1. PDF dokument
Transcript
1. PDF dokument
Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.facebook.com/novi.matajur r i M l I ' QWh B A T fM A xJ "J V J W j y . * / ' P R H I P F TX tLTPfì'U y t t f PIA'I Tv s A. * £m . JT Tf J P rijeten p rik a z ljubezni M u zej na p o ti v Nediških dolinah, do slovenskega je z ik a in kulture z ISK na ogled sedm ih zbirk STRAN 8 STRAN 9 pokrajine n aš časo p is tudi na spletni strani wuiw,nomatajur.it št. 9(1886) Čedad, sreda, 4. marca 2015 Nimar Hcaso di Ponteacco, tanti buj gli interrogativi su una morte zapuščeni che forse si poteva evitare V teli h u d i, tra g ič n i zgodbi, sam uo a d n a rieč b i m u o rla b it vsiem ja s n a : tiste , k a r se je zgodilo v sriedo, 25. fe b ru a rja , v P etjag e, b i se ne sm ielo zgo dit, an vsi se troštam o, de se n a bo vič zgodilo. Tuole sevieda n a bo p o talažlo žalost, k i j e še a n k ra t z a je la tisto družino. Tudi polem ike, ki sm o jih p re b ra l an b erem o po časopisiK, v e rje tn o n a p o m ag ajo puno. T rieba bo zasto p it, kduo je zgrešiu, če je k a jša n zgrešiu, kuo je m oglo ra ta t, de a d n a a m b u la n c a n ie m ogla p rit n a pom uoč, zak je v tistim cajtu bla v U idne, g red e ki d ru g a je bla u sta v lje n a v Č edade, zak v tistem m o m en tu nie bluo nobedn eg a in fe rm ie rja p a rp ra vljen eg a za iti, ob d ev eti zvičer, od Č edada do P etjaga. P a P etjag , vsi vem o, n ie takuo deleč od čedajske bolnice. Kaj bi se zgodilo (an kaj se bo zgodilo), če ta jš a n in fa rk t p r i m e človieka v M arsin e, v M a še ra h al v D reki? Tela tra g ič n a sm a rt n am pokaže, kuo so N ediške doline n im a r buj zap u ščen e, n im a r buj deleč od misli an dejanj n a ših deželn ih p o litičn ih p re d stav n ik u . L judje, ki dielajo v špitale, so n a d o p u stu al buni? O bedan ti n a bo p a ršu p o m a g a t a n še m an j re šit toje ži vljenje. P oštin je b olan? O be d an ti n a bo p a rn e su p u o što al časopis n a k atereg a si naročen, lahko čakaš dva, tri tiedne... D ežela m isli n a m e n it g o ra te m u obm očju (alle zone m o n ta n e ) vič ku stu o m ilijo n u evru? Ja , p a v tisto obm očje B enečija ne spada. Tela je ža lo stn a resn ica: na štiejem o zadost, niesm o z a n i m ivi. M ore b it, de z novo z d ra v stv e n o re fo rm o bo m o im iel m anjku adno am bulanco v Š p ietre p a rp ra v je n o za p rit n a pom uoč. M ore bit, de bo de žu rn i m iedih im eu m an jk u an d efib rilato r, k a r ga bo trie b a nuCat. M an jk u tu o le se tro š ta mo. P a bo vseglih p rem alo , zak bo ostu vtis, de so reči, ki b o jo lahko rešile adno življenje, p a n a bojo rešile ciele n aše skupnosti. Tel je d o n as za vse n as n arguorši problem , (m.o.) D ue in d a g in i in te rn e av v iate d a ll'a s se sso ra to reg io n ale a lla sa lu te , u n 'in c h ie sta d ella m a g istra tu ra (al m om ento senza indagati) e u n a sed u ta - te sa - del la te rz a co m m issione del Consiglio re gionale. Sullo sfondo la rifo rm a com plessiva d ella sa n ità reg io n ale, a p p ro v a ta d efi n itiv a m e n te il 3 o tto b re 2014, m a no n a n c o ra a ttu a ta n e lla p a rte in cui rio r g an izza il servizio di em ergenza. C erta la d in a m ic a dei fa tti che h a d e te rm in a to, nella se ra ta dello scorso m ercoledì 25 feb b raio , il soccorso ta rd iv o p re sta to ad E rik T uan, 47 anni, di P onteacco: u n a delle due a m b u la n ze in servizio a Cividale, im p e g n a ta in altro in te rv e n to a U dine, è g iu n ta sul posto 27 m in u ti do po la seg n alazio n e al 118 (sette m in u ti in p iù del m assim o co n sen tito dal p ro tocollo), l'a ltra è rim a sta ferm a nel piaz zale del p ro n to soccorso p e r l’assen za di p e rso n ale. T em pestivo, invece, l'a rriv o d e lla g u a rd ia m ed ica che e ra p erò sp ro v v ista di d e fib rillato re, lo stru m e n to p iù efficace p e r la rian im azio n e in c a so di in farto . seg u e a p a g in a 2 Cristiano Shaurli in Paolo Panontin predstavila reformo krajevnih uprav v Manzanu Podobmočje edina možnost za Nadiške doline V če trte k , 26. fe b ru a rja , je bil v M a n z a n u z an im iv v ečer n a m e n je n tem i refo rm e k ra je v n ih u prav. V ečer je o rg a n iz ira la lo k a ln a sek cija D em okratske stra n k e, glavne novo sti, ki jih deželni zakon o refo rm i k ra je v n ih u p rav predvideva, sta p re d stav ila de želni o d b o rn ik P aolo P a n o n tin in n ačeln ik D em okratske stra n k e v deželnem sv etu C ri stia n o S haurli. V nediejo v Špietre posebna vičer za 8. marec b e ri na 3. stra n i Ku vsake lieto Zveza beneških žen v sodelo v an ju z B eneškim gledališčem an In štitu to m za slovensko kulturo p a rp ra v ja posebno vičer za 8. m arec, D an žena. V večnam enski dvorani v Špietro bojo beneške igralke A nna B em ich, B reda Berginc, Cecilia Blasutig, M a rin a C ernetig, B ru n a Chiuch, E m a n u e la Cicigoi, E m m a Golles an Teresa Trusgnach pro tagonistke kom edije ‘8 že n ’ av to rja R o berta Tho m asa, ki jo je v beneško narečje p rired ila M a ri n a C ernetig. R e ž is e rje D anijel M alalan. Ob teli parložnosti p a se bojo spom nil tu d i n a A lda Klodiča, ki nas je p red k ratk im zapustiu. Z ačetek ob 17. uri. Planinska družina Benečije, kar takuo napri TUTTI GII APPUNTAMENTI O stran pagina 9 Appunto “T elegjornàl rcgjonàl. il c ù r al bat a T ricst.” Titolo dell'indagine della testala 11 Diari sul tem pi) dedicato alle quattro province dall'informazione regionale della RAI Posnetek z občnega zbora Planinske družine Benečije v Špietre D vorana slovienskega ku ltu rn e ga dom a v Špietre je bla v saboto, 28. feb ru arja, m alom anj prem ajhan a za sp a rje t vse, ki so paršli n a 23. občni zbor Planinske družine Be nečije. Bli so člani Planinske, p a tu di parjatelji drugih planinskih d ru štev, recim o Slovensko planinsko društvo G orica, Spd Trst, Planinsko d ruštvo K obarid, Cai N ediških do lin an še an še... Lietos je biu občni zbor poseban zavojo dvieh stvari: praznoval sm o naše člane, ki so av gusta paršli do v a rh a gore A rarat, narguorše gore Turčje - 5.137 m, an izvolil sm o nov odbor, ki bo n a če lu P laninske štie r lieta. b e r i na 5. stra n i Sreda, 4. m arca 2015 aktualno dalla p rim a pagin a A ncora tu tte d a c h ia rire - di qui le d iv e rse in c h ie ste - cau se ed (even tu ali) re sp o n sa b ilità che h a n no p o rta to a q u e s ta c a te n a di ev en ti. Con la ce rte z za che n e ssu n acc e rtam e n to p o trà rip o rta re in v i ta E rik n é a lle v ia re il d o lo re dei suoi cari. M en tre, o v v iam en te, a u m e n ta la p reo ccu pazio n e degli a b i ta n ti delle v alli del N atiso n e (il fa t to è a v v e n u to n e l fo n d o v alle a p o chi ch ilo m e tri d al p ro n to soccorso di C ividale e n o n in q u a lc h e iso la ta fra z io n e m o n ta n a ) circa l'e ffe t tiv a su ssiste n z a del p ro p rio d ir it to alla sa lu te n ella stessa m isu ra di quello che v ale p e r chi risie d e n e i c e n tri d ella p ia n u ra . L ’audizione dell'assessore M aria S a n d ra T elesca che, in siem e al co m m issario d e ll’o sp e d a le di U d i n e e d e ll’A zien d a p e r i se rv iz i sa n ita r i “F riu li c e n tra le ” M a u ro Delen d i, è s ta ta c h ia m a ta a risp o n Kr I Il caso di Ponteacco, tanti gli interrogativi su una morte che forse si poteva evitare d e re sul fa tto in te rz a co m m issio n e lo scorso 2 m arzo , al n e tto d el le p o lem iche p o litich e, è se rv ita a rib a d ire che la rifo rm a s a n ita ria n o n è a n c o ra o p e ra tiv a ; il rita rd o n e i soccorsi no n è q u in d i im p u ta b ile al ria sse tto v o lu to d a ll'a m m i n istra z io n e reg io n ale. Telesca h a poi afferm ato di a v er p iù volte sol le v a to la q u estio n e d ella gestio n e d e ll'e m e rg en z a n elle valli del N a tiso n e. A co n ferm a di ciò h a m o s tra to an ch e u n d o cu m e n to scritto in cui, in risp o sta all'assesso re , h a n n o re la z io n a to su lla q u estio n e il sin d aco di S an P ie tro al N a tiso n e M a ria n o Zufferli, quello di S an L eo n ard o A ntonio C o m ugnaro e il d ire tto re del 118 E lio C arich ietti. L 'assesso re h a q u in d i so tto lin e ato com e la seco n d a a m b u la n z a sia s ta ta r ip ris tin a ta g ià n el giorno successivo e che il servizio n o n s a rà p iù sospeso. G ià n e i g io rn i p r e c ed en ti Telesca av e v a rib a d ito co m e la rifo rm a , al c o n tra rio di q u a n to h a n n o a ffe rm a to alcu n i all'indom ani della tragedia, non so lo no n fosse o p e ra tiv a m a che p ro p rio qu esto fa tto n e m e tte in luce la n e ce ssità, v isto che - a suo dire - p re v ed e u n a d istrib u z io n e dei Pustetto: “Carenze di personale segnalate già da tempo” “So p er certo che da più di due an ni d a Cividale segnalano alla d ire zione di U dine carenza di p ersona le n el servizio d'em ergenza. P er questo rim ango perplesso di fronte alle dichiarazioni rese in com m is sione anche dall'assessore Telesca se condo cui, in sostanza, ciò che è av venuto sab ato sera a Pontecco sa rebbe il risu ltato di u n a serie di cir costanze eccezionali.” C om m enta così, a m argine del l'audizione in terza com m issione, il consigliere regionale di Sei Stefano Pustetto, d a sem pre in p rim a linea nella difesa dell'O spedale di C ivida le, al punto da av er votato contro la m aggioranza, di cui p u re fa parte, in occasione della riform a sanitaria del la Regione. “Di sicuro - dice però a proposi to P u stetto - la riform a dell'assetto san itario della Regione in questo ca so non c'entra, visto che non è ancora in fase attu ativ a. Sem m ai - precisa - l'accaduto dovrebbe sollevare al cuni dubbi circa l'effettiva opportu nità della prevista chiusura del Pron to soccorso di Cividale. O ppure sul la constatazione che potrebbe cap i ta re spesso allora che ci sia in zona u n a sola am bulanza p ro n ta ad in tervenire, visto che l'a ltra sa rà im pegnata a trasp o rtare i pazienti dal cividalese e dalle valli al nosocom io di U dine”. Se gli chiediam o invece dell'at tuale carenza di defibrillatori (anche se alm eno uno dovrebbe essere in do tazione, p er legge, al cam po sporti vo di San Pietro) anche qui P u stet to si dice perplesso: “P ersonalm en te, anche se la riform a prevede u n a distribuzione sul territorio di questo strum ento, resto contrario alla chiu su ra della stru ttu ra del P ronto soc corso. La rianim azione andrebbe co m unque eseguita da personale q u a lificato e che h a già esperienza in questo tipo di interventi.” Infine P ustetto ribadisce di non essere d'accordo “sulla ricostruzione secondo cui l'evento sarebbe stato ec cezionale e, p ertanto, non prevedi bile. Le assenze del personale, per al tro, erano dovute a cause p er le q u a li si sarebbe dovuto pensare a una so stituzione tem pestiva”. “Fino ad oggi - conclude il consi gliere di Sei - giorno in cui ho senti to le dichiarazioni in com m issione, ho p referito non p arlare con la stam pa onde evitare strum entaliz zazioni. Ciò che m i prem e al m o m ento infatti è evitare che u n a cosa del genere possa ripetersi in futuro. Come si fa nei rep arti ospedalieri se ri nel caso qualcosa vada storto, è ne cessario o ra sedersi attorno a un ta volo e trovare le soluzioni p e r m i gliorare, n on gettare la croce addos so a qualcuno.” m ezzi di soccorso p iù cap illa re e p iù efficiente. D iv erse in v ece le c o n sid erazio n i circ a la q u estio n e d ell'assen zacarenza di personale: l'assessore ha in fa tti d ich iarato come dal 2013 gli in fe rm ie ri n e ll'a z ie n d a di U dine (cui fa capo an c h e il p ro n to soc corso di C ividale) sian o a u m e n ta ti di q u a ttro u n ità . Q uesta considerazione però, non collim a con q u a n to invece afferm a (vedi artico lo q u i sotto) il consi g liere reg io n a le di Sei S tefan o Pustetto , d a sem p re c o n tra rio alla r i d u zione del servizio o sp e d alie ro e d 'e m e rg en za a C ividale, s tru ttu ra n e lla q u ale h a la v o ra to com e m e dico p e r d iv ersi anni. Secondo Pustetto , in fa tti, il caso d ella c a re n za di p e rso n a le a C ividale e ra s ta to se g n a lato alla s tru ttu r a c e n tra le u d in ese sv a ria te volte negli u l tim i d u e an n i. N el caso specifico dice P u ste tto - l'a sse n z a di p e rso n a le su ll'a m b u la n z a re s ta ta fe rm a sa re b b e d o v u ta a pro b lem i di sa lu te c o n tin g en ti il cui decorso (era p re v e d ib ile d a chiu n q u e) n o n sa reb b e sta to breve, lasc ian d o in te n d e re q u in d i che e ra e v id en te la n ec essità di u n a so stituzione. C on sid erazio n i su lla c a re n za e sull'organizzazione del perso n ale a C ividale sono sta te sollevate nel corso d ell'audizione anche dal con sig liere civ id alese