allora è rossa ed è buona. Pritisni jo ob ušesu: če škripa in igra, potem je rdeča in dobra. Spiegazione: Proverbio in uso ancora oggi, riferito all’anguria e al modo di identificare il suo grado di maturazione. Razlaga: Pregovor se nanaša na lubenico in je v rabi še danes. Gre za način, kako ugotovimo stopnjo njene zrelosti. Proverbi relativi alle tradizioni gastronomiche / Pregovori o običajih priprave in uživanja jedi 361 PROVERBI SULLE SUPERSTIZIONI La gente istriana era molto superstiziosa e spesso ricorreva a scongiuri e altri metodi per liberarsi dalla sfortuna, dal malocchio o da altre situazioni negative. A volte venivano consultate anche le chiromanti o fattucchiere che leggevano i segni, le carte o la mano. Generalmente anche i sogni venivano interpretati in quanto si credeva che i sogni si avverassero. PREGOVORI O VRAŽEVERJU Istrani so bili zelo vraževerni. Da bi ubežali nesrečam, urokom in ostalim nevšečnostim, so se pogosto zaklinjali in ubirali podobne metode. Včasih so se posvetovali tudi z vedeževalkam, ki so napovedovale prihodnost iz simbolov, kart ali dlani. Posebna pozornost je bila namenjena tudi tolmačenju sanj, saj je veljalo prepričanje, da se uresničijo. Per San Urban no se fa pan. Per Sant’Urbano non si cuoce il pane. Na svetega Urbana ne pečemo kruha. Spiegazione: Nella superstizione istriana non era consigliabile cuocere il pane il giorno di Sant’Urbano. Razlaga: Na podlagi istrske vraže na dan svetega Urbana ni priporočljivo peči kruha. Sognarse de cavei, porta intrighi. Sognare capelli, porta intrighi. Sanje o laseh prinašajo zaplete. Spiegazione: Modo di dire che interpreta i sogni. In questo caso sognare dei capelli annunciava la possibilità di problemi e intrighi. Razlaga: Izrek razlaga sanje in pravi, da če sanjamo o laseh, bomo morda imeli težave ali se bomo znašli v zapletenem položaju. Co spiza al naso spetite: bezi, pugni, basi o letera che piasi. Quando prude il naso aspettati: bezzi, pugni, baci o lettera che piace. Ko te zasrbi nos, pričakuj denar, pretep, poljub ali všečno pismo. Proverbi sulle superstizioni / Pregovori o vraževerju 363 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Si pensava che il prurito del naso anticipasse l’arrivo di una delle situazioni sopra indicate. Razlaga: Razširjena je bila miselnost, da naj bi srbeči nos napovedoval eno od zgoraj navedeni situacij. Dio ne vardi de la tose, dei cavei e barbe rose, dei vermi del fenocio e de chi ga un solo ocio. Dio ci guardi dalla tosse, da capelli e barbe rosse, dai vermi del finocchio e da chi ha un solo occhio. Bog nas varji pred kašljem, pred rdečimi lasmi in bradami, pred črvi v koromaču in pred tistim, ki ima samo eno oko. Spiegazione: Sono scongiuri contro cose e persone che potrebbero portar male, ma prima l’invocazione contro un male pericoloso, la tosse. Razlaga: Gre za priprošnjo Bogu, naj nas obvaruje pred stvarmi in osebami, ki bi lahko prinesle nesrečo, še zlasti pa pred nevarnim kašljem. Sognarse de ua bianca porta lagrime, sognarse de ua nera porta soldi. Sognare uva bianca porta lacrime, sognare uva nera porta soldi. Sanjati belo grozdje prinaša solze, sanjati rdeče pa prinaša denar. Spiegazione: Altra credenza istriana secondo la quale era meglio sognare l’uva nera in quanto portatrice di guadagni. Razlaga: Še ena istrska vraža, po kateri naj bi bilo bolje sanjati o rdečem