1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
novi 0000^3 s l 00V"'.HA tednik Slovencev videmske pokrajine Č E D A D /C IV ID A L E • U I.B . D e Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir R A Z PR A V A G L A V N E G A O D BO R A SKGZ A l ce n tro p re sco la stic o b ilin g u e d i S. P ie tro a l N a tiso n e i b a m b in i h a n n o s o ffia to la p r im a candelina p ro p rio in co n c o m ita n za co n i f e steggiam enti d i S. P ietro e P aolo al la f i n e d i g iu g n o . A s sis titi dalle b ra ve m a estre Isa bella C o ren e V ilm a M grtinig ed a iu ta ti da d u e « g ra n d i» d i p rim a elem en ta re, i dieci p ic co li della scu o la m a tern a h a n n o d a to vita a d u n a sim p a tica recita s u l testo della fia b a p o p o la re «G rašači», p u b b li cata recen tem en te da A d a Tom asetig. A lla recita h a n n o a g g iu n to in te rm e zzi corali d ia letta li slo v e n i e d italiani e le picco le voci h a n n o c o m m o sso l ’a tte n to p u b b lic o f r a cui erano p re se n ti le m a m m e . L a m a ttin a ta , alla q u a le ha p a r tecip a to la p r o f. S ilva n a S ch ia vi d e ll’U niversità d i U dine, si è co n clusa co n la p ro ie z io n e d i d ia p o si tive illu stra n ti i vari m o m e n ti detla vita d el C en tro p resco la stico e con un sem p lice rin fresco . L a p r o f. S ch ia vi ch e ha te n u to un co n ta tto co sta n te co n i b a m b in i, le m a estre e le m a m m e , si è espressa in te rm i n i lu sin g h ieri n ei c o n fr o n ti d e ll’e sp erien za , a u g u ra n d o si n o n so lo che essa c o n tin u i negli a n n i m a che p o ssa essere im ita ta , c o m e iniziati- Slovenci sredi osemdeset «Slovenci v Italiji sredi osemdesetih let: sedanji izzivi ter stare in nove dile me», to je bila tema o kateri je prej šnji teden razpravljal glavni odbor Slo venske kulturno gospodarske zveze. Uvodno poročilo je imel ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), prof. D arko Bratina, ki je vprašanje uokviril v širši evropski in svetovni kontekst izhajajoč iz dejstva, da smo v sodobnem svetu priča pravi renesansi nacionalnega vprašanja. V tem trenutku, ko se nacionalno vprašanje sprem inja a hkrati ni ustrez nega teoretičnega inštrum entarja, kak šno je stanje Slovencev v Italiji, se je vprašal prof. Bratina. Menil je, da se je treba bolj agilno in bolj sodobno soočati z vrsto problemov kot so dvo jezičnost oziroma jezikovni dualizem; vprašanje enotnega slovenskega kultur nega prostora; vprašanje odnosa med narodnostjo in ekologijo v prenešenem pomenu, kot težnja po ponovnem uspostavljanju pravilnega odnosa med človekom in naravo, oziroma okoljem Fanfani nov predsednik senata v katerm živi, po varovanju osnovnih značilnosti ljudi, ki živijo v nekem pro storu; vprašanje zgodovinske zavesti in odnos mlajših generacij do nacionalne ga vprašanja; vloga in pomen enotne delegacije, ki naj ne bo samo organ skupnega nastopa, pač pa naj postane telo, ki ima vse te procese v svoji zave sti; vloga, ki jo imajo etnične skupno sti v tej postindustrijski družbi in po treba v tem okviru, da se ustvari večja in širša kulturna raven, da se «investi ra v možgane». Sledila je zanimiva in bogata razpra va, v katero so posegli številni prisot ni, ki so skušali razčleniti vprašanja teh globokih družbenih, političnih, gospo darskih in kulturnih sprememb, ki od pirajo tudi Slovencem nove dileme. Vsekakor je šlo le za začetek nekega razm išljanja, ki zahteva od vseh nas večjo poglobitev, saj je rešitev našega narodnega vprašanja odvisna tudi od našega pristopa do vprašanj in od na še sposobnosti jih postaviti v pravilen okvir. ŠPETER Lep koncert bolgarskega pevskega zbora Kot predsednika republike tudi predsednika senata so izvolili že pri prvem glasovanju. Izvoljen je bil, kot je znano, edini demokristjanski kandidat A m intore Fanfani, za ka terega se je izreklo 80% senatorjev z izjemo radikalcev. V svojem na stopnem govoru je Fanfani, ki je že petič v 17 letih predsednik senata, posvetil posebno pozornost vpra šanju parlamentarne reforme in po trebi po večjemu stiku z vlado. La regione Friuli-Venezia Giulia è autorizzata a contrarre un prestito a breve scadenza di 40 miliardi di lire per il definitivo completamento della rico struzione in attesa di ulteriori finanzia menti statali. Questo il disegno di legge approva to a larga maggioranza, con la sola astensione del MSI, dal consiglio regio nale tenutosi la settimana scorsa e che ha ampiamente dibattuto, sulla base di una relazione del presidente Biasutti, sullo stato delle grandi opere. Queste sono indispensabili, ha detto tra l’altro Biasutti, per uno sviluppo equilibrato della com unità regionale. Ci sono cer tamente, ha detto, dei problemi legati all’im patto am bientale, problemi am ministrativi e di rapporti con le com u nità locali. La giunta regionale non vuole anda re contro le com unità locali, ma biso gna definire un preciso limite tra l’in teresse locale e quello rappresentato dall’interesse regionale e nazionale e il consiglio regionale è in grado di indi viduare questo limite, soprattutto oggi in presenza delle grandi difficoltà eco nomiche che si collegano al grave pro blema dell’occupazione. S. PIETRO AL NATISONE Centro prescolastico