di F o rza Ita lia R o b erto N ovelli, a q u esti q u e siti però l’assessore n o n h a replicato ri b ad e n d o che sono q u e stio n i sulle q u ali fa ra n n o luce le in ch ieste. Kaj se dogaja v Sloveniji Usoda smučišča na Kaninu v rokah Bovčanov V Bovcu vidijo luč n a koncu tu n e la. Po dveh letih tu ristič n e g a h ira n ja , ki m u je b o tro v a la nesreča n a gondolski žičnici, ki p elje n a K anin, zgleda, d a bi la h ko v n a sle d n ji sezoni v en d a rle sp et zag n ali zm učišče n a K an in u , ki skupaj z italija n sk im N a Ž lebeh (Sella N evea) se sta v lja tu d i čezm ejni sm učarski center, ki p ra v z a p ra v nikoli ni zares zaživel. N a izred n i seji občinskega sv e ta v Bovcu, ki je b i la v četrtek, 26. feb ru arja, so nam reč, kot poročajo P ri m orske novice, bovški svetniki podprli dogovor, ki ga je kom isija za K an in po trim eseč n ih p o g a ja n jih do segla z dru žb o H e ta A sset R esolution, p rav n o n a slednico H ypo L easinga. Ta p red v id ev a brezp lačn i p re n o s krožne kab in sk e žičnice, ski d a ta in r e s ta v ra cije P re stre lje n ik n a lokalno skupnost. To p a od p ira m ožnosti, d a O bčina p rev z am e tu d i ostalo in fra s tru k tu ro n a h rib u , p rid o b i obljubljeni držav n i d e n a r in a p rila začne s po p rav ili in h k ra ti n a p n e vse sile, da zagotovi celovito prenovo in da za to pridobi tudi sred stv a E U in n a jd e zaseb n e vlagatelje. Pogoj za brezplačni prenos n a bovško lokalno skup nost je to, d a O bčina p o v rn e 112 tisoč evrov stroškov za v zd ržev an je sistem a v zad n jih dveh zim ah, od k a te rih p a bi bilo tre b a takoj o d p lačati le 50 tisoč evrov, p re o sta n e k pa, ko bo u p ra v a p re je la d ržav n i p risp e vek za popravilo žičnic. Za izvedbo sanacije, p ro g ra m k a te re je p rip rav ilo p o d je tje Dr. D uhovnik, naj bi D ržav a obljubila tri m ilijone evrov. H eta, ki se tako u m ik a iz stečajn eg a p o sto p k a p ro p a d le d ru žb e ATC K anin, bo tu d i o p roščena p lačila k o m u n aln eg a p ri spevka za spodnjo p o stajo žičnice A. B ovški žu p an V alter M lekuž, ki optim istično p ri čakuje, d a bo Bovec sp et zaživel in v zim skem času p riv a b il polno sm učarjev, je n ap o vedal, d a so v p ro ra č u n u za izdatke za K anin že re z e rv irali 80 tisoč evrov. O b rav n av ali naj bi ga n asled n ji teden. “P ro g ram san a cije zajem a obnovo in tu d i izboljšave n a vseh n ap rav ah . Kupili bi dva teptalca,” n aštev a župan. S icer p a se v B ovcu po g o v arjajo o um iki iz steč aj nega p o stopka tu d i novogoriške d ru žb e H it tako, da bi lahko lo k aln a skupnost prev zela tu d i ostalo in fra s tru k tu ro ozirom a sedežnice n a h rib u . V zad n jem ob dobju, ko se se začele širiti novice o tem , d a bi bilo lahko v p ra ša n je K an in a končno rešeno, se je oglasi lo tu d i večje število p o te n c ialn ih vlagateljev, k a r do k azuje, d a je bovško obm očje še vedno lahko s tu ri stičnega vidika zanim ivo. V LTO Bovec v sekakor p o u d a rja jo , d a je pogoj p o polnom a pren o v ljen o sm u čišče, saj obnova sta rih n a p ra v ne bi bila dovolj. Oce njujejo, da bi m oralo sodobno sm učišče polniti postelje vsaj 60 d n i n a leto. kratke.si La Corte Suprema annulla la relazione della Commissione anticorruzione su Janša Squilibri macroeconomici, la Slovenia non è più sulla lista nera di Bruxelles La Slovenia 12. paese europeo a legalizzare i matrimoni omosessuali? Dopo Tinkara, all’Eurovision Song Contest va Maraaya con la canzone Here For You La Corte Suprem a slovena h a deciso che la relazione della Com missione anticorruzio ne in cui si accusava l’allora p rem ier Janez Jan ša di non aver giustificato l’en tità del pro prio patrim onio, doveva essere annullata. Sa rebbero stati lesi infatti dei diritti costituzio nalm ente garantiti a Janša. L a pubblicazione della relazione aveva causato di fatto la ca d u ta del governo Janša. Il suo partito, SDS, h a già chiesto le dim issioni del m inistro per la Giustizia G oran Klemenčič, che in quel pe riodo era presidente della Comissione anti corruzione. Il m inistro, che h a il sostegno del prem ier Cerar, non intende dim ettersi. Sono Francia, Italia, Bulgaria, Portogallo e Croazia i paesi che si trovano sulla Usta ne ra di Bruxelles a causa degli eccessivi squiUbri m acroeconom ici. Lo ha reso noto d u ran te una conferenza stam pa dedicata aUa ge stione econom ica dell’UE, il com m issario eu ropeo p er l’Econom ia P ierre Moscovici. La Slovenia, che l’anno scorso era l’unico paese ad essere stato inserito p er due anni conse cutivi neUa Usta nera, ha migUorato il proprio status grazie aUe m isure intraprese. Si trova o ra tra i paesi che ancora devono elim inare gli squiUbri, m a questi, in ogni caso, non so no considerati eccessivi. A m eno di sorprese deU’ultim o m om ento la Slovenia dovrebbe essere il 12. paese in Eu ropa a legaUzzare i m atrim oni omosessuaU. Ieri 3 m arzo, infatti, il parlam ento h a discus so e votato (aUa chiusura deUa redazione l’esi to non era ancora noto) la legge sui matrimoni e suUa famigUa che introduce im portanti no vità in m ateria dei diritti LGBT. I cambiamenti sono stati precedentem ente già approvati dal la Commissione parlam entare pertinente ed in ogni caso godono del sostegno dichiarato di gran parte dei parlam entari. Intanto è sta ta già annunciata dagU oppositori anche la rac colta firm e per un referendum abrogativo. S arà di nuovo u n a c a n ta n te d o n n a a ra p p re se n ta re la S lovenia a ll’E u ro v isio n Song C ontest. Si tr a tta di M a ra a y a che ha convinto il pubblico del festival E m a, la se lezione p e r il concorso m usicale europeo, con la can zone H ere F or You. Si tra tta di un pezzo orecchiabile ca raterizzato d a u n a voce che forse ric o rd a u n p o ’ Am y W inehouse. La 60. ed izio n e d ell’E u ro v isio n Song C o ntest si te r r à q u e st’an n o tr a il 19 ed il 23 m aggio a V ienna. L’an n o scorso av ev a v in to C onchita W urst, m e n tre la slovena T in k a ra si e ra classific ata al 25. posto. Sreda, 4. m arca 2015 Shaurli in Panontin o deželni reformi krajevnih uprav Dežela občinam Nadiških dolin ponuja lastno “podobmočje” “M ožnost o d sto p an ja od glavnih kriterijev , k i j i h p re d v id e v a re fo r m a k ra je v n ih u p rav , kot sta m in i m alno število p re b iv a lc e v in o ze m eljska k o n tin u ite ta , n i a b so lu tn a za O bčine, k i so v k ju čen e v zašči ti z ak o n a 38/2001. V elja n a m re č v vsakem u p rim e ru določilo, d a po tem prv em deželn em n a č rtu , sam o občine, ki so se znašle n a m ejah m ed dv em a U n ija m a lahko p ro si jo D eželo za v k lju čitev v so sed n jo up ravo . N ajbolj u čin k o v ita re šite v za poseb n o situ a c ijo N ad išk ih d o lin je u sta n o v ite v nek eg a ‘podobm o čja’ (S u b am b ito op. ur.): D eže la je p rip ra v lje n a podobm očjem d a ti večjo vlogo, kot jo p red v id ev a zakon.” Tako je n ač e ln ik D em okratske stran k e v d eželn em sv etu C ristia no S h a u rli odgovoril n a v p ra š a n ja n e k a te rih u p ra v ite lje v občin N ad i ških dolin n a ja v n e m sre č a n ju 26. fe b ru a rja v M a n z a n u . V ečer n a m en jen tem i re fo rm e je o rg an izi ra la lo k aln a sek cija D em o k ratsk e stra n k e (m o d e ra to rje bil se k re ta r Francesco B om basaro). N a n jem je skupaj s S h au rlijem deželni o d b o rn ik P aolo P a n o n tin p re d sta v il glavne novo sti, ki jih p red v id ev a deželni zak o n o refo rm i k ra je v n ih uprav. Že po njeg o v ih b e se d a h je bilo ja sn o , d a D ežela n e bo u p o štev ala pro šn je n e k a te rih o b m ejn ih občin v id en sk e p o k ra jin e , d a bi bile vključen e vsaj v m an jšo U nijo kot je ta , ki jo p red v id ev a p rv i n a č rt in Posnetek z javnega srečanja o reformi krajevnih uprav in možnostih za Unijo Nadiže, ki je bilo v Manzanu 26. februarja Subambito migliore soluzione per le Valli del Natisone, la Regione pronta a rivederne il ruolo L 'istitu z io n e di u n S u b am b ito fra i com uni delle valli a ll'in te r no d ell'U ti del N atiso n e sareb b e, a d e tta di C ristian o S h au rli (ca pogruppo Pd in consiglio regionale) e Paolo P a n o n tin (assessore con delega alle autonom ie locali), la soluzione in grado di g aran tire eq u i lib rio e u n a m igliore d istrib u zio n e di o n e ri e riso rse. L a R egione di concerto con i sindaci dei te rrito ri in te re ssa ti, - h a n n o afferm ato i d u e in u n in co n tro su i tem i d ella rifo rm a degli e n ti locali, te n u to si a M an zan o lo scorso 26 feb b ra io - sare b b e p ro n ta a riv ed e re il ru o lo d ei S ub am b iti, d o ta n d o li di m aggiori stru m e n ti risp e tto a q u elli p re v isti oggi d a ll'artico lo 20 d ella legge di rio rdino. Q u an to al ricorso al Tar, a ttra v e rso il q u ale alc u n i a m m in istra to ri di c e n tro d e stra m ire re b b e ro a u n p ro n u n c ia m e n to della C or te su lla (p re su n ta ) in c o stitu z io n a lità d ella rifo rm a, l'assesso re P a n o n tin si è d etto p iu tto sto tra n q u illo : il te sto - h a spiegato - è s ta to so tto p o sto a ll'e sa m e di d iv ersi c o stitu zio n a listi (P alerm o, Bandelli, D 'O rlando, Coen) che si sono esp ressi tu tti u n a n im e m e n te a fav o re d ella p ie n a le g ittim ità del testo. ki zab o jem a 17 občin in več kot 52 tisoč prebivalcev, od k a te rih jih m anj k o t šest tisoč živi v sedm ih ob č in ah N adiških dolin. P a n o n tin je n am reč p o u d a ril, da je D ežela želela u sta n o v iti večje u p ra v e z a to, d a bi tu d i m an jšim občinam (om enil je posebno p rim e ra D reke in G rm eka), ki zdaj trp ijo z arad i z m a n jš a n ja ja v n ih p risp ev k o v , uspelo p o n u d iti sto ritv e, ki jih vsak državljan potrebuje. “To bo po refo rm i lažje v logiki so lid a rn o sti m ed večjim i in m anjšim i občinam i, ki bodo skupaj sodelovale v U n i ja h ,” je p o vedal deželni odbornik. P a n o n tin je n ato sprejel tu d i u ra d n o vabilo žu p a n a O bčine Sov o d n ja G erm an a C endoua, ki g a je v im en u vseh žu p an o v te g a ob m očja (prisotni so bili tudi Luca Postre g n a iz S red n jeg a in M a rian o Zufferli iz Š p e tra te r p o d žu p an D reke M ichele Q ualizza) zaprosil, da bi im eli tak o ja v n o sreč an je tu- di v N adiških dolinah. C endou je tu d i povedal, d a je skupaj z žu p a ni Srednjega in D reke p rip rav il do k u m e n t s predlogom , da bi nova u n ija zao b jem ala isto obm očjie, ki ga zdaj u p rav lja G orska skpnost Ter, N adiža in B rda. V tem ob m očju je n a m re č po njegovem m n en ju večja hom ogenost tako z gospodarskega kot z jezikovnega vidika. S haurli je povedal, da se on sam s tem predlogom strin ja , v en d a r so to rešitev onem ogočile odlo čitve večijh občin (predvsem Če d ad a in Č ente), da bi, če bi se z n a šle v ta k i U niji, zap rosile za p re m e stitev v sosednjo. K ot sta pove d a la S h au rli in P a n o n tin , je tako zno traj p red v id e n e u n ije najbolj učin k o v ita re šite v za g o rata ob m o čja u sta n o v ite v n e k a k šn e g a “p o dobm očja” in d a j e D ežela p r i p ra v lje n a tak im podobm očjem d a ti večjo vlogo, kot je ta , ki jo dan es p red v id e v a zakon. Firmata ad Aquileia dai due presidenti una dichiarazione congiunta Zveza Združenj Borcev e ANPI, indissolubile il rapporto tra antifascismo e democrazia TuValli! O B en ečija Lokalna politika, nastalo je društvo TuValli Predlog g a je dau srienjiski žu pan, Luca P ostregna, an drugi pred stav n ik i leve sred in e v sed m ih k am u n ah N ediških dolin so sprejeli. Takuo je nastalo društvo TuValli, ki im a kot nam ien dat ljudem vse m ožne inform acije o delovanju ja v n ih up rav itelju , ki se prepoznavajo v levosredino, pa tud k o o rd in irat njihovo dielo. D ruštvo so u stan o v il Luca Po- stregna, A m erigo Dorbolò, D a niele Cicigoi, Stefano C em oia, Francesco Q ualizza, Piergiorgio D om eniš, Stefano P redan, G er m ano C endou an A driano Stulin, ki je tud predsednik. Facebook, T w itter an Y outube so in stru m en ti s katerim i bo d ru štvo inform iralo ljudi, predvsem pa sp letn a stran, ki im a naslov: w w w .tuvalli.it. S ab ato 28 fe b b ra io nel m u n ici pio di A quileia, alla p re sen z a del p re sid e n te n azio n a le d ella Z veza Z druženj B orcev za v re d n o te NOB Slovenije (ZBB-NOB), T it Turnšek, e di C arlo S m uraglia, p re sid e n te n a zio n a le dell'A N PI, è s ta ta sottosc ritta u n a d ich iaraz io n e congiun ta che segue il docu m en to sottoscritto a G orizia il 15 m aggio 2013 tr a i ra p p re se n ta n ti delle asso cia zioni p a rtig ia n e di C roazia, Carin z ia A u striaca, S lovenia e Italia. Nel docum ento i due sodalizi, di cendosi tra l’altro preoccupati “del la d e riv a p o p u lista di estre m a d e s tra che si re g istra in v a rie p a rti d 'E u ro p a con l'affe rm a z io n e di m o v im en ti ra zz isti in F ran c ia , In g h ilte rra , U n g h e ria , G recia m a an ch e in S lovenia e in Ita lia ”, r in n o vano i se n tim en ti di am icizia ed il forte im pegno “p e r im pedire che dalle g rav i crisi econom iche, so ciali e politiche in atto si finisca p er uscire con u n a involuzione a d estra e in fo rm e a n tid e m o c ratich e , p e r co n tra sta re i m ovim enti di tipo n a zifascista che si sta n n o m a n ife sta n d o in tu tta E u ro p a; p e r irro b u stire i rapporti, a livello europeo, tra tu tte le associazioni che h a n n o La firma del documento congiunto avvenuta sabato ad Aquileia il loro p rin c ip ale fo n d am en to n e l l'a n tifascism o ; p e r so llecitare le popolazioni delle n o stre a re e a fa r se n tire la p ro p ria voce, nei con fro n ti dei risp e ttiv i g o verni e d el l’U n io n e e u ro p e a, in favore della pace, in E u ro p a e nel m ondo; p er m o b ilitare i p ro p ri isc ritti e asso ciazioni affinché re n d an o c h iaro a tu tte le citta d in e e i c itta d in i ed a l le istituzioni che il rap p o rto tra a n tifascism o e d em o craz ia è in d isso lubile; p e r m a n te n e re vivo il r i cordo della g u e rra di L iberazione, in fo rm a a ttiv a e n o n solo cele b ra tiv a , affinché n elle nuove ge n erazio n i p e n e tri il culto della le g a lità e d ella lib e rtà .” Sreda, 4. m arca 2015 Glavna pozornost šolstvu in slovenščini v javni upravi V ponedeljek, 2. marca, se je sestal paritetni odbor P ro b le m a tik a slovenskih in d vo je z ič n ih šol, ra b a slovenščine v j a v n i u p ra v i, sistem fin a n c ira n ja in ja v n i n a p isi p ri p o d je tjih z ja v n o koncesijo so bili glavne tem e, ki jih je v p o n ed eljek , 2.' m arca, o b ra v n a v a l p a rite tn i o d b o r za v p ra ša n ja Slovencev v Italiji. Slovenska p o slanka T am ara Blažin a je n a seji p a rite tn e g a o d b o ra, kot je p o ro čal P rim o rsk i dn ev n ik , povedala, da bi m o rala refo rm a šol skega sistem a v Italiji vseb o v ati tu di člen, ki zad ev a šole s slovenskim učn im jezik o m v Ita liji. To ji je z a g o to v ila m in istric a S te fa n ia G ia n n in i. Sicer je p o sla n k a D e m o k ra t ske stra n k e p o ro čala o sta n ju n a pod ro čju šolstva in novostih, ki z a d ev ajo slovenske šole. V osp red je so p rišle m ed d ru g im tu d i težav e pri širitv i dvojezičnega šolstva v V i denški p o k rajin i, in sicer v občin ah B ard o te r T ip an a. K a r zad e v a fin a n c ira n je ra b e slovenščine v ja v n i u p ra v i n a p o d lagi 8. člena z a ščitn eg a zak o n a za Slovence 38/2001, je deželni o d b o rn ik G ianni T orrenti povedal, da so bili za leto 2014 n a razpolago tr i je m ilijoni evrov, ki p a jih k rajev n e u p ra v e ne bodo izk o ristile v celoti, k er n i prišlo dovolj prošenj. Tudi tu v N ad išk ih d o lin ah niso vse o b čin ske u p ra v e zap ro sile za p rispevek. O stal bo tak o p rib ližn o 1 m ilijon 400 tisoč evrov, ki ga bo skušala po ra b iti D ežela F u rla n ija Ju lijsk a k ra jin a za p ro je k te n a p o d ro čju p re v a ja n ja , to lm a č e n ja in o b lik o v an ja spletne strani, ki bi nudila r a zlične in fo rm acije in obrazce. Č lani p a rite tn e g a o d o b ra p a so sp re je li sklep, v k a te re m p re d la g a jo n a j se n a podlagi 8. člen a fin a n cirajo v letih 2015 in 2016 sto ritv e, ne p a p ro je k ti. K a r zad ev a p rija v o p ro jek to v za leto šn je leto, p a je o d b o rn ik T o rren ti n a p o v ed al, d a b o do rok, ki naj bi zap ad el aprila, v er je tn o p o d a ljša li do o k to b ra. N a seji je bil govor tu d i o še v ed no p o m an jk ljiv i rab i slovenskega je z ik a n a ja v n ih n a p isih in v topo- Torrenti: Regione parte attiva per l’attuazione della legge di tutela L a Regione si attiverà p e r superare le criticità esistenti, m igliorare l'utilizzo delle risorse statali e garantire quindi le attività, principalm ente quelle di traduzione ed interpretariato gestite dai Comuni, in m odo con tinuativo e sulla base di criteri nuovi. Lo h a evidenziato l’assessore re gionale alla C ultura, G ianni Torrenti, alla riunione, ten u tasi il 3 m ar zo a Trieste, del C om itato istituzionale paritetico p e r i problem i della m inoranza slovena. L’assessore Torrenti, m enzionando il trasferim en to del contributo finale delle risorse statali relative al 2012 e 2013, che la Regione prossim am ente distribuirà alle pubbliche am m inistrazioni p e r l’uso dello sloveno, si è sofferm ato sulla "necessità di a ttu are le uti li sinergie p er offrire alla com unità servizi di m aggiore efficacia". Inol tre, l'assessore h a proposto, ottenendo il sostegno dei m em bri del Co m itato, di definire criteri nuovi riguardanti la distribuzione dei fondi statali, che saranno adottati a p artire dal prossim o armo; a tale propo sito è stata istitu ita u n'apposita com m issione di lavoro. n o m a stik i s stra n i ja v n ih podjetij, ki so k o n cesio n arji ja v n ih sto ritev (n a p rim e r d ru ž b a za avtoceste ANAS), dobro leto d n i po objavi odloka deželne p red sed n ice D ebo re S e rrac ch ian i. O dbor je sklenil, d a bo o p o m an jk ljiv em iz v aja n ju zaščite obvestil d ire k to ra t za d e želne zadeve ita lija n sk eg a m in i strstv a za dežele in strokovnjake S veta E vrope. P isa li bodo tu d i d ržav n i rad io tele v iziji RAI in n a d zo rni kom isiji za d ržav n e železni- Ob dnevu Civilne zaščite zahvala organizacijam, ki so pomagale v času lanskega žledoloma Priznanje Republike Slovenije za Kmečko zvezo N a slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite, 28. fe b ru a rja , n a B rdu p ri K ran ju je p riz n a n je C ivilne zaščite, ki ga je p o d elila U p ra v a R epublike Slo v en ije za zaščito in re še v a n je p ri M in istrstv u za ob ram b o , p re je la tu d i d eželn a K m ečka zveza. M ed d o b itn ik i p riz n a n ja p a so b ile tu d i C ivilni za ščiti iz Č ed ad a in Č ente te r Ita lija n sk a u n ija, o rg an izacije ita lija n sk e n a ro d n e sk u p n o sti v Slo v en iji in H rvaški. S lovesnost, ki se je je u d eležil tu d i p re d sed n ik R epublike S lovenije B o ru t P ahor, je bila n am reč letos v luči la n sk ih n a ra v n ih ujm . P osebno z a h valo so zato udeležen ci pro slav e n a m e n ili p re d stav n ik o m re še v a ln ih in gasilskih organizacij držav, ki so v času la n sk o letn e g a žledu n e m u d o m a priskočile n a pom oč. P o v eljnik C ivilne zaščite R epublike Slovenije Srečko Š estan in g en e ra ln i d ire k to r U p rav e R e p u b lik e S lovenije za zaščito in re še v a n je D arko B ut p a sta sicer p o d elila b ro n a ste, sre b rn e in z la te znake, p lak e te C ivilne zaščite te r kipec C ivil n e zaščite. Za glasbeno p o p estritev je n a slovesnosti s sve to v n im i in slovenskim i u spešnicam i poskrbel O r k e ste r Slovenske vojske z vokalistko K atjo R ih tar. IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Gì useppeOsgnach Joško A veva c a ric a to u n cesto p ien o su lla te sta e si e ra a v v ia ta v erso Z am ir, p re n d e n d o la sco rc ia to ia p iù rip id a e p iù brev e. S ’e ra d o v u ta fe rm a re q u a e là p e r sp o sta re i p ru n i in v a d e n ti. N el tra tto p iù rip id o d e lla sco r cia to ia , p o sa v a i p ie d i con g ra n d e cau te la . GIUSEPPE OSGNACH -JOŠKO il A4!atajur N on si e ra a c co rta p erò dei ra m i di u n noc ciolo p ie g a ti sul se n tie ro a ll’altez za del suo carico, che s ’im pigliò in un o dei ram i. C ad de e com inciò a ro to la re verso il basso, v e r so il b u rro n e. F o rtu n a ta m e n te riuscì ad ag g rap p arsi ad u n g in ep ro che la tra tte n n e . In ta n to seg u i v a con lo sg u ard o il suo cesto che ro to lav a v erso il basso. D opo a v e r rip o sa to e rip re so fiato, tu tta g ra ffia ta e con le v e sti s tra p p a te , E len a co m inciò a cerca re e racco g liere con c u ra i pezzi di c a rn e c a d u ti d a l cesto. N on p o tè r i tro v a re il cercin e (svitek) m a riu scì a p o r ta re il suo carico fino a Z am ir. D u ra n te il racconto, Lino ed io ci g u a r d av am o , di ta n to in ta n to : av rem m o d esi d e ra to c o n d u rre il discorso su a ltro arg o m en to p iù d iv e rte n te , senza riu scirv i. P ec cato d av v e ro p erc h é e ra n o p ro p rio carin e. Ci co n gedam m o ta rd i d alle rag azze e ci a v viam m o v erso il fondovalle. L a pioggia e l’o sc u rità p ro fo n d a ci tra tte n n e ro e p e n sam m o di p e rn o tta re in q u alch e fienile. La n o s tra a v v e n tu ro sa esc u rsio n e no n era s ta ta q u e lla d e sid e ra ta . Invece dei c a n ti e del b u o n um ore, av ev am o dovuto so p p o rta re ra c c o n ti colm i di triste zza . N el villaggio di Pičič, che raggiungem m o dopo a v er do rm ito p e r q u a ttro ore in un fie nile, ci fe rm am m o p e r tu tto il giorno. N el l’o ste ria ‘d a P ičič’ (P ri Pičiču) m an giam m o, b evem m o del b u o n vino e ci d iv e rtim m o a c a n ta re con a ltri del luogo. Poi, invece di to rn a re a casa, a n d a m m o a d o rm ire nel ‘Lis tn ja k ’ (luogo dove si ten g o n o le foglie sec che). Ci av v iam m o verso casa so ltan to il m a ttin o del lunedì. Che cosa a v reb b ero d e t to e p e n sa to a casa? Q uesto p e n siero co m in ciò a p re o c c u p a rc i m a le d e tta m e n te . Così, p e r il tim o re, decidem m o di tra sc o r re re u n ’a ltra n o tte fu o ri, nel fienile di S onšon, a M erso di S opra, vicino alla casa di Lino. L’in d o m a n i in c o n tra m m o suo p a d re d a v a n ti alla casa di Jak u lin . R ivolto al figlio, disse: - Oh Lino, facevo a n c h ’io così q u a n do avevo la tu a età! - R estam m o stu p e fa t ti. Il p a d re di L ino fin ì di rie m p ire d ’acqua il secchio e rito rn ò a casa. Noi ci accordam o di ritro v a rc i il g iorno dopo, al m io p a e se. R ito rn a to a casa, m io p a d re , in segno di am m o n im en to , tossicchiò un p aio di volte alla p o rta , poi si voltò ed uscì. T ossicchia va così ogni q u alvolta e ra adirato, m a la sua co llera sv a n iv a p re sto se m i m ettev o a fa re qu alch e la v o ro che gli a n d a v a a genio. Lino v enne in paese, com e d ’accordo, m a non se la sen tì di v en ire a casa m ia e mi a sp e ttò d ai S učanjovi. Qui co n v ersam m o e facem m o d iv ersi p ro g e tti p e r nu o v e a v v e n tu re , p e r a n d a re a sag re e balli. M a, a n che sta v o lta, il n o stro p ro b le m a p rin cip ale e ra il d an a ro . (31 - co n tin u a ) 5 Sreda, 4. m arca 2015 PdB D vorana slovienskega kulturnega dom a v Špietre je bla v saboto, 28. februarja, m alom anj p rem ajh an a za sp arjet vse, ki so p aršli n a 23. občni zbor Planinske družine Benečije. Bli so člani Planinske, pa tudi parja telji drugih planinskih društev tle iz naše dežele an iz bližnjih kraju Slovenije. Lietos je biu občni zbor poseban zavojo dvieh stvari: p raznoval smo naše člane (Flavia Iu retig, Vida O sredkar, F la v ia B ordon, M ira Grgič, R oberto C oren, Giam paolo Della Dora, G erm ano Cendou, M ar ko Jarc, Boris M erm olja, A driano Stulin, Franco Trusgnach an Alvaro Zantovino), ki so avgusta p aršli do v a rh a gore A rarat, narguorše gore Turčje - 5.137 m, an iz volih smo nov odbor, ki bo n a čelu Planinske štier lieta. V novem glavnem odboru (diret tivo) so: L uisa B attistig (k ije bla za predsednico tele zadnje dvie lieta), Pio C analaz, D ante Cencig, G iusep pe Cucovaz, G iam paolo Della D ora, D aniela L auretig, Igor Tuli an Al varo Zantovino. Po pozdravnih besiedah Joška Kukovca, je M attia Cendou poviedu an p a r besied o tečajih, ki jih P la ninska organizava: n a tečaju sm u čanja v Podkloštru, ki je kum i paršu h koncu, je bluo 30 tečajnikov, od štier liet napri. Vsako nediejo je bluo s P laninsko n a sm učiščih kakih osam deset, devetdeset ljudi. Učili so M attia, Tina, Vasja, Peter, Pika an M ojca. Tečaj sm učanja nie biu še p aršu h koncu, ki v čedajskem b a zenu je začeu drugi del tečaja p la van ja (parvi del je biu od otub erja do dičem berja). Tečaj je vsako sa boto od 18. do 19. ure, puode napri do konca aprila. Je nih 40 vpisanih, na varh še tisti, ki runajo prosto p la vanje (nuoto libero). Tudi tu učijo naši učitelji. Parvo sriedo fe b ru a rja je steku drugi del telovadbe (parvi je biu od otu berja do dičem berja), ki puode nap ri do konca aprila. V pisanih je dvajst žen. Uči jih Tina, ki le s telo skupino žen hode na tekm e (gare) po Sloveniji. Vsi tečaji so po sloviensko, takuo de naši otroc an m ladi im ajo parložnost čut naš jezik ne sam uo na dvojezični šuoli. D rugi otroc, ki na hodejo n a telo suolo, se pa z nam i učjo tudi slovenščine. “Kar takuo