grozdju, saj prinaša zaslužek. Tocarghe la goba a un gobo, porta fortuna. Toccare la gobba a un gobbo porta fortuna. Dotakniti se grbe grbavca prinaša srečo. Spiegazione: Ancora oggi, soprattutto nei piccoli paesi, le persone superstiziose cercano di toccare una persona gobba per essere sicuri di aver fortuna. Razlaga: Zlasti v manjših krajih je še danes v navadi, da se vraževerni ljudje radi dotikajo grbavcev, češ da jim bo to zagotovilo srečo. De un segnà de Dio, sento pasi indrio. Di una persona segnata da Dio cento passi indietro. Od človeka, ki ga je označil Bog, stopi sto korakov stran. 364 Proverbi sulle superstizioni / Pregovori o vraževerju Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: I segnati di Dio erano considerati coloro che erano nati con qualche malformazione (gobbo, sciancato, zoppo). Razlaga: Za od Boga označene so veljali tisti, ki so se rodili s kakšno telesno hibo (grbo, kruljavostjo ali so šepali). Xe inutile sonar le canpane co la tempesta ga batù. Inutile suonare le campane quando la tempesta è passata. Ne zaleže zvoniti, ko je nevihta že mimo. Spiegazione: Un tempo era usanza suonare le campane anche per annunciare situazioni climatiche avverse come per tener lontano “el nuvolo”. Razlaga: Nekoč je bilo v navadi zvoniti s cerkvenimi zvonovi, da bi opozorili na naugodne vremenske razmere in da bi odgnali oblake. Beato quel morto che la piova ghe bagna la fosa. Beato il morto che la pioggia gli ha bagnato la fossa. Blažen mrtvi, ki mu je dež zmočil odprto gomilo. Spiegazione: Era un segno che il morto era stato una persona buona e che la sua anima era salva. Razlaga: Šlo je za znak, da je bil pokojni dober človek in da je bila njegova duša rešena. Se ti senti cantar el cucù per la prima volta a digiun, ti gavarà miseria par tuto l’ano. Se senti cantare il cuculo per la prima volta a digiuno, avrai miseria per tutto l’anno. Če slišiš prvič peti kukavico na tešče, boš vse leto reven. Spiegazione: Altra situazione che annuncia miseria per tutto l’anno, quella quando si sente cantare il cuculo prima di aver mangiato qualcosa. Razlaga: Slišati kukavico, ko nismo še nič zaužili, je še ena okoliščina, ki napoveduje revščino skozi vse leto. Per gaver fortuna co le galine, bisogna mazar ogni ano una per carneval. Per avere fortuna con le galline, bisogna ucciderne una a ogni carnevale. Če želimo imeti srečo s kokošmi, je potrebno ob vsakem pustu eno ubiti. Proverbi sulle superstizioni / Pregovori o vraževerju 365 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Un tempo tutte le brave massaie uccidevano la gallina prescelta per cucinarla al pranzo di carnevale. Razlaga: Nekoč je vsaka dobra gospodinja za pusta ubila izbrano kokoš in jo skuhala za kosilo. Guciar al giorno de carneval, porta mal. Lavorare ai ferri il giorno di carnevale, porta male. Delati s pletilkami za pusta prinaša nesrečo. Spiegazione: Anche il lavoro a uncinetto o a maglia era considerato negativo se svolto durante il giorno di carnevale. Razlaga: Kvačkanje in pletenje sta prav tako veljali za nepriporočljivi opravili med praznovanjem pusta. Chi che ridi de venerdì piansi de domenica. Chi ride di venerdì, piange di domenica. Kdor se smeje v petek, joče v nedeljo. Spiegazione: Venerdì è il giorno della morte di Gesù, quindi chi rideva in quel giorno avrebbe pianto la domenica successiva. Razlaga: Petek je dan Jezusove smrti. Kdor se bo na ta dan smejal, bo naslednjo nedeljo jokal. 