bilingue soffiata la prima candelina L_l / bambini del centro prescolastico bilingue durante la recita «Grašači» del 2S giugno scor so ai termine del primo anno di scuola. va p ilo ta p e r l ’ed u c a zio n e p lu rilin gue, q u i e d altrove. F in d a i p r im i d i luglio in fin e la p r o f S ch ia vi è in te rv en u ta a d una riu n io n e co n le m a estre p e r la ste Zbor Nacio Ivanov iz Sofije. Pod vodstvom pevovodje Ofelije Russeve je prejšnji teden nastopil v Špetru bolgarski ženski pevski zbor Nacio Ivanov iz Sofije. Koncert, ki mu je z velikim navdušenjem sledilo številno občinstvo, je priredila občina Špeter v sodelovanju z videmsko Pokrajino in pevskim zborom iz Rude, ki proslavl ja letos 40-letnico ustanovitve. Večer se je začel z nastopom dom a čega pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa. N ato so stopila na oder bolgar ska dekleta, ki so v prvem delu progra ma predstavila polifonične skladbe, v Zbor Pod lipo iz Parnasa. sura d i un organico p ia n o d id a tti co p e r il p ro ssim o a nno. Il p rim o settem b re, in fa tti, il cen tro riapre e si a tte n d o n o già n u o v e iscrizioni d i p iccin i d ai 3 ai 6 anni. ___________CAM POROSSO IN V ALC A N ALE Vacanza di svago e di studio per i ragazzi di Mlada brieza Un gruppo di una sessantina di ra gazzi delle Valli del Natisone è ospite da domenica pomeriggio del rifugio Dom Mangart di Camporosso in Vaicanale per un soggiorno culturale ri creativo che durerà due settimane. L’iniziativa, che gli anni scorsi si è svolta in varie località delle Valli del Natisone, in Istria e l’anno scorso a Camporosso, è organizzata dal Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone e autorizzata e sostenuta da una sov venzione della presidenza della giunta della Regione A utonoma Friuli-Vene zia Giulia. Assieme ai ragazzi sono partiti per Camporosso un gruppo di assistenti ed insegnanti perchè il soggiorno non è una semplice colonia, ma un momen R E G IO N E F R IU L I-V .G . 40 miliardi per completare la ricostruzione L eto X II. št. 27 (291) • Č e d ad , četrtek 18. ju lija 1985 to di studio e di ricerca. Vi saranno in fatti lezioni di lingua slovena sulla ba se di una riscoperta della comunicazio ne dialettale, di canto e danza folkloristica, di ricerca, sulle caratteristiche della zona che è ricca di spunti cultu rali. Il tutto, studi, ricerche, gite, escur sioni, ecc., sarà trasferito nel giornali no «Mlada brieza / Giovane betulla» che quest’anno si preannuncia ricco di testi ed illustrazioni. 1 ragazzi rientre ranno alle proprie famiglie il 28 luglio prossimo. Il soggiorno, giunto alla dodicesima edizione, è un originale momento di svago e di animazione culturale ed è l’ultima iniziativa del Centro Studi Ne diža prima della pausa estiva di agosto. V drugem pa so zapela narodne pesmi slo vanskih narodov. Največji poudarek je seveda bil na bolgarskimi narodnimi, pevke pa so predstavile tudi ruske pe smi, nekatere v nemškem in italijan skem prevodu. Po vsaki izvedbi je ob činstvo z navdušenjem ploskalo, tako, da je moral zbor marsikatero pesem po noviti. Visoko kvaliteto nastopa je med svo jim pozdravom pohvalil tudi špetrski: župan Marinig, ki je izrazil željo, da bi se take pobude ponovile in odvijale tudi v drugih krajih Nadiških dolin. Čedad, muost an hudičev rep Č ed a jci ries n ie m a jo sreče z m u o sti, še b ruozar, d e jim j e a d nega sizid u zlu o d e j. Če p o m islim o na use težave, k i so jih m iei za p o v e z a t oba brega N a d iže z m u o sti, sa j zid a jo d va na e n k ra t (adnega v višini ulice S. L a zza ro an utice F iore d ei L iberi, ta drugega b u j n izk o d o l, b lizu brito fa j, m u o rjo b it zaries p o trie b n i h u d ičevi računi an h u d ičevo zn a n je za tu o le dielo narest. K a j j e rotalo? Z a d n je d n i p re jšn jeg a d ed n a so že na d eb elo p isa l p o g io rnalih, d e j e s k o r naret m u o s t čez N a d ižo a n so h va lil d ielo nareto. S o se p a u šdel, nardi! so račune brez o štirja aI p a b i b lu o b u j prti reč b rez zlu o d ja . K er j e b lu o trieba narest za d n ji k o s m u o sta , so ulil p otrieben b eto n a n ... m u o st, k o t vidite na fo to g r a fiji, se j e u to n u , narvenč part b eto n a j e p a p a d u d u rieko. S tra n 2 18. ju lija IL P R O S S IM O 28 L U G L IO A S T R E G N A Festa del Donatore di sangue La Sezione dei D onatori di Sangue «Valli di San L eonardo», per il prossi mo 28 luglio organizza a Tribil Supe riore, nel Com une di Stregna, la terza festa del dono. La giornata avrà inizio alle ore 8 con la presenza dell’autoem oteca per rac cogliere le donazioni di sangue. Si au spica una numerosa presenza soprattut to dei giovani che sicuram ente sono sensibili a questo atto di solidarietà nei confronti delle persone bisognose. Si ri corda che può donare ogni persona, do nna o uom o di età com presa fra i 18 e i 65 anni che goda buona salute. La donazione rappresenta oltre ad un atto di generosità anche una tutela della salute in quanto ad ogni prelievo ven gono eseguiti sul sangue gli esami più im portanti che danno un indice della propria salute. La giornata proseguirà con la Mes sa solenne alle ore 11 e di seguito la pre miazione dei donatori benemeriti ed una pastasciutta per tutti i partecipanti. Per