naprej z našim dielam” V saboto, 28. februarja, je biu 23. občni zbor Planinske družine Benečije Po dokum entu o finančnem sta nju Planinske, ki sta ga prebrala Lui sa B attistig (po italijansko) an m la da K atja C analaz (po sloviensko), je Luisa, p re b ra la poročilo. “R ezultati iz lanskega b e ta so do b ri an pozitivni, ker smo uresničili tak bogat p rogram an smo ga vsega izpeljali z velikim uspehom . V teh m ojih dveh letih, ko sem bi la predsednica, sem zastopila, kakuo je p o triebno im iet pom uoč od vsieh članov, k er im am o zaries veliko de javnosti: organizat tečaje an jih spe ja t do konca; biti odgovorni za po hode an za izlete z avtobusom ; daržati račune-blagajno; p arp ra v lja t slike an besiede za našo spletno stran; k er vsako nedeljo im am o odp arto kočo, so potriebni člani za de žurstva; odpreti kočo, k a r im am o skupine, goste; v polietnih m esecih im am o delovne akcije za kočo; or ganizat an sp ejat naš praznik ko stan ja “B u rn jak ” an še vzdrževanje a n čiščenje stazi. Zatuo zahvalim vse tiste člane, ki se zaries tru d ijo an pom agajo. Njih La presidente uscente della P laninska družina Benečije Luisa B at tistig h a concluso così la sua relazione (che potete leggere in pagina nel nostro dialetto sloveno): Una tormenta di vento e neve in cima al Matajur ha accompagnato l’inizio del l’anno nuovo e ha raggiunto il nostro ‘dom na Matajure’ con spaventose raffiche di forte bora provenienti da Trieste e dalle valli. Tutti guardavano increduli e si domandavano cosa stesse succedendo lassù. Noi siamo rimasti in silenzio. Per quel tipo di vento si deve solo aspettare che se ne torni da dove è arrivato o che si perda da solo e per sempre. Altro non sa fare che portar danni. Solo chi conosce bene il nostro ‘dom’ venendo su a trovarci e la nostra družina, sa chi siamo. Luisa je v imenu Planinske zahvalila Rosino, ki nie samuo mama pridnega člana Franka, pa tudi nomalo "mama" vsieh, ki dielajo v našim planinskim društvu an nimar parpravljena dat no roko kjer an kada kor an nas posladkiet z nje štrukjami an drugimi dobruotami Z varha dol: Joško Kukovac an podžupan Trinco iz Sauodnje. Luisa an Katja. Tle na varh med nagrajevanjem skupine, ki je osvojila Ararat (5.137 m) M atajure / H um in, po hod po kobariškem Stolu _ odg. Igor 0432 727631 Program Planinske družine za lieto 2015 JA N U A R A PR IL JULIJ ►sobota, 10. / nedelja 11. - Spom inski pohod "Dražgoše" _ odg. Alvaro 320 0699486 ► sobota, 17. / nedelja, 18. - Sem inar o žen ski stvarnosti - Gozd M artuljek (Kranjska go ra) _ odg. Tina ► nedelja, 25. - Začetek tečaja sm učanja v Podkloštru (A ) _ odg. Daniela 338 2020850 Flavia 348 5511581 - Tina ► sobota 4., nedelja, 5. in ponedeljek, 6. - Po hod na Brač (HR) _ odg. Luisa 0432 709942 ► ponedeljek, 6. - Velikonočni ponedeljek Tradicionalni pohod na Malo Goro _ odg. Joško 328 4713118 - Pavel 348 2299255 ► nedelja, 5. - Pohod po Terski dolini _ odg. Igor 0432 727631 ► petek, 17., sobota, 18. in nedelja, 19. - Brentske Dolomiti, skupaj s Planinskim društvom Kobarid _ odg. G erm ano 0432 709942 Z dravko MAJ ► od 4. februarja do 29. aprila - Telovadba v Špetru _ odg. Daniela 338 2020850 - Flavia 348 5511581 ► nedelje 1., 8. in 22. - Tečaj sm učanja v Pod kloštru (A ) _ odg. Daniela 338 2020850 - Fla via 348 5511581 - Tina ► sobota, 28. - 23. občni zbor v Špetru ► petek, 1. - Tradicionalni pohod na Krn _ odg. Pavel 348 2299255 ► sobota, 9. - 59. Pohod ob žici v Ljubljani _ odg. Daniela 338 2020850 - Tina ► nedelja, 10. - Pohod studenov - M ašera _ odg. Renato ► ► sobota, 30. -T ek p rijate ljstv aS u žid -N o kula _ odg. Igor 0432 727631 sobota, 30. - 10. DM tek za ženske - Ljublja na _ odg. Daniela 338 2020850 - Tina M AREC JUNIJ nedelja, 22. - Po dolini svetega Lenarta _ odg. Joško 328 4713118 - G iam paolo Medvescig ► nedelja, 7. - Gorica, Srečanje obm ejnih pla ninskih društev _ odg. Joško 328 4713118 ► sobota, 20. / nedelja, 21. - Koča Dom na FEBR UA R AVGUST ► nedelja, 2. - Srečanje treh Slovenij na Višarjah (avtobusni izlet) _ odg. Joško 328 4713118 ► sobota, 15. - Senoseki in grabiče na M ata jurju (pri koči Dom na Matajure), delovna ak cija _ odg. vsi SEPTEM BER ► nedelja, 6. - Praznik gore na M atajurju _ odg. vsi ► sobota, 26. - Pohod na Breški Jalovec _ odg. Alvaro 320 0699486 OKTOBER ► petek, 2. - Festival pohodništva: nočni po- prostovoljno dielo (lavoro volonta rio) je osnova (è alla base), de naša družina gre napri. Zahvalim tudi tisto skupino, ki se veliko zanim a za o h ran it vsako so boto sveto m ašo po sloviensko an predvsem duhovnika M arin a Qualizzo, ki s e je naluožu veliko briem e, de se an k rat n a tiedan čuje slovienska besieda v špietarski cierkvi. Na koncu hvaležan spom in Aldu Klodiču, ki nas je zapustu tri tiedne od te ga. Aldo se je celo suoje življenje tru d iu za našo zem ljo an je biu tu di velik p arja teu Planinske.” Pozdravili so tudi predstavniki drugih planinskih društev, an še F a bio Trinco, podžupan Sauodnje, v im enu katere je guoriu: “Zahvalem Planinsko, zak če nie bluo nje duom a n a varh u M atajura, tel simbol naše zemlje bi biu buj sam an žalostan, an bi na sparjeu, takuo ki gre, še posebno od o tuberja do aprila, k ar te drugi rifugio (rajš bi ja u , go stilna) je zapart, vse tiste, ki gor parhajajo. Jo zahvalem za nje tru d za o h ran it a ir daržat živo našo slo viensko besiedo an kulturo. Jo za hvalem , zak s e je s pohodom spom nila na velikega moža tele zemlje, na m onsinjorja Iv an a Trinka. An še za B urnjak, ki je biu v Čeplešišču. Za tisto parložnost san šu hodit po sta zi, ki so jo pru za telo parložnost lepuo očedli, takuo san m u spet videt prestore m ojih otroških liet. An za hvalem kulturno društvo an zbor Re čan, ki pru na tistim B urnjaku je biu predstavu an liep program , le v spo m in m onsinjorja Trinka. M uoram zahvalit drugega veli kega m oža tele naše zem lje, Alda Klodiča, k ije biu nap rav u tisti pro gram, an za vse, kar je naredu za na šo besiedo an kulturo.” Potle smo mogli vsi gledat slike, ki jih je n aredu Franco Trusgnach Tonu z B arda na A raratu, an še d ru ge. P ru takuo razstavo, ki so jo parpravli slovenski planinci iz Posočja. An še vičerja, ram onike, piesam... pru liepa vičer. An seda, hi tro na dielo, za spejat program lie ta 2015! hod od koče Pelizzo do vrha M atajura _ odg. Luisa 0432 709942 - Branko ► Telovadba v Špetru _ odg. Daniela 338 2020850 - Flavia 348 5511581- Tina ► Tečaj plavanja v Č edadu _ odg. Flavia 348 5511581- Tina ► nedelja, 18. - Čezmejni burnjak na Livku _ odg. D ante 335 7764573 - G erm ano 0432 709942 NOVEMBER ► sobota, 14. - M artinov pohod po Bizeljskem ob Sotli (avtobusni izlet), skupaj s Planinskim društvom Kobarid _ odg. joško 328 4713118 ► nedelja, 29. - Izlet v neznano _ odg. Igor 0432 727631 DECEMBER ► nedelja, 6. - M iklavžev pohod na Krasji vrh (Drežnica) _ odg. Pavel 348 2299255 ► četrtek, 31. / petek. 1. januarja - Silve strovanje v koči za člane in prijatelje Planin ske V nedeljah in praznikih dežurstva v koči na M atajurju in delovne akcije Vzdrževanje in čiščenje stez Sreda, 4. m arca 2015 Sulle tracce di Jakob Malar N ei p a e si delle Valli del N atiso n e lo c h ia m a v a n o Ja k o b M a la r, n o m e slo v en o , a Civ id a le e d in to rn i e n e lla z o n a d el Collio lo co n o scev an o com e J a c u n P ito r, n o m e f r iu lan o , m a il suo v ero n o m e è G iacom o M e n e g h in i. Si tr a tta d i u n a r tis ta a u to d id a tta v issu to q u i d a noi a cav allo tra il 1800 e il 1900. E ra o rig in a rio di C erg n eu di N im is, n o n a v e v a u n a casa, e ra u n giro v ag o . Si s p o sta v a di p a e se in p a e s e p a ssa n d o d a T o rrean o , a C iv id ale, a S p essa, a lla zo n a del C ollio, a i p a e si delle V alli del N a ti sone. D u ra n te i su o i s p o s ta m e n ti h a a ffre sc a to lo can d e, ch iese, case ru ra li e d im o re n o b ili, re a liz z an d o u n c e n tin a io d i d ip in ti m u ra li d ei q u a li a n o i è g iu n ta s o lta n to la m e tà a c a u sa d e ll'in c u ria e d eU 'abbandono. C oloro che lo a v e v a n o co n o sciu to , ra c c o n ta v a n o che a rriv a v a n e i p a e si sem p re a p ie di, av ev a u n fisico da gnom o che lo ren d ev a buffo, s o v ra s ta to d a u n a g e rla c o n te n e n te p o ch i in d u m e n ti e i fe rri d el m e stie re : u n secchio, la colla, q u a lc h e p e n to lin o , i p e n nelli di co d a di cav allo e i co lo ri che si p r e p a ra v a d a solo. N ei su o i a ffre sc h i d ip in g e v a la S acra Fam iglia e i suoi sa n ti p red iletti: S an M a rtin o , S an F lo rian o , S an Rocco, San L e o n a rd o , S a n t'A n to n io ... D ip in g ev a a n c h e im m a g in i p ro fa n e : le d o n n e, la fam ig lia, gli a n im a li, gli a lb e ri, i fio ri. D ipingeva sen za alcu n in seg n am en to , in fa tti n o n è a n d a to a scuola. L a su a p ittu ra e ra s p o n ta n e a , n o n se g u iv a a lc u n a c o r ren te . L a su a p ittu ra c arica di luce e calo re sodd isfa v a i c o m m itte n ti che gli c h ie d e v a n o di d ip in g e re u n 'im m a g in e sa c ra a p ro te zio n e d e lla c asa, d e lla s ta lla , del fien ile. R e a liz z a v a gli affre sc h i in cam b io di u n p ia tto cald o e di u n p o sto p e r d o rm ire . U ti liz z a v a colori n a tu ra li che ric a v a v a d a v e g e ta li, d a l m a tto n e , d a lla calce, d a lla te rra . N oi a lu n n i d ella classe q u in ta d e lla scu o la b ilin g u e a b b ia m o a v u to la p o ssib ilità di co noscerlo a ttra v e rso info rm azio n i lette e se n tite e di v e d e re a lc u n i su o i affresch i. Il 3 d ic e m b re 2014 v erso le 9 siam o s a liti sullo sc u o la b u s d e ll'Is titu to p e r l'is tru zio n e slo v e n a ed, a c c o m p a g n ati d a i n o stri in se g n a n ti, ci siam o d ire tti v erso S av o g n a d a to che in q u el co m u n e si p o sso n o a m m i ra re m o lti affresch i re a liz z a ti d a Ja k o b M a lar. Lì ab b iam o in c o n tra to le n o stre due g u i de: il p ro fe sso r G iacin to J u ssa e L orenzo C ern o ia, p a p à di u n a n o s tra co m p a g n a di classe che risie d e a S av o g n a e che conosce m olto b en e tu tte le fra zio n i del com une. D a S avo g n a siam o a n d a ti p rim a di tu tto a Ter- cim o n te. A bbiam o a m m ira to u n affresco re a liz z a to su lla fa c c ia ta di u n fien ile fu o ri d a l p a ese. Q uesto affresco ra p p re s e n ta M a ria con G esù B am b in o in b raccio ed è sta to rea lizz ato p e r la fam ig lia Z a b rie sz ach n e l 1902. P e r la ste ssa fa m ig lia Ja k o b h a eseg u ito a n c h e u n a ltro affresco su lla fa c c ia ta della sta lla , o ra r is tr u ttu r a ta e s itu a ta nel cen tro del p a e se di T ercim onte. Q uesto affresco ra p p re se n ta la C rocefissione di Gesù e le tre p ie d o n n e ai su o i p ied i. D a T ercim o n te ci siam o sp o sta ti a M o n tem ag g io re dove, su l la fa c c ia ta di u n a ca sa ris tr u ttu r a ta , è s ta ta d ip in ta l'im m a g in e di G esù in croce con M a ria e M a ria M a d d a le n a ai p ie d i della croce. S otto il d ip in to ci sono sc ritte anche due frasi, u n a in latino e u n a in sloveno che d im o stra n o che Ja k o b M a la r sa p e v a an ch e sc riv e re in p iù lin g u e: “Ž en a glej tvoj sin. M u lle r ecce filiu s tu u s ”. In fin e siam o a n d a ti a S term izza. L 'a f fresco che a b b ia m o p o tu to a m m ira re è s ta to scoperto qualche m ese fa poiché si è scro sta to l'in to n a co della fa cc iata della sta lla su cui è sta to re a liz z a to e il d ip in to è to rn a to alla luce. Q uesto affresco ra p p re se n ta la M a d o n n a re g in a del ro sario . L a M a d o n n a calp esta un serp en te, è c irco n d ata da fiori e so pra la sua te s ta ci sono la lu n a e le stelle. N el corso d ella v isita a q u esti affresch i il pro fesso r G iacinto Ju ssa ci h a p a rla to del l’a rtista Jak o b M alar, ci h a spiegato cos'è un affresco, com e si re a liz z a e com e si rim u o ve. L 'affresco è u n a tec n ic a a n tic a di d ip in gere p a re ti e m uri; è u n a p ittu ra su intonaco fresco. P er fare un affresco bisogna sten d ere l’a r riccio, un o stra to di m a lta spesso u n centim etro circa che serve p e r u n ifo rm a re il m u ro. S o p ra l'a rric c io si ste n d e l'in to n a c o su l la p o rz io n e di m u ro c o rrisp o n d e n te al la voro di u n giorno. Si p ro ced e con il disegno d ip in g en d o lo su in to n a c o fresco. Si rip o rta sul m u ro la sin o p ia , cioè lo stam p o del d i segno re a liz z a to p rim a sul ca rto n e . Si fo ra il c a rto n e sp o lv era n d o del colore che p a s sa a ttra v e rs o i fori e la sc ia il c o n to rn o d e l l'im m a g in e sul m uro. In fin e si co lora l'im m ag in e e si o ttie n e l'affresco . Il p ro fe sso r G iacin to ci h