366 Proverbi sulle superstizioni / Pregovori o vraževerju PROVERBI LEGATI AI LAVORI NEI CAMPI L’attività principale dei nostri antenati era quella legata alla campagna per cui la maggior parte dei proverbi riguardano appunto questa occupazione. Abbiamo visto finora che alla campagna erano legati molti proverbi riguardanti i mesi dell’anno, i Santi del calendario ma anche quelli sulle condizioni del tempo. In questo capitolo invece ci sono i consigli per determinati lavori ma anche per situazioni particolari. PREGOVORI O DELIH NA POLJU Glavno dejavnost naših prednikov je predstavljalo poljedelstvo, zato se večina pregovorov nanaša prav nanj. Kot smo lahko do sedaj ugotovili, so se na poljedelstvo navezovali pregovori o mesecih v letu, pregovori o svetnikih in tudi pregovori o vremenu. V tem poglavju zajeti pregovori ponujajo nasvete za posamezna opravila in za posebne okoliščine. Vida in saso, cugumeri in teren graso. La vite nel sasso e i cetrioli su terreno grasso. Trto v kamen, kumare pa v mastna tla. Spiegazione: Consigli per piantare. La vite sopporta anche terreni calcarei, i cetrioli invece hanno bisogno di terra buona, profonda. Razlaga: Pregovor nudi nasvet za sajenje. Trta dobro prenaša tudi apnenčasta tla, sadike kumaric pa potrebujejo dobra in globoka tla. In canpagna la salute ne guadagna. In campagna la salute ci guadagna. Na polju se krepi zdravje. Spiegazione: Detto che sottolinea la vita sana fatta dal contadino sempre all’aria aperta nonostante il duro lavoro. Razlaga: Rek poudarja zdravo življenje kmeta, ki sicer opravlja težka dela, a je vedno na svežem zraku. Campo visin da pan e vin. Campo vicino dà pane e vino. Bližnje polje da kruha in vina. Proverbi legati ai lavori nei campi / Pregovori o delih na polju 367 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di dire per evidenziare il fatto che chi possedeva un appezzamento di terra vicino alla casa aveva certamente un vantaggio in quanto poteva essere sempre presente ed effettuare i lavori con maggiore prontezza. Razlaga: Fraza pravi, da je bil v prednosti, kdor je imel kos zemlje v bližini hiše, saj je bil na polju stalno prisoten in je pravočasno opravil vsa potrebna opravila. El lavor fato de festa, el vien drento de la porta e ’l va fora per la finsetra. Il lavoro fatto nei giorni di festa, entra dalla porta ed esce dalla finestra. Delo, ki ga opravimo ob praznikih, vstopi skozi vrata in izstopi skozi okno. Spiegazione: Era tradizione non lavorare per le feste, a volte neanche la domenica, la cui mattinata era solitamente dedicata alla presenza in chiesa. Chi lo faceva, si diceva che avesse buttato via la propria fatica. Razlaga: Običaj je bil, da se ob praznikih ne dela, včasih tudi ne ob nedeljah, saj je bil dopoldanski čas namenjen obisku bogoslužja v cerkvi. Za tistega, ki tega ni spoštoval, je bila navada reči, da je ves napor vložil zaman. Chi vol duta l’ulìa, no ga duto l’ojo, e chi vol duto l’ojo, no ga duta l’ulìa. Chi vuole tutta l’oliva, non ha tutto l’olio, chi vuole tutto l’olio, non ha tutta l’oliva. Kdor želi celo oljko, nima vsega olja, kdor hoče vse olje, nima cele oljke. Spiegazione: Modo di dire dei contadini istriani per indicare che per avere una buona produzione di olio non bisogna sforzare troppo l’albero. Razlaga: Pregovor istrskih