dare maggiore solennità alla ce rimonia interverrà la Banda di Orzano. Inoltre la m anifestazione sarà allietata da una esibizione del balletto locale Živanit. La giornata del dono sarà preceduta da un incontro di sensibilizzazione che si terrà presso la Sala Parrocchiale di Tribil Sup. il venerdì 26 alle ore 20.30 con il titolo «1 primi gesti». Il dott. An tonio Valle, specialista in Anestesia e Rianim azione dell’Ospedale di Udine, S. L E O N A R D O ci illustrerà come dobbiamo com portar ci nel prestare il prim o soccorso ad una persona che ha subito un incidente stra dale, una folgorazione, un morso di vi pera, una ferita da arm a da fuoco e del l’im portanza di un corretto intervento. Rieletto Augusto Crisetig a Stregna Mostra di Loretta Dorbolò nella Kraška galerija 11 dem ocristiano Augusto Crisetig che ha guidato la precedente am m ini strazione comunale di Stregna è stato rieletto sindaco nel corso della prima seduta del consiglio comunale. H a o t tenuto 10 voti, 3 sono andati a Romeo Qualizza della m inoranza (PSDI e in dipendenti), 1 scheda era nulla ed una bianca. Successivamente è stata eletta la giunta com unale che risulta così com posta: assessori effettivi Aldo Predan che ricoprirà la carica di vicesindaco e Lino Dugaro, assessori supplenti Giu seppe Stulin e Renata Qualizza che è così la seconda donna assessore delle Valli del Natisone, dopo Bruna Dorbolò che è entrata in giunta, come è no to, a S. Pietro al Natisone. La pittrice L oretta D orbolò, dopo il successo della m ostra nell’atrio della scuola media di S. Pietro al Natisone, esporrà alcuni dei suoi quadri presso la «Kraška galerija» di Rupin G rande (Veliki Repen) in comune di M onrupino (Trieste). La «Galleria Carsica», ambientata in una tipica casa del Carso, sarà una cor nice quanto mai coerente con i temi che i quadri della pittrice, originaria delle Valli del Natisone, è andata sviluppan do nella sua apprezzata carriera arti stica. P red šolsk i d vojezičn i center Špeter V soboto popoldne so se iz Ljubljane vrnili Beneča ni, ki so se udeležili letoš njega Seminarja slovenske ga jezika, literature in kulture. O tem bom o pisali v pri hodnji številki. Inform acije in vpisovanja: pri Zavodu za slovensko izobraže vanje - Špeter tel. 727490 EX -T E M PO R E DI PIT T U R A Incontro socialista di mezza estate Anche il pubblico ha dello la sua Nella pittoresca frazione di Clastra, sabato 13 luglio, circa 500 persone han no partecipato al pic-nic estivo, orga nizzato dalle sezioni del Psi delle Valli del Natisone. Alla simpatica manifesta zione erano presenti il vice presidente della G iunta regionale Pietro Zanfagnini, l’assessore regionale alla sanità G a briele Renzulli, il consigliere regionale capogruppo del Psi Ferruccio Saro, il vice presidente della Provincia Enrico Bulfone, il neo eletto consigliere prò-, vinciate Firm ino M arinig ed altri sindaci delle Valli nonché i segretari delle sezioni del Psi delle valli Michele Carlig, Rita Venuti, A ttilio R u d i, Enzo Cencig, Romeo Vogrig ed il segretario di zona Giuseppe Crainich. L ’incontro, che ha avuto notevole successo, è stato organizzato per ringra ziare i cittadini delle valli per la fidu cia data al Psi alle am m inistrative del 12 maggio, che ha visto prem iato il la voro e la serietà dei propri am m inistra tori esprim endo per la prim a volta nel la realtà locale un rappresentante socia lista alla Provincia nella persona del sindaco di S. Pietro al N atisone, prof. Marinig. Scendendo a valle gli am m inistrato ri socialisti regionali e locali si sono fer m ati nella frazione di Merso di sotto e si sono congratulati con il signor P ao lo Buonasera per la ristrutturazione del la tratto ria che proprio in quel giorno era stata inaugurata. Popravek Zaradi neljube tiskarske napake je v prejšnji številki N ovega M ata jurja izpadlo iz seznam a organiza cij in ustanov, ki so prispevale na grade za natečaj M oja vas ime A n tona Birtiča in ansam bla Beneški fantje. Ansam blu in bralcem se opravičujem o. Spoznavajmo naše kraje ARBEČ 2. del A vtobusna postaja v vsakem zasel ku, ali blizu zaselka, kot na primer pri Gorenji vasi (avtobus vozi enkrat dnev no iz Črnega vrha do Čedada in nazaj samo med šolskim letom) O bčina, po šta, zdravnik šola 3 - 4 - 5 r Podbonesec (7 -1 0 km.), karabinierji, Brišče pri Podbonescu, železniška postaja, sodni ja, policija, bolnica, Čedad (19 - 22 km .), šola 1 - 2 r, otroški vrtec, Tarčet (9 - 12 km .); G orska skupnost, sredn ja šola, učiteljišče, strokovna šola, Špe ter (12 - 15 km.) Nekaj ledinskih imen: Na bark', Pod briegan, Za roban, Na postade, Za počiu va l’, Na drast', K obijak (studen), Tou špiku, Laz, Plaz, Ledinca, Goveja k , Na pliese, Rebra, Uodnjak (po tok), Za kokovco, Kapun, Čukula, Čamca, Gača, Duolič, P od Kladje, Za malen, Pasku, Duga njiva, Pod polog, Lašče, Praponca, Opel, P od kras, Palunjak. G ol brieg, Planja, Rob, Za faruž, Varialo, M uhoru laz, Zavarh, G oren ja in Dolenja norica (studeni), P od no rico, Zakrajac, Blek, Dolina, Brieg, Ural, Policica, Tarnje, N a brieg, Na p o lic’, Na polarje. Velika njiva, T upatoce. Pur počale (studen od Gorenje va si), Trajnski rob, Slieme, Barda, P od kalun, M arznjak (studenci med Kalom f 71 EX/ TEMPORE PODOBE irHnŠKIH DOLIN Š F jp