a sp ieg ato che l'affresco si pu ò rim u o v e re se n za d a n n e g giarlo. Si ste n d e la colla di pesce. Si rico p re con g arze o te le a p p o site , l'im m a g in e si im p ri m e sulle g arze e il d ip in to si stac ca in m o do in teg ro . L a m a ttin a ta tra sc o rsa sulle tracc e di Ja k o b M a la r nei piccoli b o rghi del co m une di S av o g n a è s ta ta d a v v ero p ia c e vole. A bbiam o im p a ra to m o lte in fo rm az io ni rela tiv e all'affresco, a b b iam o visto gli af fresch i di Ja k o b M alar, a b b iam o a m m ira to in ca n tev o li p ae sag g i sul v e rsa n te del M a ta ju r. Ciò che a b b ia m o v isto ed a p p re so q u el g io rn o h a o rig in a to p a re c c h ie rifle s sioni. Ci siam o c h ie sti com e a b b ia p o tu to r e a lizzare affreschi così gran d i e p ro p o rz io n ati u n uom o così piccolo. Ci h a n n o stu p iti la su a b ra v u ra e a p e rtu ra m en ta le : p a rla v a la lin g u a del luogo in cui si tro v a v a ed av ev a an ch e im p a ra to a scriv ere d a solo. S iam o rim a sti so rp re si d al ca lo re che sp rig io n an o i suoi dipinti che ra p p re sen ta n o un dono per la g en te e p e r i luoghi dove l'a rtis ta h a v is suto. Classe quinta Scuola primaria bilingue Sreda, 4. m arca 2015 MONT S an tre b ila g o r n a M o n te (M on te dei B ovi), sa n n a b a s a la listje tu žb rin čjo a n s a n j o n e sla d am u g o r n a glavi an gor n a ram an ih . A nkrat usi sm o hod il g ra b it g o r po b rie g u za de bo čedno, k a r p o lie te p rid e c a jt za siec tra v o . L istje p a sm o ga n o sil d a m u za p o d s te ja t cja pod krave. A n d a n je p a rš u k ad iš od z d o le gor. Is t sa n se u s tra š la zak, se vie, oginj k a r p rid e , se naglo arzšiere, sa n h itro u te k la a n sa n p u stila a tu žbrinčjo. M ario , m uoj m ož, je ru n u vin jiko; dol s p la n je je lep u o v id u oginj a n je le te u p ru o t, m e gled at, a n je u ek u : « M aria! U tec, a n puj d a m u » . Se zm islen, za u g a sn it tist velik oginj p o tle je p a ršlo p u n o sud ad u , ki te n č a s su šele b li d u kažerm i d u P rie šn jin . D rug d a n sa n šla n a z a j g o r g ra b it a n sa n se č u d v ala, de kuo j ’ o sta la m ed o g n ja n ciela a n n ič z a ž g a n a m o ja žb rin čja! BUČAN P o t p a s a tu sred k o sa an g ra b t se začne an kos g o r n a d potjo, k je r teče d o b ra u o d a. A tu m ožje so luožli olup od k o stan ja an parluožli lu žo za ga u sta v t, de se je uodo le p u o u to čilo tu stak len co za jo pit. Tu te l p re s to r p rid e jo a n ‘c in g h ia li’ (prasci), zak a tu u ša fa jo za p it, za se p o h la d it a n se p o v a ja t tu luž. P rie t ku sa n p a rš la tu kos san čula u e k a t: “g u u h - g u u h ”, sa n se u stra š la ja , p a sa n se p a rd a la kuražo a n šla n a p ri T akua sa n v id la ta p od g a rm a n a n ‘č e v riu l’ (sa rn ia k ): je b iu on ki je u ek u , za k lic a t m uroze! Spomini na naše sanožete an hosti Besedilo Adriane Scrignaro iz Barnasa za natečaj ‘Naš domači izik ’ 1 \ “Tiela san dat glas spominan moje mame, zak za njo je težkuo pisat an prebrat, želiela san napisat tele spomine an de na bomo pozabil imena sanožetu an hosti od naše Gompove hiše.” S telim namienom je Adriana Scrignaro iz Barnasa napisala telo besedilo an se z njim udeležila natečaja ‘Naš domači izik’, ki ga je organizu špietarski kamun. Adriana je v kategoriji za odrasle dobila parvo nagrado. I_______________________ p a u rlie c kupe. M ario je p a ra č u nov u a a n m očnua štozje za n a re st n a zaj kopo! R ies je , ta k u a je šlua! PANDREINA Je g o r vesoko a n je host. P ot za p rist g o r je g a rd a, je g le rin a n je te šk u a za h o d it, zak se p u zi ta pod n ogan. K a r sm o siekli d a rv a sm o jih sk lad al tu taso a n k a r je ‘m eu cajt, S c a g ja n t je p a rš u gor z m u la n , ki m u j ’ g a je p ro d a u V ittorio gor s T apoluovega, a n n a m je zn esu te le d a rv a dol h n it, p u n o buj nizko dol. A tu p a r n it M ario je p a ra č u b rie m a n a a n jih je sp ušču s čidulo dol po n it du K lašča. Is t s a n ča k ala b rie m a n a dol za k rajan . S an m uorla sta t nom alo de leč, zak k a r d a rv a b u tn e jo tu čok p u n o k ra t se u ta rg a ta r ta a n d a r v a sk ačejo oku. S an je m a la čidule p ro č a n sa n sk la d a la ku p e tu taso tiste d a rv a a rz stre sa n e cja a n san. I iti gor te j ’ šlu a n a u ra a n pu, zak si m u o rla n e st z a je s t, za p it, a n za d ielat: kosa, grab je, vile, štan g a, v arc a, k a n jac . G or s e j e stalo cieu d a n a n sm o šli po tr i d n i d a n za dnin, če je šlua use po pot: če je bla lie p a u ra za p o g rab t, p a rp e ja t use se n u a dol p ru o t kopišče, za n a re st kopo. O p u d an , k a r sm o sn ied li, je sonce je z a n fa rd a m a n o pek u p a je le p u a p o su šiu se n u a , sm o stegnil jo p e a n sm o p o čiv al ‘no uro. O troc p a nieso tiel sp at, nieso sta l zm ie ra n , so se sm ejal, v e g u a rja l, so se jezli, uekal. Z a tu a sm o jih p o šja l naj gredo tiho gled at ta m iez tra v o “h lače od sv ete M a rije ”, ki so ble p led e n e an sk rite tu zem lji. T iste h lače sm o jih p re rie z a l an jih n u ca l za d ie t gor, k a r se je kajšan u riezu , ku čerot, ki te n ča s ga n ie blua. N ie b lu a lahko jih u ša fa t, ta k u a o tro c i so se m o til a n z a m u d il pu- RUOHAT Če m aš za iti p o gobe b ieš gu R uohat, k jer je host an se posiečejo darva. A tu, blizu garm u , ušafaš do b re ‘c h io d in e ’ (štoruke), p a če n a greš p re č a zg u o d a, k a r je šele m rak, m ore b it, de jih je že p o b rala Irm a! ŠPANJUD Gu Š p a n ju d e sm o m iei a n liep kos an sm o siek li tra v o za n a re s t kopo. G lih ta p a r n a šin je b iu kos od M ilju n a M o h o rin a , an ta k u a sm o d ielal kupe. M ario an M iljo so siekli tra v o s koso, p rie t tu M iljun o v in an p o tle tu n ašin . D rug d a n , k a r sm o o b a rn il an p o su šil se n u a , gu M ilju n o v in sm o n a rd il b rie m a n a : se n a b a s a se n u a n a k riž a n g o r n a v arco (ku p asca za p u h e ujet) dobro stisn jen o an se nese dam u . Tu n a šin p a sm o m iei ru n a t lo n ce za n a re s t kopo tu n ed iejo , k a r M a rio n ie šu d u M a n z a n ru n a t k a n d re je . S e n u a je b lu a su h u a an M iljo je ja u : “R u št je n a p ra u lje n , n a rd m o kopo an n a povem o nič M a rju n u an n ed iejo , k a r p rid em o gor usi, M a rio u ša fa kopo lepo nareto. Alo, z a č n e m o !” M iljo je m e tu gor se n u a an ist san ru n a la kopo, sa n p e šta la sen u a oku a n oku. K a r je b la k o p a že vesoka je začela iti n a stra n , dol, dol... F rišn a sa n h itro skočila dol, zak čene san b la p a d la z uso kopo du m ejo! ! ! M a m a m oja, kaj j' b lu a p o tle za jo arz d rie t! D rug d a n je bla n e d ie ja , sm o m u o rli a rz d rie t kopo a n zn e st se n u a gor po sanožet, de se j ’ p re lu h ta lo , an nazaj ga V ig ju t Č e sarin je ‘m eu uoz a n ko n ja za p ris t po n aše d a rv a a n jih p a rp e ja t dam u. An te k spušča gor n a v a rh m uora sta t ‘a te n t’. Sa j ’ ra talo tle u Barn ase, de ‘n a že n a je p u šč a la b rie m a n a od sen a, ta k u o ki je p o tisn i la b rie m e , nie p u stila h itro varco, an je p a rš la z b rie m a n a n dol po n it. Č ast Bogu, se n ie nič po lo m i la, s a m u a p u n o u stra šla . So jo peja l d am u , s o jo luožli tu pastiejo an p rav ejo , de se j ’ ta k u a stresla, de se j ’ stre s la an p a stie ja z njo! Mislin, de tis t stra h ga nie an k u l vič zabila! KAZON K azon je gor n a v a rh breg a. Za no c a jta a n m i sm o m ogli p očivat. ČIDAT An gor n a Č idade sm o siekli tr a vo a n k ra t, poliete, an sm o ru n a l kopo. M a rio je šu gor p re d d n e n zguoda, d o k ’ je b iu h la d tra v a se j ’ siek la buj rad a. An gor n a Č idade n ie b lu a uode a n sm o jo m u o rli n e st dol od d uom a. Ist sa n n esla g o r kosilo za p u d a n . No lieto, k a r sm o se diel je s t, je ra ta lo tuole: sa n ‘m iela tu a d n i šp o rt n a re to uon z b laga, vino an b o tiljo n m arzie uode. K ar san ga u zela u o n sa n ga luožla cja n a tla an b o tiljo n je p o knu glih čez pu. Takuo sm o m uorli šp a ra t uodo an M ario, k ’je b iu žejan an p o trieban, n ie m u se n a p it z uodo, p a sam u a jo pokušat za p o h ladit garlo, zak ti sto uodo sm o jo m u o rli v a rv a t an šp a ra t za cieu dan! KOSTANCA K ostanca je a d n a host ta pod Čidadan. Smo siekli d a rv a an sm o jih zm eta l dol za kri n a še g a kosa. S c a jta n srna u ša fa la m ule za jih n o sit dam u. Tenčas, ki sm o siekli d a rv a sm a čula garčat. Sm a pogledala oku: tu d n i ja m sm a v id ela ad n e g a veli kega “č in g h ia la ”, ki je v a rv u tri te m lade. K ar n as je vidu, nie utek u , p a je nazaj g arču jezn o . T akua sm a ga p u stila zm ieran an sm a šla siec buj n a p ri. V igjut P olonk jih je te u v i d et p a k a r dru g d a n je šu gor, jih nie b lu a vič! KAMANJE Ta pod Č id ad a n m am o še an dru g koščic. Se hliče K am anje, zak atu so sa m u a k a m a n ji an drevi. U sak an t ‘ kaj liet sm o posiekli d ar va, te d ebele za p ro d a t a n te d ro b ne p a za zažgat ta dom a. A tu je biu p resto r, k je r so le p u a rasle bodliče. Sm o šli po n je za n a re st m e d le, ki sm o n u cal za p o m ie ta t du štal. Adriana Scrignaro Sreda, 4. m arca 2015 KXNXLJKX DOLINX/VXLCXNXL6 Prijeten prikaz ljubezni do slovenskega jezika in kulture Uspela Prešernova proslava Sks Planika na Trbižu V p etek , 27. fe b ru a rja , so v K a nalski dolini praznično obeležili Ve če r slovenske k u ltu re n a T rom eji. P re še rn o v o p ro slav o je o rg a n iz ira lo Slovensko k u ltu rn o središče P la n ik a ob so d elo v an ju p o d ru žn ice G lasbene m atice v K an alsk i dolini in D ru štv a Tomaž H olm ar. Večer so sooblikovali otroci, ki obiskujejo iz b irn e te č a je slovenskega je z ik a in d rug e d eja v n o sti p ri SKS P la n ik a in D ru štv u Tom až H olm ar, g o jen ci po d ru žn ice G lasbene m atice te r pevci m ešan e pevske sk u p in e D ru štv a dr. F ra n c e P re še re n Ž irovnica - Z ab rezn ica in člani njihove d ra m ske skupine. O rg an izato rji so p o u d a rili, d a je večer slovenske k u ltu re v K analski d oline sv o jev rstn a sin teza dela n e k a te rih dolinskih slovenskih u s ta nov. Te m arsik d a j, kljub v rsti ovir in težavam , gradijo n a m ladih in po sv o jih n a jb o ljših m očeh pri-dob lje n a sre d stv a v lag ajo v različne oblike ra z v ija n ja z n a n ja sloven skega jezika, saj v dolini ni šol v slo ven sk im učnim jezikom . P re d se d n ic a SKS P la n ik a dr. N a ta ša G liha K om ac je v p o z d ra v n em n a g o v o ru p o u d a rila p o slan stvo S lovenskega k u ltu rn e g a sre d išča P la n ik a, ki “je vedno bilo in še je za o h ran jan je, raz v ijan je z n a n ja slovenskega je z ik a in uzavešč an je p riso tn o sti slovenskega je z i k a in k u ltu re nasploh kot o srednjih p re p o z n a v n ih identifikacijskih ele m entov življenja K analske doline v sožitju in so b iv an ju z dru g im i do linskim i jez ik i in k u ltu ra m i”. Z a ključila je z m islijo, d a naj bo “zven in m oč u b e sed o v a n ja skozi P re še r nove b esed e zgled za p rih o d n je u stv a rja ln e in sam o za v estn e rab e jez ik a, za n a d a ljn ja p riz a d e v a n ja za b itje in žitje slovenske b esede v siceršnji jezik o v n o m ešan i stv a r n o sti K analske d o lin e ”. P osebno n o to so v eč eru dali gostje iz Ž irovnice: pevci m ešan e pevske skupine D ru štv a dr. F rance P re š e re n s k a k o v o stn o izvedbo Z dravljice in d ru g ih pesm i, T anja P ogačnik, Ire n a L eskovšek in M a t ja ž K om an, ki so sicer člani d ra m ske skupine, p a z re c ita c ijam i p e sm i U kazi, H čere svet, Sveti Senanu s in K am , s k a te rim i so p riso tn e po p eljali v svet rec ita cije in jim ta ko doživeto p rik a z a li lepoto in m oč slovenske b esede. G ojenki p o dru žn ice G lasbene m atice sta z a i grali v sak a po eno skladbo n a k la vir, zvezde v ečera p a so bili te č a j niki, ki se p ri SKS P lan ik a učijo slo venščino. Ti so (v leto šn jem letu jih je k a r 16) pod tak tirk o učiteljice K a ta ri ne K ejžar sam i p rip ra v ili in p u b li ki p red sta v ili zan im iv jezikovni p rogram . N ajprej so se n a p o seben n ačin p re d stav ili, n a to p a so se n a jm la jši izkazali z doživetim re citira n je m o troških pesm i o m ed vedkih, sre d n ja sk u p in a je v p r i povedi o svojih la stn o stih in ži vljen ju v dom ačem okolju n a h u m o ren n a čin v p letla d ro b tin ice iz P rešern o v eg a živ ljen jep isa (neko m u tak o n a p rim e r b ra n je in p isa nje n ista najbolj p isan a n a kožo, fi ge, ki jih je P re še re n nekoč delil otrokom , p a jih im a tu d i on rad), n a jsta