kmetov pravi, da če želimo imeti dobro letino oljčnega olja, ne smemo preveč obremenjevati drevesa. Balsan de tre, caval de re; balsan de quatro, caval mato. Balzano di tre, cavallo da re, balzano di quattro, cavallo matto. Tri lisaste noge, kraljevski konj, štiri lisaste noge, nori konj. Spiegazione: Il balzano sono le macchie bianche alle caviglie dei cavalli. Si credeva che quelli con tre caviglie bianche fossero da re, ovvero docili, quelli con tutte e quattro le caviglie bianche fossero cavalli matti, irascibili. Razlaga: Lise so v tem primeru bele proge na konjskih gležnjih. Po prepričanju naj bi bil konj z lisami na treh nogah kraljevski in krotek, tisti z lisami na štirih nogah pa nor in jeznorit. 368 Proverbi legati ai lavori nei campi / Pregovori o delih na polju MODI DI DIRE PER CITTÀ E PAESI DELL’ISTRIA Concludo con alcuni modi di dire coniati dalla nostra gente sull’indole dei singoli abitanti delle principali città e paesi dell’Istria. FRAZE ZA ISTRSKA MESTA IN VASI Naj zaključim z nekaterimi frazami, ki so se ustalile med našimi prebivalci in se nanašajo na značilnosti prebivalcev posameznih mest in vasi v Istri. Trieste pien de peste. Trieste piena di peste. Trst poln kuge. Spiegazione: Modo di dire generato a causa del porto di Trieste al quale attraccavano navi che arrivavano da terre lontane portando malattie. Razlaga: Fraza je nastala na podlagi dejstva, da je Trst pristaniško mesto. Tu pristajajo ladje iz daljnih krajev in prinašajo bolezni. Muja fresca come una rosa. Muggia, fresca come una rosa. Milje, sveže kot vrtnica. Spiegazione: Detto coniato dai muggesani stessi per ripicca nei confronti dei triestini protetti dalla Casa d’Austria. Razlaga: Rek so izumili sami prebivalci Milj kot izraz maščevanja do Tržačanov, ki jih je ščitila habsburška monarhija. Capodistria laboriosa. Capodistria lavoratrice. Delovni Koper. Spiegazione: Erano moltissime le botteghe di artigiani. Per i calzolai addirittura era stata dedicata una via della città, la “calegaria” (da calegheri). Razlaga: V Kopru je bilo veliko obrtniških delavnic. Čevljarjem je bila celo posvečena ena izmed mestnih ulic, Čevljarska. Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi 369 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Salta sù pro domo sua el cavresan ma saldo in cuor col suo italian. Salta sul pro domo il cavresano (cittadino di Capodistria), ma ha saldo in cuore l’italiano. Skače pred predverjem Koprčan, z italijanščino trdno v srcu. Spiegazione: Detto che mette in evidenza la fierezza della gente capodistriana nell’esprimere la propria italianità. Razlaga: Rek izpostavlja ponos Koprčanov ob izpovedovanju svoje italijanske narodnosti. Isola famosa. Isola famosa. Slavna Izola. Spiegazione: La piccola cittadina di Isola era famosa soprattutto per l’attività della pesca con moltissimi pescatori professionisti. Razlaga: Mestece Izola je slovelo še zlasti po ribolovu in po številnih poklicnih ribičih. Quei de Isola se sensa bulìgo. Quelli di Isola sono senza ombelico. Tisti iz Izole so brez popka. Spiegazione: Detto canzonatorio nei confronti delle genti isolane. Un tempo la rivalità tra località vicine era molto sentita. Razlaga: Posmehljiv rek, naperjen proti Izolanom. V preteklosti je bilo rivalstvo med sosednjimi kraji zelo izrazito. La ponta de Piran xe valorosa. La punta di Pirano è valorosa. Piranska