R 1965 ■ Targa ricordo donala ai partecipanti con la scritta in sloveno «VI. ex tem pore Podobe iz Nadiških dolin, Špeter, 1985». In pieno svolgimento agonistica dei pescatori sportivi in Črnim vrhom), Skula, Platac. P rof. Francesco M usoni iz Saržente je pred 90 leti šel peš skozi Arbeč, G o renjo vas in Črni vrh in na tem izletu si je zapisal 150 ledinskih imen. Od teh jih je izbral 50 in jih objavil v drobni brošuri T ra gli sloveni di M ontefosca (Del Bianco, Udine, 1898). Tu jih pre pišemo tudi mi, da bi imeli čimbolj kompletno mikrotoponom astično sliko teh krajev. Ta ledinska imena so pose ja n a od A rbeča do P rad o la pri Stupici in večkrat se ujem ajo s tistim i, ki smo jih že navedli tu zgoraj in pri obravna vanju Črnega vrha: Varh, Na ravnah, Duolič, Škarbina, Razuor, Polica, Kripje, Žliebišča, N a briegu, V robieh, Na kraseh, Korita, V s k a l’, U dartočelò, Šaroka dolina. M aj ovca, Špik, Za veliko krasjo, N a d jam o, Pradol, Brieka, P od tipam, Par driene, N a gabru. Jesenova dolina, Za prapotjo, Prapuonca, V dobieh, Par kostanjce, V klinu, V jesene, Par lip ’, Močila, Zapatok, Za N edito, Par patoce, Na ro ji, Uolarinca, G ovejak, V koze, Na kuotah, Cerkunca, Na salarieh, Par ka p e l’, N a trieščnin Cel’, V čer ni stra n ’, Par tajcah, Ta na tom b ', Županca, Par kriie, D ol za malnan, Par kapitelu , Kom unja, Kalamont (o.c., str. 21 - 22). B.Z. (Se nadaljuje) Nella foto il simpatico ricordo offer to dall’Associazione artisti della Beneeia ai 60 partecipanti della VI ex tem pore internazionale di pittura «Im magini delle Valli del Natisone», patro cinata dalla G iunta della Regione Friu li-Venezia Giulia. La m ostra, come annunciato, si è conclusa con lo scrutinio delle trecen to schede dei visitatori che hanno vo luto esprimere le loro preferenze per i quadri, anche in contrasto con il giu dizio degli esperti. Q uesta votazione ha dato il seguen te risultato: 1 - Micaela Bichova, udi nese di origine cecoslovacca, per il qua dro di ispirazione naif «Passeggiata n o ttu rn a a S. Leonardo»; 2 - Silvano Zompicchiatti di S. Leonardo, per il di segno a china «Case rustiche»; 3 - Gio vanni Cavazzon di Udine per il grande quadro a olio «Spaventapasseri sul Na tisone»; 4 - Rudi Skočir di Idrija per il dittico ad olio senza titolo; 5 - M ar jan Cigoj di A jdovščina per l’olio «Ob Nadiži». Seminar v Ljubljani L 'eredi e la «successione» Chi ha il coniuge, ma non figli, deve aver presente però che con lo stesso, in mancanza di testamento, concorreran no anche gli ascendenti e che al coniu ge resterà solo 1/3 del patrim onio (art. 538 del Cod. Civ.). È opportuno precisare nel testamen to anche se vi sono stati conferimenti particolari da parte di qualcuno dei chiamati all’eredità. Questa chiarezza di riconoscimento, se è reale e docum entabile, può evitare molte delle spiacevoli liti che accom pa gnano poi lo scioglimento delle com u nioni. Purché non si lèdano i diritti degli al tri legittimari il testamento, a mezzo del legato, può anche servire ad assegnare preventivamente un bene, ad esempio la casa o un terreno, alla moglie o ad uno dei figli che ne ha maggiormente diritto o per il lavoro svolto o per i ca pitali investiti, predisponendo così an che la divisione. Per concludere questa esposizione, che riguarda una m ateria che purtrop po è spesso causa di conflitti all’inter no dei gruppi familiari, è bene ricordare che il Codice Civile regola ora in mo do equo le successioni anche in m an canza di qualsiasi disposizione di ulti me volontà del testatore. L ’abbandono della norm a generale va quindi fatto con molta prudenza e solo quando esigenze particolari renda no opportuna una disposizione speci fica per regolare l’assegnazione dei beni. Per ultimo una notazione sul fisco che privilegia con aliquote più basse o con la tassa registro le successioni tra i parenti più stretti ed anche i coltiva tori diretti in riconoscimento alle esi genze di tutela di questa categoria. Giovanni Battocletti N o v i M ataju r Per il pescasportivo la stagione ago nistica 1985 è in pieno svolgimento e ga re sociali, regionali, cam pionati inter ni e di organizzazione si intrecciano di dom enica in dom enica p er darci a fin e stagione i vincitori e, soprattutto, la conferm a di un settore in piena attivi tà in tutto il Friuli- Venezia Giulia. Vate la pena di ricordare il successo ottenuto nella scorsa stagione da Val ter Caucig della Società Pescatori spor tivi di Torreano che, secondo nella clas sifica di Società, ha primeggiato nel cam pionato OR P E S e si è aggiudica to la prim a edizione del Gran Premio Trota d ’Oro. // campionato O R P E S era articola to su 9 prove svolte in tutta la regione, e con 5 p u n ti validi ai fin i della classi fic a finale, Caucig si è aggiudicato la medaglia d ’oro ed il prim o posto con 34 punti, grazie a ottim i piazzam enti durante tutta la stagione. Il Gran Premio Trota d ’Oro, spon sorizzato dalla R io Sport di M anzano, era articolato in una serie di prove svol te in tutta la Regione, m a con punteg gi diversamente assegnati a seconda del la graduatoria assoluta ottenuta in ogni gara, ed è stata assegnata a Caucig con 21 punti. Com plim enti! A tu tti i pescatori in gara e agli ap passionati auguri per la stagione in cor so ed un