re jši p a so vsak v svojem slo gu in terp re tira li izbrano m ladinsko pesem . U deleženci izb irn ih tečajev slovenskega jezik a prih ajajo iz d ru žin z različn im i jezik o v n im i o zad ji in pogosto p ri P lan ik i začnejo z učenjem slovenskega je z ik a od te meljev. N ekateri poznajo narečje in se n a to n a te ča jih učijo knjižne slo ven ščin e, p o z n eje p a se m nogi udeležijo tu d i m ladinske p o letn e šole in se m in a rja slovenskega je z i ka v L ju bljani. K ot je p o u d a ril R u di B a rta lo th , p o d p red sed n ik SKS P lan ik a , vse to ni vedno tak o la h ko, kot m o rd a kdaj zgleda n a p rv i pogled. “Za tem je veliko dela, m ar sikdaj tu d i požrtv o v aln o sti, p re d vsem p a p re d a n o sti.” M ed p riso tn im i je bil tu d i Leo pold Pogačar, žu pan občine Žirovnica-B reznica, ki je pozdravil v im en u vseh slovenskih p o k ro v ite ljev, in izrazil svoje navdušenje nad ak tiv n im delom k ra je v n ih sloven skih d ru šte v te r izrazil željo po n a daljn jem sodelovanju. P re d sta v n ik nem ške dolinske organizacije v dolini, R aim ondo D om enig, se je zah v alil za vabilo in pozdravil sti ke m ed v dolini živečim i jezik o v nim i skupinam i. Posebej n av d u šen eg a ap lav za je b ila deležna d om ačinka, prof. M aria M oschitz, leto šn ja dobitnica P la n ik in eg a p riz n a n ja , ki so ji ga podelili za p re d a n o st in dolgoletno p riza d e v a n je n a področju o h ra n ja n ja jezik o v n e in k u ltu rn e d edišči ne K analske doline. N ag raje n k a je bila ob prevzem u nepričakovanega p riz n a n ja izredno gan jen a. M ed publiko so bili še Luigia Ne gro, predsednica SKGZ za Vidensko p o k rajin o , B ogdan K ralj, rav n atelj G lasbene m atice, V era P in ter, po d ž u p a n ja Jesenic, te r p red sta v n ica JSKD Jesenice. Pokroviteljstvo nad letošnjo prireditvijo so prevzele Ob čine Trbiž, N aborjet - Ovčja vas, Ži rovnica, Jesenice, Bled in K ranjska Gora. (R.B.) BXPsDO/LUS€V€KA PFv.OSN1D/PRjOSS6NICCO Projekt za ponovno uporabljanje zapuščenih zemij Alpi Giulie Cinema, premiato ‘Brez mej’ Komun Bardo bi a tieu začneti žej lietos in očistiti kraje okou vasi, ki jih je pozdriela vegetacija D eželn a leč 10/2010 n a p rev id i, ke u o rsk i K om uni n u m o rita upro s iti d a n p risp e v e k za p o n o v n o u p o ra b lja n je z a p u šč e n ih zem ij. L iepo vem o, ke po tre su lie ta 1976 k ra ji T erskih dolin so se veliko sp re m in ili zuj ta à , ke ju d je so z a p u stili s ta ra težk a d iela a n u so šli po svetu za d obiti no lujšo živjenje. Takole b o šk n u ta r n i so p o časo p o k rili tra u n ik e , ki so o zn ačev ali n a še d o lin e do z a četk a 80. lie t p rejš n ja a sto letja. Injelé velik problem je kako spek a o čistiti k ra je okou vasi, ki jih je p o z d rie la v e g e ta c ija. U sak i kos zem ije im a veliko lastn ik o u , ki pou n o čas živo deleč in n a n č e ne v e do zan je. Zuj ta à leč 10/2010 d a ja p o sib ilta d , n aj k o m u n i se a k tiv i ra jo za d a rž a ti čiste k ra je alm an j te, ki stojo blizu v asi. U resn ici nie tak o ja s n o , k ako se m o rajo adm in a stra c ijo n i o b n a ša ti. Ta n a jlu jša so lu cio n je , ke k o m u n se zden i z lastn ik i, če so poznani. Ta d ru a , res več k o m p lic ira n a je , ke a d m in i stra c ij on n a n a re d i dielo b rez jed n a a soglasja. O u sieh te h p ro b le m a tik a h s e je p re jšn ji te d e n šin d ik G uido M ar- chiol p o g o v o riu s te h n ik i k o m u n a in p o zn a v a lci od leči. K om un B a r do bi tie u rad o za čn e ti žej lietos d ielo za p osieče bošk okou b arsk e c ierk u e Sv. J u r ija a n u ta -n a Jese- n jù zake vas, n a sp ek a uzom é v i dez, ki a im a to u s ta rih bielo-čarn ih foto g rafijah . “To bi tielo b iti rie s liepo, - je g a u šin d ik M arch io l - bal bi naši so d elo v ali n a tole in iciativo. To bo š iu rn o dalo b u jše re z u lta te za souse: za kom un, ki bo n a rd iu no lie po dielo a n za lastn ik e, ki bojo d o bili zasto n j d e rv a .” (I.C.) “Brez Mej - U na storia di confine”, il docum entario che racconta l'im pegno di Alan Cecutti, un giovane che h a fatto una scelta controcorrente e h a deciso di vivere e lavorare in un piccolo paese di m ontagna in via di abbandono, p er cercare di dare un contributo alla sua rinascita, è una delle pellicole prem iate al festival Al pi Giulie Cinema. La giuria, compo sta da Stefano De Franceschi (gior n alista), M assim o Gobessi (pro gram m ista regista RAI) e Enrico M o setti (aspirante guida alpina) al l’unanim ità ha conferito a Brez Mej il Prem io Alpi Giulie “la Scabiosa Trenta 2015”. Secondo la giuria si di stingue dagli altri docum entari per un taglio ed u n ’im postazione meno classica, in presa diretta, ed una re gia pulita senza fronzoli. La fotogra fia ed il montaggio sono funzionali al la storia. La m usica, quando presen te, accom pagna piacevolm ente il racconto. U n prem io all’autore per aver individuato una storia origina le e coinvolgente, ed uno al protago nista per la sua scelta di vita. Il film verrà proiettato il 5 m arzo al B ar Li b reria KNULP in via M adonna del M are 7/a di Trieste alle 20.30. Sreda, 4. m arca 2015 Kultura, Izleti & ... Literarno srečanje v Vidnu v četrtek, 5. marca V k n jig am i L a T arantola v Vidnu (Via V ittorio Veneto) bo ob 18. u ri literarno srečanje z naslovom “M ar ko K ravos: Poesia e confronti v a ri”. Sodelujejo pesnik M arko K ravos, glasbenik A leksander Ipavec. Pogo vor bo vodila L uisa Gastaldo. Anello dei piani del Montasio domenica 8 marzo H CAI Val N atisone organizza un’escursione in rosa con ciaspe. Par tenza alle 8 dal piazzale scuole di San Pietro al Natisone. Il percorso ad anello di 12,8 km p er 400 m etri di di slivello p arte d a Sella Nevea. Il tem po di percorrenza in salita previsto è di 4 ore e 30 minuti. E necessaria l’at trezzatura invernale (ciaspe). Capo gita: Carlo M artin a (345 0633642). Al fine di agevolare il rinnovo del le iscrizioni p e r l'anno 2015, la sede di San Pietro, rim a rrà ap erta i ve nerdì del 6 e 13 marzo, dalle ore 20.00 alle 21.30. Štipendije za seminar slovenskega jezika v Ljubljani vpisovanje do 15. marca In š titu t za slovensko k u ltu ro im a n a razpolago tr i štip e n d ije za 51. se m in a r slovenskega jezik a , li te ra tu re in k u ltu re z naslovom “D ržav a in n a ro d v slovenskem je ziku, lite ra tu ri in k u ltu ri”. P otekal bo od 6. do 17. ju lija v L ju b ljan i. Za p o d ro b n ejše in form acije in vp i so v an je p išite n a e-m ail naslov: isk .b e n e c ija @ y ah o o .it. D obim o se ob 17.00 v B ijačah v R a k a rjo v e m h ra m u , k je r v am p o kažem o, kuo se cepi, da b o ta im iel sadje. O drežem o iz zd rav eg a dreva, ki ga n a s z a n im a vcepiti, k ra t ke vejice, jih denem o tu an k arto č in p o tle v h lad iln ik (ne freezer!). O stan ejo ta m do d neva, ko bom o cepili. S re b rn a k a p lja o rg an iz av a telo d elavnico kupe s K m ečko zv e zo iz Č edada. Plavanje s Planinsko družino ob sobotah K ulturno društvo Rečan vabi svo je člane n a letno sejo, ki bo v gostil ni Alla Posta v Hlodiču ob 19.30. Po seji bo vičeija. Prispevek za članari no an vičeijo je 15 evrov. Na dnevnem redu so narpriet včla njevanje an odobritev obračuna, potle p a predstaviteu program a de javnosti za lieto 2015. Bojo tudi vo litve za nov direktiv društva. Je trieb a p o tard it prisotnost. Po kličita tel. št. 0432 723464 (M aria). V sab o to od 18. do 19. u re je v b azen u v Č edade tečaj p la v a n ja za otroke. Tečaj se konča v soboto, 18. a p rila . Se preskoče veliko soboto, 4. aprila. Za se vpisat pokličita F la vio n a 0432 727631 v v e čern ih u rah . Il corso di n u o to p e r b am b in i d ella P la n in sk a d ru ž in a B enečije in iz ia to sa b ato , 21 fe b b raio , si c o n clu d erà il 18 ap rile. H a luogo ogni sa b a to dalle 18 alle 19 presso la p isc in a di C ividale. Info: F la v ia 0432 727631 V občinskem kulturnem centru bo koncert revije pevskih zborov ob 14.30. N astopila bosta tudi Združeni zbor Nediške doline, ki ga sestavlja jo pevci zborov Rečan, M atajur in Tri doline, in Zbor Jacobus Gallus. Ljubljana je znana kot mesto “kofetkanja” posedanja na kavi s časopisom, knjigo ali najboljšim prijateljem. Ritual pitja kave je v prestolnici različen od tistega pri južnih sosedih, kjer se espresso srkne kar pri šanku in se nato od drvi naprej. Ljubljanska kava je po časna in sproščena podaljšana be la kava, ki lahko traja tudi več ur in nikogar ne preganja v službo, trgovino ali na popoldansko vadbo pilatesa. Temu primerno imamo v Lju bljani bogato izbiro kavarn, čajnic, slaščičarn in restavracij, ki med se boj tekmujejo s slastnimi dobrota mi, dizajnerskim pohištvom in iz virnimi idejami. M ed vsakim spre hodom po mestnih ulicah odkrije mo nov lokal, ki ga takoj dodamo na spisek točk, ki jih je potrebno obiskati, in navadno pri tem nismo razočarani. Kljub vsemu temu pa nečesa do pred kratkim prestolni ca ni imela, prave mačje kavarne, v katero bi se lahko na kofetkanje odpravili brez družbe prijateljev ali knjig. Prva slovenska mačja ka varna, Cat Caffè Ljubljana, nam namreč poleg običajne pogostitve ponuja družbo petih kosmatih šti- In štitu t za slovensko kulturo je im eu pom em bno vlo go p a r evropskem projektu ZBORZBIRK K ulturna de diščina v zbirkah m ed A lpam i in Krasom . Tel projekt se je rodiu, za de bi ovrednotiu an prom ovirau kulturno bo gatijo zbirk na obm ejnem obm očju, an n a naši strani v K analski dolini, Reziji, N ediških an Terskih dolinah. So tudi katalogiral vse predm ete an takuo se bojo ohrani le a n stare besiede za reči, ki se jih n a nuca vič. Projekt, ki je tra ju tri lieta, se bo zaključu tel miesac. In štitu t za slovensko kulturo organizava v saboto, 14. m arca, “M uzej n a poti v Nediških dolinah”, an poseban izlet po sedm ih zbirkah an m uzejih, ki so jih parpravli v okviru projekta ZborZbirk v naših vaseh: Collezione - zbirka ODDO LESIZZA; Casa rurale del territorio M uzej v Drek; M useo storico B alus Zgodovinski muzej ; Collezione - zbirka ELIO QUALIZZA - KALUT; Colle zione dei rastrelli - ZbirkaG rablje; Bottega del fabbro Kovačija; M useo del M ataju r - M uzej v a rh a M atajura. Zbirauci povejo, kako so se rodile njih zbirke. Odhod ob 9.30 iz Špietra. Z aradi prevoza se je treba vpisat narbuj pozno do 10. m arca. P išita n a m ail: isk.benecija@ yahoo.it. Navadmo se cepiti! v saboto, 21. marca Letna seja KI) Rečan v soboto, 14. marca Primorska poje na Trbižu v nedeljo, 15. marca Muzej na poti v Nediških dolinah, z Inštitutom za slovensko kulturo na ogled sedmih zbirk ... in telovadba v Špetru P laninska družina Benečije vas vabi tudi n a telovadbo, k ije vsako sre do, od 19. do 20. ure v telovadnici sriednje šuole v Špietre. Inf o: Flavia 0432 727631 ah D a niela 338 2020850 Approfondimenti Cjantis di Pàs - Canti di Pace - Pesem miru sabato 7 marzo a Cividale Sabato 7 m arzo, alle 20.30, nella chiesa di San F ra n cesco a C ividale si te rrà un concerto organizzato dal la P rovincia di U dine nell’am bito del progetto “P ot Miru - S entieri storici della P rim a G uerra M ondiale dal le Alpi al A driatico. P rogram m a p e r la cooperazione tran sfro n ta lie ra Italia-Slovenia 2007-2013”. P rotagonisti dell’evento m usicale, il “F riuli Venezia G iulia Gospel C hoir” diretto d a A lessandro Pozzetto, la p artecipazione di m usicisti della Big B and e dell’or chestra sinfonica della RTV Slovenija, d iretti d a P ao lo Paroni, ospiti il sax tenore N evio Z aninotto, Ales sandro Turchet al contrabbasso, L uca Colussi alla b a t teria, R oberto Colussi alla c h ita rra e Luca Z anon alle tastiere. Gli arran g ia m en ti e la direzione a rtìstica so no a cura di R udy F an tin che h a p rese n tato il p ro g ram m a della serata: “I b ra n i con le parole, i suoni, le voci e gli strum enti, di oggi e di ieri, che h an n o a n i m ato il ballo, i riti, gli incanti, ci rip o rtan o sia alla ge nerazione legata al conflitto sia a quelle di oggi cui quel le m elodie sono arriv ate, tra m a n d a te nel tem po e p re Mačje kofetkanje Pismo iz slovenske prestolnice rinožnih prijatljev, Dive, Meri, Ni ne, Čili in Jonasa. Kavarno sta po tem, ko sta obiskala Cafe Neko na Dunaju, na Hrenovi ulici odprla Robert Sankovič in Tina Piskač Se dej, predvsem za tiste ljubitelje ži vali, ki zaradi različnih razlogov ljubljenčkov ne morejo imeti doma. Teh pa je, sodeč po uspehu nove ka varne, kar veliko. Vendar pa se mo rajo obiskovalci Cat Caffeja držati določenih pravil oziroma mačjega bontona: poleg tega, da si morajo ob prihodu razkužiti roke, je pre povedano hranjenje muc, vlečenje za rep, ušesa ali dlako, motenje serv ate dall’oblio. Le voci del FVG Gospel Choir, sor rette dai m usicisti della Big B and e dall'O rchestra Sin fonica della RTV Slovenija, re in terp re teran n o in chia