punta je hrabra. Spiegazione: Punta Madonna, l’estremo vertice del promontorio piranese. Valorosa perché elogiata dalla Serenissima per la dedizione della sua gente. Razlaga: Rt Madona, skrajni del piranske punte, je opisan kot hraber, saj je Beneška republika spoštovala Pirančane kot zelo privržene. Piranesi magnamanzi. Piranesi mangia manzi. Pirančani jedo vole. 370 Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Modo di canzonare i piranesi ritenuti dei grandi mangioni. Razlaga: Posmeh Pirančanom, ki so veljali za požeruhe. Umago pien de spago. Umago piena di cordame. Umag poln vrvi. Spiegazione: Si riferisce al cordame usato dalle imbarcazioni per la pesca. Umago un tempo era ritenuta la cittadina lungo la costa istriana con il maggior numero di pescatori. Razlaga: Rek se nanaša na vrvi, ki so jih plovila uporabljala za ribolov. Umag je svoj čas veljal za istrsko mestece z največjim številom ribičev. Umago, tre preti e un sago. Umago tre preti e un sacrestano. Umag, trije duhovniki in en mežnar. Spiegazione: Burla per aver solamente tre preti e un sacrestano, ma non si riesce a comprendere in quale periodo. Forse durante il periodo delle pestilenze, quando la città era decimata. Razlaga: Šalo na račun Umaga, ki naj bi imel le tri duhovnike in enega mežnarja, težko umestimo v določen časovni okvir. Morda je to veljalo v času kuge, ko je bilo mestece zdesetkano. Sitanova, chi no porta no trova. Cittanova chi non porta non trova. Novigrad, kdor ne prinese, ne najde. Spiegazione: Si rinfaccia la scarsità di tutto, oltre che l’avarizia, quindi a chi si recava a Cittanova il consiglio era di portarsi dietro il necessario. Razlaga: Gre za očitek mestecu, kjer je poleg skoposti vladalo še splošno pomanjkanje. Kdor se je odpravljal v Novigrad, so mu svetovali, naj vse potrebno vzame s seboj. Parenso, tuti mati. Parenzo, tutti matti. Poreč, sami norci. Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi 371 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Perché gente allegra e vivace. Razlaga: Razlog gre iskati v veselem in živahnem prebivalstvu. Orseresi pansolini. Orseresi panciolini. Vrsarci trebušarji. Spiegazione: Frase canzonatoria per gli orseresi considerati troppo rotondi e grassi. Razlaga: Zasmehovanje prebivalcev Vrsarja, ki so veljali za preveč okrogle in debele. Rovigno, pien d’insegno, spaca i sasi come el legno. Rovigno pieno di ingegno, spacca il sasso come il legno. Rovinj poln iznajdljivosti, preseka kamen, kot bi bil les. Spiegazione: Elogio per l’ingegnosità dei suoi cittadini, anche se è un po’ esagerato pensare che spaccassero il sasso come il legno. Razlaga: Slavospev iznajdljivim prebivalcem Rovinja, čeprav je trditev, da presekajo kamen z enako lahkoto kot les, nekoliko pretirana. Quei de Pola, napariola. Quelli di Pola hanno un nasone. Tisti iz Pule imajo velik nos. Spiegazione: Il naso di proporzioni vistose è detto nappa, e quelli di Pola sembra l’avessero tutti così grande. Razlaga: Nosu večjih dimenzij so rekli “nappa”. Velik nos naj bi imela večina prebivalcev Pule. Dignano, duti bumbari. Dignano tutti bumbari. V Vodnjanu vsi bumbari. (zelo star vzdevek za prebivalce Vodnjana – pripomba prev). Spiegazione: Si fa risalire il detto a quando un visitatore imperiale austriaco si sarebbe sentito rispondere con la parola “bumbari” alla richiesta di quanti abitanti avessa la cittadina di Dignano. Razlaga: Rek naj bi izhajal iz časov, ko naj bi odposlancu avstrijskega cesarja na vprašanje, koliko prebivalcev ima Vodnjan, odgovorili z besedo “bumbari”. 