invito alla serietà ed alla spor tività necessarie anche in questa disci plina. odgovorni urednik: Izidor Predan ___ Izdaja in liska A Trst / Trieste T 5 Fotokom pozioija: Fotocom p Videm Settim anale - Tednik A utorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - A bbonam ento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozem stvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo C onto corrente postale Novi M atajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 • 603 • 45361 «A D IT» DZS, 61000 L jubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND O GLASI: I m odulo 34 mm x I col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% 18. ju lija Verjetno marsikak bralec Novega Matajurja, posebno mlajše generacije, ne ve, da ima naš list razmeroma dol go zgodovino, saj je v glavi napisano, da je to X II. leto izhajanja. V resnici pa se je «M atajur», ko t glasilo bene ških Slovencev, rodil že leta 1950. Prva številka nosi namreč datum 3. oktobra 1950. «M atajur ti bo na kratko prinašal vse novice, k i te zanimajo, zlasti pa take, ki zadevajo življenje Beneške Sloveni je. .. S tem časopisom hočemo zahtevati naše pravice, hočemo, da naši življenj ski pogoji ne bodo več tako težki... Z njim ti hočemo pomagati, hočemo opo zoriti javno m nenje na tvoje potrebe... Predvsem pa ti bom o skušali stati ob strani ko t dobri prijatelji...». S temi be sedami se je v prvu številki M atajur obračal na bralce, ta je bila naloga, ki si jo je časopis zadal in jo je dolga leta opravljat. Podobne cilje je zasledoval in zasleduje tudi N ovi Matajur, k ije le ta 1974 nasledil M atajurju. Tu velja opozoriti, da s e je M atajur pojavil že m ed narodno osvobodilno vojno ko t glasilo X X V II. divizije N O V in PO S in da j e ko t tako, od novem bra 1943 do marca 1944, izšel štirikrat. Zakaj ta kratek in zelo sintetični zgo dovinski prerez našega lista? K ot reče no, je M atajur začel redno izhajati ok tobra 1950. leta, torej pred 35. leti. Zdi se nam prav praznovati to obletnico z objavljanjem nekaterih njegovih član ko v in to iz več razlogov. N a ta način lahko pregledamo našo zgodovino C on i prem i «F ed eltà» sono stati p rem iati: R o m a n o P o d o r isz a c h , G ianfran co Stulin della S avogn ese, P io T om asetig d ell’A u d ace, C oceano F ran cesco, U nder 19; per la lun ga attività svolta in squadre delle Val li i prim i tre, m entre a C oceano per la voglia di riprendere a giocare d o po il secondo in fo rtu n io in tre anni di carriera nelle varie categorie del settore G iovanile della V alnatisone. Q uindi la «M iglior difesa ’85» che è risultata essere quella dei G iovan is sim i della V alnatisone. Prem i di ri conoscim ento per la loro attività nelle sq u ad re giovanili a M oreale Sergio (da oltre un decennio sulla cresta del l’onda); F loreancig E raldo, D orb o- Stran 3 P R E D 35. LETI JE ZAČEL IZH A JA TI «M A T A J U R » Vprašanja splošnega razvoja in rasti beneških Slovencev včeraj in danes zadnjih 35 let, mladi lahko spoznajo, kakšen je bil ta list, kakšna je bila nje gova vsebina. Zanimivo je tudi dejstvo, da je M atajur obravnaval vrsto vpra šanj, ki so še danes zelo aktualna ozi roma še nerešena. To rubriko začenjamo z dvema član koma, ki obravnavajo vprašanje sad jarstva v Nadiških dolinah, zaščite in komercializacije domačih pridelkov. A li se ne danes, p o tridesetih letih, združenje A PO (Associazione produt tori ortofrutticoli) šele ukvarja z istimi problemi? S v . P eter S lo v e n o v Sm o zvjedel, de na ju ška dita, ki na vjem ó še o d ku od je , ima namje n u Špjetre nardit dan frigorife ro za shranit sadje, ki se pardjela u Rečanski an N adiški dolini. An nje dugo o d tuod, de so teli tud' gledal za ukupit sv je t za zgradit ti sto hišo. Če j e tuo rjes, m i na m uoremo, la categoria G iovanissim i (il prim o), negli E sordienti il secondo, n o n o stan te non facessero parte di alcun consiglio direttivo. Riconoscim enti anche a G ariup M arino (A udace); Barbiani M assim o (Esordienti), Bar- « M a ta ju r » , 3 1 . m arca 1952 S v . P eter S lo v e n o v Z v eza sad jarjev nediške d o lin e Nediška dolina je za sadjarstvo k o t de bi bla zatuo nareta. Višji brjegovi u ozadju varjejo zem ljo p red ledenim severnin vjetrom , to p lo ju žn o sonce pa izvablja iz na rave rodovitne sokove. Narbuj je sadjarstvo razvito okuol Ruonca an temu se j e trjeba zahualit renkemu kaplanu an pjesniku Petru Podre ki, ki je biu zlo napreden sadjar. On je učiu ta parvi naše ljudi kakuo j e trieba gojit, sadje, ljudje so ga poslušali an efekt njegovega neutrudnega djela se pozna še donas u Ruoncu. Ljudem u tej okuolici je skoraj edini vir entrai sadjar stvo. U drugih krajih Nediške doline pa se ne muore guarit o kajšnem naprednem sadjarstvu, o čiščenju kron an obrjezovanja, o škropljen ju an uničevanju boljezni, o pravil nem gnojenju an usem, kar se muo- TUTTOSPORT Una che Paolo Miano premia Emiliano Dorbolò «giovane promessa 85». lò A lberto per il loro co n trib u to nel ku pohualit tako inicjativo, zak' par nas an frigorifero bo zarjes parnesu velike koristi. Takuo naši kum eti bi m jel buj blizu za prodajat njih pardjelke an višno jim buodo plačal p o buj visokim kupu. Je že dugo cajta, de se guori, od tistega frigoriferja an ankrat so se