ve contem poranea i grandi classici della nostra tra d i zione (ad esem pio "Cisilute", "Joi ce buino l'ago frescjo di Ludario", "S ejo vès di m aridàm i"), o riscopriranno b ra n i com e "Une M ari" di G. Zorzi, scritto p er il b a t tesim o del sacrario m ilitare di R edipuglia (1923). Non m an ch eran n o i b ra n i sloveni come M arija, skoz ži vljenje di I. H ladnik, o b ran i della tradizione, can tati nelle Valli a seconda della lingua di fam iglia, dove S drindulaile diventa Oj božim e, assum endo un signi ficato com pletam ente diverso”. La se ra ta sa rà p resen ta ta da A ndrea Flego. In oc casione del concerto v erran n o d istribuite le brochure contenenti gli itin e rari di scoperta che toccano diver si luoghi della G rande G uerra, oggetto del lavoro del la P rovincia di U dine nell’am bito dell’in iziativa tra n s fro n taliera. Tali percorsi saranno anche p resen ta ti in u n a prossim a m o stra a palazzo Belgrado. prostor, kamor se lahko muce odmaknejo v samoto in v miru prespijo potrebnih 18 ur na dan. Vse muce razen Jomed spa t nasa, ki so ga našli v njem in s 2 I zavetišču, so se skotijemanje v f le pri vzrediteljih, pre naročje, H den so se preselile v ko muce svojo kavarno, pa sta tega same jih lastnika najprej za ne želijo, pet mesecev naselila v prepovedano lastno stanovanje. Z ljudmi pa je tudi foto se dobro razumejo, saj so se grafiranje z bliskavi že pred odprtjem lokala lahko na co (flash). Seveda je zaradi svojih vadile na druženje z večjimi sku posebnosti lokal tudi prav posebno pinami dvonožnih bitij. Lastnika za urejen, saj so zaradi higienskih zah crkljanjem s kosmatimi prijatelji ne tev živila in površine, kjer pripra pobirata vstopnine, kot to delajo vljajo pijačo, strogo ločeni od pro marsikje v tujini, pravzaprav na stora, kjer domujejo mačke. Prav obisk kavarne in njenih gospodaric tako pa je tudi vhod dodatno za vabita tudi tiste, ki si pijače ne mo stekljen, da se ne bi kateri izmed rejo privoščiti. Sproščanju, ki ga mačjih prebivalcev kavarne od ponuja kofetkanje, lahko tako do pravil na potep po mestu. Pred damo še sprostitev in porast dobre vsem pa je prostor prilagojen mač volje, ki ju povroča druženje s pri jem u življenjskemu stilu: poleg jaznim i štirinožnimi prijatelji. V praskalnikov in igrač imajo na Ljubljani bodo odslej kave še pri razpolago tudi stenski poligon, pa jetnejše in, zakaj ne, tudi daljše. Pa tudi pohištvo je oblazinjeno nalašč kaj za to, če nam bo kdaj pa kdaj zato, da se muce družijo z gosti. Po- v šalčko ušla kakšna mačja dlaka. Teja Pahor membo je tudi, da imajo v lokalu Sreda, 4. m arca 2015 Dopo il successo a Dignano tra gli Amatori Lcfc di 1. categoria Savognese ancora in corsa Riprendono nel weekend tutti i campionati della Figc N el prossim o w eekend rip re n d e ran n o il cam m ino le sq u ad re che m ilitan o n ei cam p io n ati Figc. La V alnatisone in Prom ozione sarà im peg n ata nella tra sfe rta di San G ior gio di N ogaro alla ricerca di u n r i su lta to utile. R ito rn e ra n n o in cam po an ch e le giovanili degli Allievi e G iovanis sim i p ro v in ciali. H a n n o giocato quindi, lo scorso fine settim an a, so la m e n te i G iovanissim i sp e rim e n tali della F orum Ju lii che h a n n o su p e ra to la B ujese. N el p rossim o w eekend inizieran n o i to rn e i p rim a v e rili degli Esordienti e dei Pulcini con la Val n a tiso n e che p a rte c ip e rà con due fo rm azio n i p e r categoria. N el g irone A di p rim a categ o ria del F riu li collin are la Savognese co n tin u a il duello rav v icin ato in te sta alla classifica con il C olugna. A D ignano al T agliam ento il succes so di m isu ra dei giallo-blu g u id ati d a M irco Vosca che sono a n d a ti a segno con T ine M edved, a u to re di u n a d o p p ietta, e R ok H ra st m an- Nel cam pionato di 1. divisione m aschile la Polisportiva S. Leo nardo è stata sconfitta in casa dal la form azione di Fium e Veneto 3:2 (21:25, 22:25, 25:21, 25:17, 15:9). Sabato 7 m arzo tra sfe rta a Cordenons. La classifica: Polisportiva San Leonardo 22; Fium e Veneto* 21; Reai Casarsa* 13; Prata** 9; Travesio**, Corde nons** 8; Est Volley Cividale *0. Nel cam pionato di 2. divisione femminile le ragazze della Polisportiva San L eonardo a Tricesimo hanno perso 3:1(27:25, 21:25, 25:15,26:24). Prossim o ap p u n ta m ento casalingo venerdì 6 m arzo alle ore 20.30 con il Tolmezzo. La Graziano luretig (Al Cardinale) tien e i valligiani a co n tatto con i lo ro av v ersari. L a cap o lista C olugna n o n è s ta ta a g u a rd a re im ponendosi di m i su ra sulla Trattoria al Cardinale. I rag azzi di D renchia-G rim acco nel p rim o tem po h a n n o sfiorato il gol con l'occasione non s fru tta ta da Scaunich che, servito d a D aniele R ucchin, a p o rta v u o ta n o n è a rri vato a spingere il pallone in rete. Gli Promozione 3:1 Allievi Dignano - Savognese Al Cardinale - Colugna Gunners - Atta Val Torre Orzano - Poi. Valnatisone Forum Julii - Rizzi 2:3 1:2 0:1 2:2 Calcio a 5 (Uisp) Giovanissimi 2:13 2:2 Domenica 15 febbraio si è disputata la corsa in salita 'Tek na Sabotin' con partenza da Solkan (vicino a Nova Gorica) ed arrivo in vetta allo storico monte Sabotin. Hanno partecipato alla manifestazione una settantina di podisti, tra i quali Roby Clarig del Gsa Pulfero, assieme alla nipotina Sofia nella foto, con Paolo Interbartolo del Gruppo marciatori Gorizia. Roby s i è classificato al 19. posto assoluto e 6. di categoria, con il tempo di 31'20". 7/3 Valnatisone/A - Serenissima , 1:2 /f 'Z : - Tolmezzo - Al Cardinale 9/3 Turkey P u b - Alta Val Torre (ree.) 3/3 Alta Val Torre - Sedilis 7/3 Poi. Valnatisone - Lovariangeles 7/3 Calcio a 5 (Uisp) Paradiso dei golosi - Agli Amici 6/3 Santam aria - Merenderos 10/3 Cordenons - PoI.S.Leonardo 7/3 Pallavolo femminile Amatori 7/3 3:1 2:3 classifiche Pallavolo maschile Savognese - Adorgnano Pallavolo U13 misto PoI.S.Leonardo - Dlf 8/3 8/3 Forum Julii - Aurora Monfalcone - Forum Julii Pallavolo maschile PoI.S.Leonardo - Fiume Veneto 8/3 Esordienti Pallavolo femminile Tricesimo - Pol. S. Leonardo 8/3 Sangiorgina - Valnatisone Amatori Reai Vesuvio - Merenderos Torriana - Paradiso golosi R o b y C la rig in v e t t a a l S a b o tin calendario Giovanissimi Si è ch iu sa la p rim a fase del c am p io n a to di E ccellen za della Uisp. Il P arad iso dei golosi h a e ffe ttu a to il re c u p ero di G rad isca con la Torr ia n a im p o n en d o le il p a re g gio. Le due re ti sono sta te si g late da E1 A trassi e F ab io D om eniš. U ltim a fa tica della p rim a fase del ca m p io n a to l'in c o n tro casalin g o con Gli A m ici in p ro g ra m m a p e r v e n e rd ì 6 m arzo, nel p ala z z etto del sp o rt di C ividale, alle ore 20. La classifica: Paradiso dei Mjha S (m s (Paradiso d& golosi) golosi* 22; T o rria n a 19; Gli Amici* 18; M odus 15; T ornado 14; R osso p ep e ro n cin o 8; D iavoli volanti* 7; PSE P a lm a n o v a 5. P roseguono il loro cam p io n ato A m atoriale i Merenderos che h a n no su p e ra to 3:2 la c a p o lista A rtegna. N ell'u ltim a esibizione con la R eai V esuvio i rag azzi di S an P ie tro al N atiso n e h a n n o p ro seg u ito la se rie v in cen te. Ie ri se ra, m a rte d ì 3 m arzo, i M e re n d ero s h a n n o re c u p e ra to la g a ra con il G em ona. La classifica: S a n ta m a ria 28; M erenderos* 24; A rteg n a 23; U sa hle B all*, R iv er P la ta n o 13; M am bo * * 1 2 ; C ittà di C arlino* 7; G e m ona** 6; R eai Vesuvio* 4. classifica: A rteniese* 27; Polisportiva San Leonardo 24; Tricesimo, Faedis 19; Tolmezzo 15; P radam ano* 11; P asian di P rato 9; S an D aniele 6; Cassacco 3. L Under 13 mista della P oh sportiva San Leonardo ha gioca to l'ultim a gara della p rim a fase del cam pionato con la form azio ne del Dlf di U dine rim ediando un a sconfitta 2:1(25:19, 26:24, 19:25). La classifica finale 1. fase: Riz zi 35; D opolavoro Ferroviario U dine 27; Pavia di U dine 22; Po lisportiva San Leonardo 15; P a sian di P rato 12: Pav U dine 8; Est Volley Cividale 7. risultati Bujese - Forum Julii udinesi a loro volta h a n n o c e n tra to il palo. N ella rip re sa al 10' D a niele R ucchin servito da S caunich h a sbloccato il risu ltato . L a reazio ne degli av v ersa ri h a rip o rta to la p a rità ed al 35' sono passati in v a n taggio. Allo scadere l’arbitro non ha concesso u n rigore alla form azione di m ister M agnan, p e r fallo in are a subito d a Torchia. In Seconda categoria ancora u n a v itto ria dell’A lta Val Torre che, sa b a to 28 febbraio, h a espugnato il cam po degli O ver G unners con la rete siglata d a M atteo C ussigh d u ra n te u n ’azione in m ischia. I valli giani ie ri sera, m a rte d ì 3 m arzo, h a n n o giocato il recu p ero a Ziracco con la Turkey pub. In Terza categ o ria, la Polisporti va Valnatisone di C ividale h a m a n te n u to l'im b a ttib ilità nel girone di ritorno costringendo al pareggio ca salingo l’O rzano. I ragazzi guidati d a M aurizio Boer, sotto di due reti ed in nove, h an n o recuperato con le reti di Alex D u ri e L ucas Viegas. Paolo Caffi \ i i \ i 1 Pol. S. Leonardo - Tolmezzo Promozione Juventina 47; Torviscosa, S. Luigi 45; Trieste calcio 40; S.Giovanni Ts 38; Pro Cervignano 34; Sevegliano 31; Com. G onars 28/ Costalunga, Sangiorgina 25; Valnatisone 24; Ronchi 23; Aurora, Muggia 21; Torreanese 19; C orm onese 17. Allievi Amatori 1. Cat. Colugna 23; Savognese* 22; C oopca Tolmezzo 21 ; Tramonti 17; Campeglio**, Vacile* 13; Adorgnano* 12; Redskins***, Al Cardinale* 11 ; Dignano* 7; Majano 4. OI3 36; Bujese 35; M ajanese 32; Union Martignacco 31 ; Pagnacco* 27; Forum Julii* 26; Tarcentina* 22; G em onese 20; R ean ese 17; Rizzi/Cormor* 14; Moimacco* 10; Venzone 6; C assacco 3. Amatori 2. Cat. Giovanissimi (provinciali) Amatori 3. Cat. 6/3 Chiavris* 40; Rizzi/Cormor* 39; Academy Udinese 28; Aurora 27; Forum Julii**, Aurora 27; Cussignacco* 21 ; Moimacco 12; Serenissima 11; Azzurra 2; Fulgor 1. _ vanni Ts, Forum Julii 10; B ujese 5; Falchi 4; Pro R om ans 0. Cussignacco 22; Risano 19; Turkey pub*, Alta Val Tor re* , Sedilis* 18; Garden* 14;Warriors* 11; Villaor ba*, Gunners, Lumignacco* 10; Racchiuso 8. Il Savio* 26; Lovariangeles* 25; O rzano, Carioca 23; Polisportiva Valnatisone‘ 18; Pingalongalong* 16; Moby Dick R ojalese 14; Osuf *13; Virtus Udi ne 10; Il Gabbiano**, La Girada* 6; Atl. N aziona Giovanissimi (sperimentali) le* 4. S a c ile se 16; Monfalcone, P ordenone 11; S. Gio * u n a p a r t i ta in m e n o Sreda, 4. m arca 2015 11 kronaka Cai Val Natisone: a proposito di Dino... N el corso d ell'assem b lea del Cai Val N atiso n e, te n u ta s i lo scorso 7 feb b rario (ne ab b iam o già d ato n o tizia nello scorso n u m ero ), è stato fe ste g g ia to a n c h e D in o G orenszach, socio ed ex p re sid e n te . T anti conoscono D ino. È uno sti m ato professio n ista che insiem e a l la figlia G iu b a h a u n o stu d io te c nico a P u lfero . Chi e n tra n e l suo stu d io si accorge su b ito che D ino no n è tip o da g iacca e c ra v a tta : le p a re ti, in fa tti, sono ta p p e z z ate da foto che lo v ed o n o in cim a a v a rie v ette. L’a m o re p e r la m o n ta g n a lo h a c o n ta g ia to d a piccolo. In fa tti a lcune foto ce lo m o stra n o ra g a z z i no, in a ltre lo v ed iam o con ta n ti am ici, in altre an co ra con la m oghe E lv ira che lo h a sem p re seguito mmmi SVET LENART n e lla su a passione. Il 2014 è sta to u n a n n o di g ra n di so d d isfazioni p e r lui: dopo E li sa, che è a rc h ite tto , si è b rillan te- d rugo žlahto. N je p o g reb je b iu v n ediejo, 22. fe b ru a rja , n a L iesah. SREDNJE M a ria N in a A nacleto, u d u o v a C hiacig. Im ie la je 83 liet. N ina, ta k u o so jo klicali m alom anj vsi, je živ iela v U ta n i, k je r je d a rž a la tu d i o šta rijo . S e d a jo im a v ro k a h W alter a n je le n a p ri puno p o z n a n a tu d i m iez fu re štim i ljudm i, saj W alter, k upe z ženo, k u h a vse n aše d o m ače d o b ru o te. N ina je z n je sm a rtjo p u stila v žalo st n jeg a, h č e re L o retto , Lucio an D anielo, nev iesto , zete, n avuode, m alo A ngelico a n vso žlahto. N je p o g reb je b iu v P o d u ta n i v saboto , 21. fe b ru a rja . Polica / San Giovanni al Nat. GRMEK P ia Feletig, u d uova Vogrig. U ča k ala je p u n o liet, 91. N a telim sv ietu je z a p u stila si n a A n to n ia, se stro A nto n io a n vso novi matajur T e d n ik S lo v e n c e v v id e m s k e p o k r a jin e O d g ovorni urednik: M IC H E L E O B IT Izdaja: Z a d ru g a S o c. C o o p N O V I M A TA JU R P re d se d n ik z a d ru g e : M IC H E L E O B IT F o to sta v e k in tisk: E D IG R A F s.r.l. T r s t/T rie s te R e d a z io n e : U lica Ristori, 28 3 3 0 4 3 Č e d a d /C iv id a le Tel. 0 4 3 2 -7 3 1 1 9 0 F ax 0 4 3 2 -7 3 0 4 6 2 E-mail: info@ novim atajur.it; no v im ataju r@ sp in .it R e g . T ribunale di U din e n. 2 8 /9 2 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 M arcella B euzer, u d u o v a Duriavig. M arcella je b la še m lad a že n a , saj je im iela 71 liet. R o d ila se je v D o lin arjo v i d ru žini v Polici. O ženila se je b la s p u o b a m iz P o d sried n jeg a. Biu je L u cian o K uosu iz tele vasi. D ielala an živ iela sta v k ra ju S an G io v a n n i al N atiso n e, p a pogostu, ku vsi n a š lju d je, sta se v ra č a la v ro j stne vasi, tudi gor h Č em ečam , kjer živi n jih hči C laudia. M arcella je v žalo st p u stila njo, drugo hči A nnaliso a n sin a S te fa n a, n jih d ru žin e, nav u o d o D eboro, sestre a n b ra te , vso žlahto. N je p o g reb je b iu v p an d iejak , 23. fe b ru a rja , p a r sv etim P av le go p a r Č erneč. N a ro č n in a - A b b o n a m e n to DREKA Italija: 4 0 e v rov » D ru g e d rža v e : 4 5 ev ro v A m erik a (z leta lsk o p o što ): 6 2 ev ro v A vstralija (z leta lsk o p o što ); 6 5 ev ro v Trinko / Belgija Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Č edad-Cividale 18726331 Iz Belgije je p a ršla novica, de je u m a ru R en ato C rainich - F erjanou m do 12.00, v četartak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 339 6971440 - 0432.726378 Podbuniesac: v pandiejak an petak od 8.15 do 11. ure; v torak an četrtak od 17. do 19. ure go m iz T rinka. O brila bi b iu do p u n u 81 liet. Im eu je n ih dvajst liet, k ar je biu p a rsilje n z a p u stit suoj duom za z a slu žit k ruh. K u puno d ru g ih p u obu n aših dolin, je tu d i njega p o t pejala do B elgije, k je r so ble m in e k a r b o n a an k jer so im iel po trieb o m la dih a n m očnih p u o b u za ga iti k o p a t. T arkaj p uobu, tark aj k a rb o n a za Italijo . An tle iz n a ših dolin jih je šlo n a sto tin e. Tela je zlo žalo stn a stra n n a še zgodovine, ki jo n a sm iem o p ozabit. R en ato je šu gor an gor si je tu di u stv a ru novuo življenje. O ženu je ad n o našo čečo, L ib a n o Tam ažacuovo iz S riednjega. Im ie la sta dva o tro k a, ad n o čečo, M a rin o , an ad n eg a p u o b a , M arca. L ie ta so šle n a p ri, R e n ato je šu v p enzjon, a n ra ta la sta tu d i n o n a. P a n jih sarce je bluo o stalo tle d o m a, an vsaki k rat, ki sta m ogla, sta p a ršla duon. B la sta m ed te p arvim i, ki sta se n a ro č ila n a N ovi M a ta ju r a n g a j e p re b ie ru do z a d n je ga, čeglih ga je bo liezan m a ltra la . U m a ru je n a 19. fe b ru a rja , n je g a pogreb je b iu p a v to rak , 24. fe b ru a rja . Za n jim jo čejo žen a L i lia n a , hči a n sin, n jih d ru žine, se stre N orm a a n V il m a, n jih d ru žin e, vsa d ru ga ž la h ta an p a rja te lji, ki jih je im eu tle dom a a n v Belgiji. Za o z n a n t sm a rt R e n a ta so se oglasili tu d i zvonuovi p a r Devici M ariji n a K rasu, an za anj je bla sve ta m a ša le tle v teli cierkvi v n ediejo, 1. m arca. A nkrat je bluo n im a r ta kuo, de k a r je an n a š člo vek u m a ru po sviete, so m u zvonil an tle dom a. Te le' z ad n je b e ta , n a žalost, tu o le se n a g a ja m alo m an j vič. N im a r buj se po zab ljam o n a n a še lju d i po sviete, m ore b it a n zak n a njih ro jstn em duom u nie vič obednega, a n tu o le je za rie s žalostno. R e n a to p a je im eu zad n ji p o zd rav an tle dom a. N aj v m ie ru počiva. SVET LENART Dolienjane “T ilji K alu tu o v i u spom in. R odila se je gu G njiduc n a 25. m a ja 1925, u d o lien ja n sk im britofu počiva. Še a n k ra t bohloni m am a, za use. U n ašim sarcu živiš.” Takuo so n a p isa l o troc a n d ru žin a A ttilie Q ualizza - u d u o v a Q ualizza, ki n a s je z a p u stila adno b e to od tega. So b esied e v n ašim liepim , sladkim slovienskim n areču za se sp o m n it n a m am o, taščo a n nono, ki celo življenje je skarb ie la za vse, tu d i za o h ra n it, k a r je našega. V m ie ru počiv ajte, Tilja. V č lanjen v U SPI A s s o c ia to aH'USPI Liepa družinska fotografija nam kaže, kajšan je biu Renato, kar je biu mlad an je služu v mini v Belgiji. Naj v mieru počiva petak od 11.30 do 12.00 Sovodnje doh. Stefano Qualizza Sovodnje: v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Vito Cavallaro 0432.726378 Sovodnje: v torak od 8.00 do 10.00 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Sovodnje: v petak od 9.00 do 10.00 Il Dispensario farmaceutico della dott. DAIessandro è aperto nelforario di ri cevimento di ambulatorio Speter doh. Valentino Tullio 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. ure ; v torak an petak od 17. do 18. ure doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 8.30 do 11.30; srieda, petak od 16.00 do 19.00 doh. Vito Cavallaro 339 6971440 Špietar: v pandiejak an sredo od 17. an v četartak od 9.00 do 11.00 ure Pediatra (z apuntam entam ) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, srieda an petak od 15.30 do 18.30; v torak an četartak od 9.30 do 12.30 Svet Lenart doh. Stefano Qualizza Gorenja Miersa: v pandiejak an pe Pubblicità / O glaševanje: T m edia s.r.l. www.tm edia.it S e d e / S e d e ž : G orizia/G orica, via/ul. M alta, 6 Filiale / Podružnica: T rieste /Trst, via/ul. M ontecchi 6 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30; v doh. Stefano Qualizza 339 1964294 Špietar: v pandiejak od 16.00 do 18.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno O g laš ev a n je Sriednje doh. Stefano Qualizza Sriednje: v petak od 12.30 do 13.00 do 19. ure; v četartak an saboto od 9. do 11. ure AFFITTASI casetta indipendente semiarre data con giardino a Ponte San Quirino. Tel. 392 1851851 M Email: advertising@ tm edia.it T : + 3 9.0481.32 8 7 9 F: +39.0481.32 8 4 4 Prezzi pubblicità / C e n e oglasov: M odulo/M odul (48x28 mm); 20 ,0 0 € Pubblicità legale/P ravno oglašev an je: 40 ,0 0 € Dreka doh. Stefano Qualizza Dreka: v sriedo od 11.30 do 12. ure doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 0 1030 6 3740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX V članjen v FIEG A sso c ia to a lla FIEG Miedihi v Benečiji Grmek doh. Stefano Qualizza Hlocje: v sriedo od 10.30 do 11.00 Na občnem zboru Cai Nediških dolin so se veselili tudi z Dinam. Praznoval so ga, zak je paršu do varha 60 gori parjateljstva (20 v Sloveniji 20 v Avstriji an 20 v Italiji). Na fotografiji sta tudi predsednik Cai Nediških dolin Max Miani (te parvi na čeparni) an podpredsednik Gianni Zorza (te četarti taz te prave roke) Utana Mali Garmak m ente la u re a ta anche G iuba; e lui, dopo u n perco rso lungo q u a si un ven te n n io , h a ricev u to dal C ai di G orizia l’am b ito rico n o scim en to p e r a v ere scalato tu tte le 60 cim e dell'A m icizia (20 ita lia n e , 20 slo v en e e 20 a u stria ch e ). Sono pochi q u elli che si possono fre g ia re con qu esto distintivo. Q uindi, an co ra ta n ti co m plim enti d a tu tti gli a m i ci del Cai, caro Dino! OD 6. DO 12. MARCA Čedad (Fontana) 0432 731163 - Tavoijana 715828 Neme 790016 - San Gio vanni al Nat. 756035 tak od 9.30 do 11.30; v torak od 16.00 do 18.00; v četartak od 17. do 19. ure doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. ure; v torak an četartak od 16.00 do 19.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpola go “servizio infermieristico" (tel. 0432 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami ............................. 848.448.884 RSA - Residenza Sanitaria Assistenzia le (Ospedale di Cividale)... 0432 708455 Centralino Ospedale di Cividale 7081 Sreda, 4. m arca 2015 Iz Garmika na Evropsko parvenstvo Petnajstlietna Katja Canalaz s sloviensko reprezentanco tekmovala v meču P re jšn ji tie d a n se je v M a rib o ru zaključilo E vropsko p arv e n stv o v sab lja n ju (scherm a) za k a d e te an m ladince, n a k aterem je n asto p ilo 517 tek m o v alk an tekm ovalcu iz 37-ih evropskih daržav . V m eču (spada) je b la m ed protagonistkam i s sloviensko k adetsko re p re z e n ta n co tu d i B en ečan k a K atja C an alaz (klaša 2000) iz G arm ika, ki je n a stopila tak u o individualno kot ekip no. V kon k u ren ci 102 tek m o v alk je n a koncu p a ršla n a 49. m esto. V p arv em krogu je udobila trik ra t (na 6), v 2. krogu p a je 15:9 izgubila p ru o t dvie lie ta sta riš M ad žark i N elli L ad an y i. Tela je p a ršla potle do še stn a jstin e finala, k je r je za las zgubila p ru o ti Ita lija n k i F ed erik i Isola, ki je p o tle ra ta la evro p sk a p arv a k in ja . Ita lija je udobila tu d i v ekipn em tek m o v an ju . S lovenija je izp ad la že v p a rv e m krogu p ru o ti U krajin i. Za K atjo C analaz je b iu te p a r vi nasto p na evropskem parv en stv u (cam pionato europeo). "Zame je bla te la a d n a zlo liep a izk u šn ja a n sem zadovoljna, sodisfana, tu d i z rezu l tato m . V sako d a rž av o zasto p ajo štie r n arb u o jše sabljačice, takuo de je res zah te v n a , težka, preizkušnja. D rugi k ra t bom sk ušala n a re st še buojš," je ja la K atja, ki v k a te g o ri ji k ad etin j tek m u je parv ič a n je bla tud dvie lie ta m lajš od n a sp ru o tn ic (zgornja sta ro stn a m eja je 17 let k la ša 1998). M lad a a n n a d a rje n a sab ljačica je za Slovenijo že n a sto p ila tu d i n a tu rn irjih v Celovcu (K lagenfurtu) an B ratislavi, k je r je b la glih tak u o u sp e šn a (20 dvobo jev , 7 zm ag). V Sloveniji je K atja članica koprskega S abljaškega d ru štva - Club S cherm a Gladio, po res nici p o v ied ano p a trik ra t, štie rk ra t n a tie d a n v a d i (si allena) v Č edadu s tre n e rje m , ki je Alessio B eltram e, v k lu b u F io re dei L iberi. Kada si se začela ukvarjati s to panogo, s telim športam? "S abljam že devet liet. N a za četku m i ta pan o g a nie bla posebno všeč, s časom p a sem jo vzljubila an je zdaj n a rlie u š stv a r m ojega ži v ljen ja. P rie t sem te k m o v ala v flo retu , saj je to osnova za vse. P otle m i je tre n e r sv etovau, naj se p reiz kusim v m eču (spada). D vie lieta sem vad ila obadvije, zdaj p a te k m ujem sam o v m eču. Kateri so bli do seda tvoji narbuojši rezultati? "P red trem i leti sem zm agala n a m eddeželnem (interregionale) p a r v en stv u v flo retu , d v a k ra t sem bla m ed n arm lajšim i d eželna p a rv a k i nja, zlo dobre u v a rstitv e sem irm e la tu d i n a ra z n ih tu rn irjih v Ita liji an Sloveniji. Dvie lieta od tega sem b la v kateg o riji deklic slovienska d aržav n a p arv ak in ja v m eču an flo re tu , v Ita liji p a sem b la le v tisti k ateg o riji m ed n a rb u o jšim i d v a j setim i sabljačicam i v daržavi." Kaj te čaka v nadaljevanju se zone? "Š igurno še k ak n asto p v Italiji, k a r se tiče tek m o v an j po E vropi an Sloveniji, p a še n a viem . T ren er m i svetuje, kje naj tekm ujem . V klubu v Č edadu im am o lietos p a rv ič tu d i žensko ekipo v m eču an nastopam o v C2-ligi. U pam , de p rid em o v buj vesoko k ategorijo.” Katja je zlo aktivna an puno parpomaga tud v Planinski družini Be nečije, kjer ji čestitajo za nje liepe rezultate an ji željo še puno puno uspehov! Čeran pozno, čiu Sedliščah je biu Pust! Pust se je parkazou čiu Sedliščah še lietos, samo malo pozno: 28. fevrarja. To se usednó zbralo veliko ju d i an pustne parti lietos so ble ries zabaune! »A van je plažou, Pust? Če u nie vam plažou uprosita šindika 'dimissioni'«. S to sarkastično šalo se je Pust zaktjučou. C r e a z io n i F lo r e a li SONIA BIRTIG Si e s e g u o n o preventivi personalizzati per matrimoni, egra nei dettagli e m a ssim a professionalità (diploma di fiorista eu rop eo ) FIORERIA SONIA BIRTIG, Via Matteotti, 19 REMANZACCO (Zona scuole) tel. 0432.667416 email: [email protected] - P etar, m oja žen a je p u stila a n kos k a r te n a h la d iln ik u , k je r je b lu o n a p isa n o : “G rem pro č, zak tu o le n a m o re funejon a t! ”. A n ist s a n že d v ie u re , k i g led am , k e r j e p ro b le m v h la d iln ik u ! M ož an ž e n a g re s ta iz Č e d a d a v U id a n z a u to m , u sta v i ju p o liejo t za k v M ojm age gre p rev ič h itro . P o liejo t p rie t v p ra š a m oža d o k u m e n te , p o tle m u d ije, n aj o d p re p a rtlja ž n ik (b a g ag liaio ). M ož o d p re , n o ta r im a p u n o nuožu. - Oh, h u d ič , kaj so vsi teli nuoži? - Ist an m o ja ž e n a d ie la v a v cirkusu, ist sa n tist, ki m e ta nuože. - V an n e v ie rje m , m i m u o rte d o k az at, de je ries! T akuo m ož v za m e u o n vse n u o žč, dije žen i naj se p a rs ta v i p re d ad n o d rie v je an z ač n e m e ta t n uože. V tiste m tre n u tk u gre m im o a n m ož z av to m , p o g led a a n pom isli: - Oj, tist alk o h o ln i te st je n im a r buj te žak! M ož gre po n iek i ulici v zgrešen o sm ie r(sen so unico). U stav i ga an p o liejo t, ki ga v p ra ša. - K am m islite iti ta k u o , ka n a v id ete, de u o z ete n a g o b a rn o ? - No, sem m islu iti n a nieko sejo, p a zdi se, d e j e že k o n č ala, zak h o d ejo vsi nazaj! »