372 Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Fianonesi, Uscocchi, gente persa, i porta el Cristo a la roversa. Fianonesi, uscocchi, gente persa che porta il Cristo alla rovescia. Plominci, uskoki, izgubljeni ljudje, ki Jezusa narobe nosijo. Spiegazione: Detto riferito al fatto che anche i fianonesi, così come i vicini albonesi si erano rivolti al protestantesimo. Razlaga: Rek se nanaša na dejstvo, da so se tudi Plominci, tako kot prebivalci sosednjega Labina, spreobrnili k protestantizmu. Albonesi dadi al diavoli. Albonesi dati al diavolo. Labinci so se vdali hudiču. Spiegazione: Forse perché albonese era il famoso protestante Matteo Flaccio collaboratore di Martin Lutero in Germania. Razlaga: Rek morda temelji na dejstvu, da je bil znani protestant Matteo Flaccio/ Matija Vlačić, sodelovec Martina Lutra v Nemčiji, rojen v Labinu. Lindaresi prepotenti. Lindaresi prepotenti. Lindarci objestni. Spiegazione: La gente del villaggio di Lindaro (vicino alla cittadina di Pisino) era considerata prepotente. Razlaga: Prebivalci vasi Lindar (iz okolice Pazina) so veljali za objestne. Pedenesi, gran siori. Pedenesi gran signori. Pićanci veliki gospodje. Spiegazione: Modo di dire coniato forse per il fatto che Pedena un tempo era stata un’importante sede del vescovado. Razlaga: Fraza morda izhaja iz dejstva, da je bil Pićan v preteklosti pomemben sedež edine škofije v notranjosti Istre. Pisinoti, boca e denti. Pisinotti, bocca e denti. Pazinci, usta in zobje. Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi 373 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Spiegazione: Considerazione rivolta alla gente di Pisino probabilmente per il buon appetito. Razlaga: Ugotovitev se nanaša na prebivalce Pazina najbrž zaradi njihovega dobrega apetita. Galignanesi, gran dotori. Gallignanesi, grandi dottori. Gračišćani, veliki doktorji. Spiegazione: Seppur piccola, un tempo la cittadina contava numerosi dottori, per cui questo modo di dire voleva confermare l’importanza della cittadina. Razlaga: Čeprav gre za majhno mestece, je v Gračišću nekoč prebivalo veliko doktorjev, od tod tudi izhaja rek, ki poudarja pomen kraja. Montonesi magnagati. Montonesi mangia gatti. Motovunčani jedo mačke. Spiegazione: Burla per i montonesi secondo la quale mangerebbero anche i gatti. Razlaga: Šala na račun prebivalcev Motovuna, ki naj bi jedli tudi mačke. Piemontesi, tuti mati. Piemontesi, tutti matti. Završjani, sami norci. Spiegazione: Gli abitanti di Piemonte d’Istria, sono fratelli dei parenzani, per cui anche loro erano considerati allegri e vivaci. Razlaga: Prebivalci Završja so bratje Porečanov in prav tako veljajo za vesele in živahne. Visignanesi magnamule. Visignanesi mangia sanguinacci. Višnjanci jedo krvavice. Spiegazione: Si indicavano così i visignanesi forse perché erano soliti a cucinare spesso i sanguinacci. Razlaga: Prebivalce Višnjana so morda opisovali tako, ker so običajno pripravljali krvavice. 