tu d ’ interešal vič j udi za tuole p o stavit. Vjemo, de kar je biu še žiu ranci R u d o lf Costaperarja iz D o lenjega Barnasa, se je zlo brigu za j udi skupe spravit, de bi nardil gor no tako fabriko, ki naj bi bli sočelni tu d ' tisti, ki pardjelajo sadje. Zatuo ne bi blo slabo, de se tist frig o rifero nardi u koperativi, ce takuo boju m jel korist usi km eti, ki u njim nosijo sadijske pardjelke. Nje slabo če ju ška dita nam tuo p o sta vi, ampa buojš bi bluo, če bi m i sa m i se nardil tisto fabriko. biani Cristiano (U nder 19 ed Allievi); M ottes M arco (Pulcini), Q ualizza Stefan o (P ulfero), Crucil M atteo (M anzanese, per le sue 25 reti nella categoria Pulcini FIG C ); ai C onsi glieri provinciali B lasetig e M azzola per il loro passato calcistico; una ta r va inizi pot Il consigliere provinciale Aldo Mazzola premia Alberto Dorbolò. ga alla A m m inistrazione C om unale di S. Pietro al N atison e, che oltre ad essere un ringraziam ento per la co n cessione della Sala consiliare è anche un riconoscim ento per q u an to è sta to fatto fino ad oggi per q u an to ri g u ard a gli im pianti sportivi in questi ultim i anni. Per finire due targhe a C laudio Scaravetto (che in origine doveva essere assegnata al padre G ian n in o, che per oltre quattro anni ha dato m olto in favore dei giovani delle nostre V alli, e che purtroppo il destino crudele c'è lo ha tolto im provvisam ente). A N ereo Vida per il suo lavoro negli ultim i anni, con il m agnifico piazzam ento nel cam p io nato di Prom ozione ed il lavoro svol to nel settore giovanile. Infine i p re mi «G iovani Prom esse ’85» sono sta ti consegnati ex-aequo a Terlicher Fe derico e D orbolò Em iliano della Val natisone. Q uindi non mi resta che dare a p puntam ento ai giocatori ed agli spor tivi per il prossim o giugno per la IV A T L E T IC A L E G G E R A Gli assoluti di Rom a, 3° Giorgio, 4° Franco nei 400 hs I fratelli R u d i so n o stati i p r o ta g onisti d ella finale dei ca m p io n a ti asso lu ti di R o m a m ercoledì 10 lu glio. A b b iam o p o tu to seguirli sul piccolo telescherm o grazie a « m a m m a R A I» , che h a irra d ia to le due g io rn ate dei ca m p io n a ti. P en siam o che d o p o q u esta b u o n a p re sta z io ne i du e ragazzi di O sg n etto p o ssa no o tte n ere u n a v itto ria che li rip a g h ere b b e dei ta n ti sacrifici a cui si so tto p o n g o n o . __________ C IC L IS M O __________ È Ferruccio Cencig «il gioiello» di G. Cappanera E dizione del T rofeo dei marcatori. C hi risulterà vincitore? ti consigliere provinciale Giuseppe Blasetig premia Massimo Barbiani. P aolo C affi C o n la su a b rilla n te v itto ria nel « T ro fe o M a n fe rra ri» , è b alza to ra nardit za aktualno moderno sad jarstvo. Konseguencja temu je sevjeda, de se boljezni sadnega drevja nimar buj širijo an je pardjelek usako Ijeto slabši an manjši. Do sada so se km etijski oficihi zlo malo bri gali, de bi ljudem povjedali zaki an kakuo se muora runat s 'sadnim drevjem, de bi dajalo več an buojšega sadja. Morebit, de bo od sada naprej kaj buojšega. N i dougo od tega, de so oblasti dale pobudo za ustano vit poseban kom itat za obram bo sadjarstva u Nediški dolini. Za predsednika tega k ornitat a je biu imenovan čedadski šindik senator Pelizzo. Ustanovili so tudi zvezo sadjarjev Nediške doline. U tisto zvezo je parstopilo več kamunou, ki jih predstavljajo šindiki ali ad ministratorji. Zveza ima svoj sedež u Čedadu, njen predsednik je Oli vieri Luigi, podpredsednik pa ruonski fam oštar Trakonja Mario. Use tuo je zlo Ijepa an pametna iniciativa, ne vjem o pa kajšen uspeh bo. Predsednik zveze je en k o lo nel, ki ne vjem o če se zastop na sadjar stvo. Povarh tega nje niti domačin. Buojš je bluo, de bi se na vodstvo zveze sadjar jeu p o st avlo domače ljudi, ki se zastopijo na sadjarstvo an ki bi u istem času tudi učil ljudi u domačim jeziku kakuo se djela okuoli sadja takuo kot je djelu renki Peter Podreka. «M atajur» 15. februarja 1955 p rep o te n tem en te a ll’atten z io n e del m o n d o del p ed ale F erru ccio C encig, nella ca te g o ria A llievi. Il p o r taco lo ri b ia n co ro sso del p resid en te C a p p a n e ra non sta ce rto facen d o rim piangere le vittorie della p as sata stagione o tten u te d a G asparutti. S iam o certi che d a rà a n c o ra p a recchie soddisfazioni ai dirigenti cd agli sp o rtiv i che lo seg u o n o d o m e nicalm ente. C A L C IO C ’era una... volta... il Torneo dei Bar, a Cividale C ’era u n a v o lta a C ividale il cam p etto del R icreatorio S. C u o re, dove veniva d isp u ta to , un to rn eo N o ttu rn o di C alcio a cui p ren d ev a no p a rte i «veri a m a to ri del p a llo ne». R ico rd iam o con n o stalg ia le «parate» e le «p apere» del cav. R u m an o B lasig, la tecn ica del rag. D o r lig u z z o , la g en ero sità di G iu sep p e P ittio n i m a s o p ra ttu tto l’a t tesa palp itan te di p aren ti, am ici, ge nitori, m ogli, figli, dei nipoti e della p o p o la zio n e per le serate d ’estate p assate in letizia. E ra n o i tem pi di B epi T o m a setig seg retario e cassie re, dei d iretto ri di g a ra V alter B la sig, E nrico C o llo r e d o , di Z orzettig che non facevano rim piangere i più fam o si d ire tto ri del fisch ietto ; d