374 Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi Proverbi Istriani / Istrski pregovori Portolani leterati setantadò. Portolani settantadue letterati. Oprtaljci, dvainsedemdeset literatov. Spiegazione: Il detto proviene dal periodo napoleonico, quando a un messo che domandava quanti fossero i letterati, venne risposto settantadue intendendo invece le persone capaci di leggere e scrivere. Razlaga: Rek izhaja še iz časov Napoleona, ko je neki odposlanec vprašal, koliko izobražencev je v Oprtlju in so mu odvrnili dvainsedemdeset, misleč vse tiste, ki so znali brati in pisati. L’aqua de Momian la val per un sovran. L’acqua di Momiano vale un sovrano. Voda iz Momjana je vredna kot sam vladar. Spiegazione: Modo di dire per decantare l’ottima qualità dell’acqua delle sorgenti attorno a Momiano. Razlaga: Fraza opeva odlično kakovost vode iz izvirov v okolici Momjana. Castagnesi, più che ciuchi. Castagnesi più che ubriachi. Kostajnčani pretirano pijani. Spiegazione: Detto che proviene dalla parola ciucco che intendeva dire ubriaco fradicio. Gli abitanti del villaggio di Castagna quindi erano considerati grandi bevitori. Razlaga: Rek izhaja iz besede “ciucco”, ki pomeni “pijan kot čep”. Prebivalci vasi Kostajnice so torej veljali za velike pivce. Buiesi magna fighi. Buiesi mangia fichi. Buježi jedo fige. Spiegazione: I fichi di Buie erano rinomati e un tempo i buiesi portavano alla piazza di Pirano ceste di fichi caricate sugli asini. Razlaga: Fige iz Buj so bile cenjene. Buježi so nekoč natovarjali na osle košare s figami in jih nosili na trg v Piran. Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi 375 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Grisignanesi, quei del “do”. Grisignanesi, quelli del “do”. Grožnjanci, tisti z “do”. Spiegazione: Modo di dire riferito al fatto che usavano il do per dire indove o dove, accorciando la parola. Razlaga: Fraza se nanaša na dejstvo, da so v Grožnjanu italijansko besedo “dove” okrajšali z “do”. Grao, bel de fora, dentro smerdado. Grado, bella di fuori, dentro sudicia. Gradež, zunaj lep, znotraj umazan. Spiegazione: Grado era molto frequentata dai pescatori istriani che arrivavano con le barche per vendere il pesce. Razlaga: Istrski ribiči so v Gradež pogosto prihajali po morju, ko so šli prodajat ribe. 376 Modi di dire per città e paesi dell’ Istria / Fraze za istrska mesta in vasi MODI DI DIRE USTALJENE FRAZE Andar avanti come i ganberi. Procedere come i gamberi. Premikati se kot rak. Al xe come un pesse fòri de l’aqua. È come un pesce fuori dall’acqua. Je kot riba na kopnem. Al xe piòu sàn de un pesse. È più sano di un pesce. Bolj zdrav je kot riba. Al xe rosso cumo oun ganbero. È rosso come un gambero. Rdeč je kot rak. Al xe mouto cumo un pesse. È muto come un pesce. Molči kot riba. Ti bulighi come i fasoi in pignata. Ti muovi come i fagioli nella pentola. Premikaš se kot fižol v loncu. Ti ga bacoli in testa. Hai gli scarafaggi in testa. Neumnosti ti hodijo po glavi. Ti son una sbatola. Sei una chiacchierona. Prava čenča si. Modi di dire / Ustaljene fraze 377 Proverbi Istriani / Istrski pregovori Demoghela duta. Diamogliela tutta. Napnimo vse sile. Ogni scusa stropa una busa. Ogni scusa tappa una buca. Vsako opravičilo je dobro. Dighe pan al pan, vin al vin. Dire pane al pane, vino al vino. Reči kruhu kruh in vinu vino. Per serte robe bisogna nasser. Per certe cose bisogna nascere. Za določene stvari se moraš roditi. Basta la parola. Basta la parola. Beseda zadostuje. Nisuna nova, buona nova. Nessuna nuova, buona nuova. Nič novega, dobra novica. Se sarà rose, fiorirà. Se saranno