o po le g are i volti d istru tti dei p ro tag o n isti per lo sfo rz o p a tito , una b ib ita in co m p ag n ia e tu tti felici e co n ten ti. Oggi a d istan z a di anni m an ca al to rn e o q u esta seren ità e i gravi incidenti di gioco p atiti d a ragazzi m etto n o sotto accusa la fo r m u la ricreativ a del T o rn e o , i vari C en cig , S e d i ecc. sta n n o p ag a n d o a p ro p rie spese gli in fo rtu n i p atiti, il che è grave so tto il p ro filo u m a no. È m eglio lasciare d a p arte «superprem i» e «prezzi d ’ingresso proib itivi» e ben v engano i tornei «vecchia m a n iera» che o ltre alla «co p p etta » di rap p resen tan za, ren d o n o felici i p ratican ti ed il p u b b li co. Q uesta è l’o p in io n e di m olti Cividalesi e non d a noi in terp ellati, il to rn e o di p allav o lo in piazza serva d a m odello! Savogna La p artita di calcio fra la rap p re sen tativ a di T o lm in o - C a p o re tto e quella delle Valli del N atisone è te r m in a ta con il risu lta to di 0 - 4. S er vizio sul p ro ssim o n u m ero . 18. ju lija S tra n 4 Zakaj ne slovenske bučice GRMEK p o d b o n esec U rniki m iedihu v D olenj M ar sin N ed išk ih d olinah Tapoluove S e n ja m S v e te g a M ih a e la v p ra v e m dom ačem duhu Že od deleča se je vidlo oflokano vas. Luči vsieh farb so ble spejane od cierkve daj dol do šuole, kjer je bla fešta. N a velikem placu pod vasjo je bluo puno m akin, pru takuo na novi ciesti, ki iz telega placa peje do cierkve an še mi m o, do britofa. P o t je nova, saj so jo inaugurai pru v saboto zjutra. Na brejarju je puno judi plesalo. Lepuo je godu Checco z njega komplesam SSS. Kar Checcu komples je počivu, iz rad ja se je čulo kaseto zadnjega Sejma beneške piesmi. V nediejo je bla velika m aša s precesjo po vasi. Pieu je pevski zbor Rečan. An par piesmi je zapieu tudi pevski zbor Pod lipo iz Špietra. O pudan so imiel Tapolučan, lahko diemo tu vsaki družin na kosile žlahto al parjatelje, ki so paršli iz bližnjih va si al pa iz miest. P a tudi tisti, ki niema žlahte v tisti vasi, ni imeu, problem u, saj v Tapoluovem te vsi vabijo na kafe an na an kos dom ače gubance. Popudan, okuole nih štierih, je bluo spet puno judi na placu pred šuolo. Na program u je bluo «revival Sejma beneške piesmi», saj so nekateri pieuci zapiel no malo piesmi telega Sejma. V mali sobi v stari šuoli je bla na raz stava starih reči, ki jo je napravu Lino Scuoch s pom očjo vsieh T apolučanu, ki zvestuo so kupe ložli vse, kar so imiel starega an zanimivega dom a. An zaries je bluo puno zanimivih reči za videt, ku tist pasaport za iti guzierat v Rusijo iz zadnjega stolietja an takuo napri. V nediejo zvičer je spet godu Chec co z njega komplesam. «H vala Bogu lietos niesmo miei daža na našim sejm u» je ja u adan od organiatorju. Lahko tudi mi diemo kiek tagega, saj če je biu paršu daš, niesmo bli preživiel tiste vesele ure, v pravem donačem u duhu na tapoluškem sejmu. SV. LENART Za hudo uro še tuča Ljetos lahko rečemo, da njesmo imjel pomladi in začetek poletja se je pokazu še slabši kot pom lad. Vsak dan daž, nalivi, pauodnje. Tale slaba ura je za mjesec dni vse zadaržala nazaj: sad je, vartnarijo, naravo. In ko pokuka sonce, se troštaš, de bo daržalo, de bo to ja skarb, toje djelo na puoju na nji vi in vartu plačjano, pa se ti ukida tu ča, debela tuča, ki ti u par m inutah od nese pardjelo in upanje. T akuo se je zgodilo za nekatere vasi Svetega L enara ponoči od srede na četartak (od 10. do 11. julija). Zdelo se je, da bo sodni dan, takuo je pihalo in gučalo, potle pa tuča, debela tuča, ki je nardila zlo veliko škodo po nekate rih vaseh, posebno u Dolenji Mjersi, Škrutovem in Ažli. Potukla je sjerak, krom pir, vinjike, sadje in vannino. Prav bi bluo, če bi odgovorne oblasti paršle na pom uoč oškodovanim kumetam. rfU -t VAliJ D't'1 Parve dni luja je v čedajskem Spita le um aru A ntonio Medveš iz naše vasi. U čaku je lepo starost: 95 liet. V žalost je pustu sina, hčera an vso žlahto. Nje ga pogreb je biu v M arsine v sriedo 3. luja. GARM AK SPETER Čedron Z a k a j n e s lo v e n s k e « b u č ic e » v h iša h in o šta r ija h ? G o v o r it s lo v ie n s k o za nas n i Spot, m a čast. Tele « b u čice» j ih pred la g a B en eška galerija iz Špetra. SREDNJE Livška m ladina prireja v s o b o to 2 7 . in n e d e ljo 2 8 . ju lija 1985 G orenj Tar bi Turnir v m alem n o g o m etu - Barca V saboto 6. luja sta se poročila Gian franco Stulin - K urjaku iz Gorenjega Tarbja an Daniela Zabrieszach iz Bare. Novičam, ki bojo živiel v Špietre, želmo srečno skupno živlienje. L IV E K 85 ki bo na igrišču v Livku. T urnirja se bo udeležilo 18 ekip, med temi 5 jih bo iz Benečije. Peklo se bo na žaru. Tudi p ija ča ne bo m anjkala in zvečer bo ples. Vsi vabljeni. Lahko diemo, de Pasquale P ittana, 61 liet, iz naše vasi je biu srečan v nasreči. V sriedo 10. luja popudan se je Pasquale varnu dam u za kieki poiest. Kar je paržgau gaz, je bom bola skopjala. Bil je tajšan močan žlah, de je varglo proč buozega moža vič m etru. N a glo so ga pejal v špitau, tle so ga medihal an pošjal dam u. Za srečo se nie naredu nič hudega. Hiša pa je ostala pu no oškodovana an Pasqual ne bo mu vič stat v nji. Mali oglasi Piccoli annunci Iščem trgovko, ki zna slovensko in ita lijansko. Trgovina Krivograd, St. Mi c h a e l, B leib u rg (A v str ija ), tel. 0043/42/352537. Oblica V starosti 85 liet nas je za venčno zapustu A ntonio Mellinch iz naše vasi. V žalost je pustu vso družino. Njega po greb je biu v Oblic v saboto 6. luja. V en d o Vendo Fiat 128 anno 1980 ottimo stato L. 3.500.000. Telefonare ore serali al 725048. PIŠE PET AR MA PO D BU N IE SA C doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30. Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00. doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00. SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak an petak od 9.30. do 12.30. v sriedo od 15.30. do 18.00. v saboto od 9,30. do 12.00. 12 . 0 0 . SR IEDN JE TA JURA N am iestnik prokuratorja o d R epu blike u Vidmu, dr. Buonocore, je kuazu zapriet katpitanha an tri marešjale od karabinierjev u Čedadu. Je glih ta kuo, k o t da bi biu odriezu glavo kasar ni. Če je za druge dr. Buonocore (preim ak, k i p o slovensko p o m en i dobrosarce), ni biu za kapitanha in tri mare šjale prav nič Buonocore. K akuo in zakaj j e prišlo do «potre sa» u kasarni karabinierjev v Čedadu? Dva brata, kum eta in vinogradnika, Li vio in Giuseppe Zorzettig, prvi 36, dru gi 50 let, sta poznana zavojo dobrega vina ne sam uo u čedajskem mandam entu pač pa p o vsi Furlaniji in tudi u drugih deželah. Brata Zorzettig sta se pomagala. Širila sta svoje vinograde, svoje vinjale tudi z dinam itom . Kjer je trda skala, kam an al trda opoka, pa- kera, buldožer ne m ore nič pom agat, treba je streljat in streljat z dinamitom. Sam uo j e teškuo prit do tele sort pum berja in če prideš do njega, ga muoraš nucat z eksperti in p o d strogo kontro lo. N jesm o u Libanu, kjer lahko z di nam itom metajo u lu ft ambašjate. Fakt, dejstvo je, da u kraju S a n t’A n na, kjer sta dva brata gospodarja lepe brežine, j e ponoči vičkrat «garmjelo», se « buskalo» in zem ja se je tresla. Kajšan, naveličan tega ponočnega garmenja je šu pravit na uha dogodke njekem u brigadirju od karabinirju u Čedadu. Pridan, bardak bregadir je hitro opravu pošteno svoje djelo in u krat kem cajtu odkru fenom en garmjenja in buskanja v vinogradu S a n t’A nna. N a pravu j e raport, prijavo in ra p o rtje po IKortmig Cenjene stranke obveščam o, da bo kom ercialni oddelek B EN E D I L S .p .A . v Č edadu o d prt ves m esec avgust. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12 . 0 0 . v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. G or. Tarbi: v sriedo ob 14.30. p o ti zaspau al pa ostu pozabjen u trug Iji kom andantov. N evje pa se zakaj: al zavojo dobrega tokaja in merlota, ki ga imata brata Zorzettig, al pa zavojo te ga, ker j e m lajši brat Livio, president od «Associazione calcio Cividale in je biu 12. m aja lietos izvoljen za konselirja u čedajski kom un na demokristjanski listi. Nam iestnik prokuratorja R epublike že v je, kakuo stoje reči, če j e stuoru za priet dva brata Zorzettig in štiri kom an dante karabinierjev. Novica je imela po naših dolinah, posebno pa u Čedadu, velik odmev, saj imajo štiri komandanti veliko število prijateljev. In ti prijatel j i pravijo: «Tajšne nesreče se lahko zgode sam uo poštenim in pridnim ko mandantom, ki znajo zaprjet oči, za ne škodovat prijatelju človjeku. So pa drugi ljudje, ki niso prijatelji, in se vprašajo: « A l so kom andanti zm jeraj zaparli oči, tudi za take, ki se niso ime novali Zorzettig?» Veste ka j vam povjem , dragi m oji brauci? Gorje, če bi ne bito karabinierjev v Italiji! Skoraj vsak dan pade kajšan za branit našo fra jn o st p roti terorizmu. Branijo nas od rouparjev, od banditov, od tatvin in vsa čast « A ll’A rm a», k i j e v stoletjih zvesta in udana državi. Res pa je, da tudi v najboljših družinah se najde lahko sin, ki gre iz prave poti. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac cartolibreria - cancelleria - bigiotteria abbigliam ento - accessori - giornali e riviste giocattoli e articoli da regalo? doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. G or. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00. SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo . G or. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00. do 18.00. v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. p e ta k od 10.30. do 12 . 0 0 . v saboto od 11.00. do 12 . 0 0 . doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 20. do 26. julija 85 Grmek tel. 725044 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Zaprte zaradi počitnic Od 20. julija do 2. avgusta S. Giovanni al Natisone U stan ovljen a leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00. Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. Zavojo dinamita «potres» v kasarni Karabinieri zaparli karabinjerje Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00. v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. doh. Pietro Pellegrini G or. Barnas: v četartak od 10.15. do S i avvisa la Spettabile clientela che gli uffici com m er ciali della RE N E D IL S .p .A . d i C ividale rimarranno aperti tu tto il m ese d i agosto U ) DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: v sriedo ob 12.00. Trinko: v torak an petak ob 14.00. PRENOTAZIONI LIBRI DI TESTO Od 22. julija do 11. avgusta 's a n pietro al natisone Podbonesec in Čedad (Fontana)