rose fioriranno. Če so vrtnice, bodo cvetele. El tenpo xe galantomo. Il tempo è galantuomo. Čas je poštenjak. Dute le strade mena a Roma. Tutte le strade portano a Roma. Vse ceste vodijo v Rim. 378 Modi di dire / Ustaljene fraze Proverbi Istriani / Istrski pregovori Dio vedi e provedi. Dio vede e provvede. Bog vidi in poskrbi. Dio sà quel che ’l fà. Dio sa quello che fa. Bog ve, kaj dela. Nisun profeta in patria. Nessuno è profeta in patria. Nihče ni prerok v lastni domovini. Le disgrassie xe senpre pronte. Le disgrazie sono sempre pronte. Nesreča nikoli ne počiva. No stà fa’ el cuco. Non fare il cuculo. Ne bodi kukavica. Ti son lento come ’na lumaca. Sei lento come una lumaca. Počasen si kot polž. Va ’remengo. Vai a quel paese. Pojdi že nekam. Modi di dire / Ustaljene fraze 379 FONTI / VIRI Testimonianze orali delle persone anziane intervistate durante il lavoro di ricerca durato oltre un anno. Ustna pričevanja starejših oseb, s katerimi sem opravil razgovore v okviru leto dni trajajočega raziskovalnega dela. BIBLIOGRAFIA / BIBLIOGRAFIJA AA.VV., El sal de Piran, edizioni il Trillo, Pirano 2000. AA.VV., El mar de Piran, edizioni il Trillo, Pirano 2006. BABUDRI F., Il calendario istriano nelle rime e nelle assonanze del popolo, in Pagine istriane, XI (1913), n. 5-12 e XII (1914), n. 1-2. BELCI C., Il libro della Bora, Edizioni Lint, Trieste 2003. COMBI C. A., Dei proverbi istriani, in “Porta Orientale, strenna per l’anno 1859”. GORLATO A., Vita istriana, Venezia 1954. GRAVISI G., Modi di dire attinenti a cose di campagna usati in Istria, in “Pagine Istriane”, VI (1908), p. 78 e sgg. PINGUENTINI G., Proverbi e detti della marineria triestino-istriana, in Etnografia e folclore del mare, Napoli 1954, pp. 597-601. PREDONZANI E., Proverbi e detti popolari dell’Istria, Udine 1954. RISMONDO D., Dignano d’Istria nei ricordi, Ravenna 1937. RADOLE G., Proverbi istriani. Raccolta antologica, Trieste 1972. RADOLE G., Proverbi istriani raccolti a San Lorenzo del Pasenatico, Trieste 1975. SCOTTI G., I mesi dell’anno nei proverbi istriani, Edizioni Lint, Trieste 1972. VATOVA A., L’Istria marinara ne’ suoi proverbi, in Mondo europeo, II 1946, pp. 94-99. VATOVA A., Amore e matrimonio ne’ proverbi istriani, in Va pensiero, Lega Nazionale Trieste, n. 1 (1947), pp. 17-18. VATOVA G., Saggio sui proverbi istriani, Venezia 1954. VATOVA G., Raccolta di proverbi istriani, seconda edizione, rivista e accresciuta, Venezia 1963. 380 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 323.15(450.36=163.6) 398.9 FORLANI, Flavio Proverbi istriani : studio di paremiologia per conoscere i detti, i modi di dire e le massime popolari della tradizione, degli usi e dei costumi della nostra gente = Istrski pregovori : paremiološka študija, namenjena spoznavanju rekov, ustaljenih fraz in ljudskih izrekov, ki izhajajo iz izročila, navad in običajev naših ljudi / Flavio Forlani ; [traduzione Maja Blaškovič Šavle]. - Capodistria : Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana : Centro Italiano di Promozione, Cultura, Formazione e Sviluppo "Carlo Combi" = Koper : Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti : Promocijsko, kulturno, izobraževalno in razvojno italijansko središče "Carlo Combi", 2014 ISBN 978-961-92301-1-4 (Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana) 275760896 Ministero dell’economia e delle finanze